PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA Lelo XX. St. 221 (5904) TRST, sreda 30. septembra 1964 Vlada bo odobrila danes proračun za 1965 in sprejela nov ukrep o povišanju IGE Senatorji so odobrili znižanje državnih pristojbin na borzne posle Danes seja vodstva PSI - Zaključeno zasedanje glavnega odbora PSIUP Objava poročila VVarren prispeva k volilnemu uspehu Johnsona RIM, 29. — Jutri bo seja ministrskega sveta, na kateri bo-odobrili državni proračun za leto 1965. Predsednik vlade Moro je imel v ta namen sestanek s finančnimi ministri Pie-raccinijem, Colombom in Tremellonijem, na katerem so prou cili to vprašanje. Fonovno so se sestali tudi popoldne, da bi dogovorili o novem zakonskem odloku, ki bo nadomestil odlok o povišanju splošnega davka na promet, ki ga je senat zavrnil. Zvečer pa se je pred-'®*dnik vlade Moro sestal s pod Predsednikom vlade Nennijem ln 2 ministri Piccionijem, Sara-gatom in Realejem; tudi na tem sestanku so proučili splošne plati državnega proračuna za prihodnje leto. .Po sestanku je zakladni mi-ni*ter Colombo odgovarjal na vprašanja novinarjev in dejal, da ni predvideno nikakršno povišanje cene tobačnih izdelkov Jh bencina, zavrnjeni zakonski odlok o povišanju IGE pa da bodo zamenjali z enim samim zakonskim odlokom. V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu vprašanja poslan-“®v> ki so vsa zadevala odpuste z dela in skrčenje delovnega urnika v industriji, šlo je za 38 vpraianj, na katere je odgovoril minister za industrijo Medici, in so se nanašala na industrijo obutve, tekstilno industrijo, side-tprgijo, avtomobilsko industrijo in stanje kemične in mehanične indu-*tnje v Caserti. Skoraj vsi interpelanti so izrazih svoje nezadovoljstvo nad od-fovorom ministra Medicija, Valori aiaiiiM||*||Miaiaiii|iiii||a4iii|iai«iii|||ii||ii'|iii|Mi|iii>iiM>n*»||i||liall*utf l,a SODNA RAZPRAVA PROTI 1PP01ITU Javni tožilec napovedal da bo zahteval obsodbo Po mnenju javnega tožilca je tako sodna preiskava, kot razprava sama dokazala krivdo Ippolita in njegovih soobdolženeev RIM, 29. — Na sodni razpravi proti bivšemu glaivnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu in njegovim devetim soobdolžencem je danes spregovoril javni tožilec Pietroni, ki je utemeljeval trditev, da je tako sodna preiskava, kot potek sodne razprave same, povsem dokazal vsa kazniva dejanja, ki jih obtožnica prti prof. Ippolitu in njegovim sokrivcem. Jami tožilec je poudaril, da ne more biti nobenega dvoma, da je bivša glavni tajnik CNEN ravnal tako samo zaradi tega, ker se Je hotel o-sebno uveljaviti in ker je smatral CNEN le za odskočno desko za svojo ambicioznost. 2e takoj na začetku je izjavil, da bo zahteval obsodbo prof. Ippolita. Javni tožilec je takoj na začetku svojega govora ovrgel trditev, da je v glavnem le zasluga Ippolita, če se je na področju jedrske energije v Italiji napravilo nekaj dobrega in pripomnil, da je to netočno, ker da je bila Italija že leta 1931 s Fermijem v prednjih vrstah na tem področju. Ko se je zadržki na zakonu, s katerim so ustanovili CNEN, je javni tožilec dejal, da je že tu r.ajhujši izvirni greh, zaradi zmešnjave med nadzorniki in nadzorovanimi, kajti minister za industri. jo, ki bi moral nadzorovati ustanovo, je hkrati predsednik te u. stanove; tudi funkcionarji drugin ministrstev, tudi oni nadzorniki, so v nadzornem odboru CNEN, Javni tožilec je pripomnil, da i-ma ta zakon nepopolne člene in da glede tega vsi soglašajo; da pa je treba poudariti, da so bili prav mladi znanstveniki CNEN, vštevši Ippolita, tisti, ki so hoteli tak zakon. V nadaljevanju svojega govora je javni tožilec poudaril, da je Ippolito uveljavil svojo absolutno voljo nasproti vsem. Glede pričevanj ministra Coiomba, senatorja Focaccie, znanstvenikov, kot n. pr Amaldia, Gagliotija in Salvel-tija, ki bi jih mogli uveljaviti proti tej njegovi trditvi, pa je javni tožilec pripomnil, da ni nihče, najmanj pa politiki, pripravljen jav no priznati svojo naivnost in izpričati pred sodiščem, da je nekdo ravnal, mimo njega, po svoji volji. V potrditev tega je javni tožilec omenil okoliščino, da je ippolito ravnal mimo in proti volji upravnega odbora, hkrati pa je odstranil nadzorni odbor s sej upravnega odbora. Nato Je Javni tožilec analiziral izsledke preiskave v zvezi z nastavljanjem osebja, kriteriji za izvrševanje del, izbiro kraja, na katerem so zgradili laboratorije ln s sindikalnim sporazumom. Kar zadeva prvo točico, je Javni tožilec dejal, da je Ippolito sam nastavil 1200 nameščencev, ne da bi bil za to kakor koli pristojen in ne da bi se posvetoval s komer koli Vse to nas pooblašča za mnenje, da Je glavi)! tajnik CNEN ravnal kakor se mu je bolje zdelo, in da je nastavljal osebje pod pritiskom priporočil osebnosti, ki niso imele niti pojma o svetu tehnike — Je dejal javni tožilec. Te številne nastavitve so povzročile finančno krizo v prvih mesecih 1963, ko so podporo 10 milijard za poslovno dobo 1963-64 izčrpali dvanajst mesecev pred zaključkom petletnega načrta. CNEN je imel takrat komaj zadostna sredstva za plače nameščencem, za raziskovanja pa komaj milijardo lir. Tako je morala država dati nadaljnjih sedem milijard, da bi rešila ta »kolos na trhlih nogah«. Tudi kar zadeva nastavitvene pogodbe, Je javni tožilec dejal, da je Ippolito ravnal, kot običajno, kot absoluten gospodar, in to na področju, ki ga urejujejo skrajno strogi zakoni. On je vedno izbiral med zelo maloštevilnimi podjetji, ln še to najpogosteje med onimi, katerih lastniki so bili z njim v prijateljskih zvezah. Tudi kar zadeva sindikalni sporazum z nameščenci CNEN, Je Ippolito ravnal po svoji glavi, tudi kljub nasprotnim navodilom. Iz trte ie izvit njegov izgovor, da ni uspel govoriti z novim ministrom za industrijo in predsednikom CNEN Tognijem, ker bi bil lahko govoril s šefom ministrovega kabineta, ali pa bi bil mogel telefonirati, pisati ali poslati ministru brzojavko. Ce tega ni storil je po mnenju Javnega tožilca iskati vzrok le v tem: pridobiti čim večjo oblast znotraj CNEN in prisiliti državo, da bo dala nova sredstva tej ustanovi. Javni tožilec te že na začetku svojega govora dejal, da ga bo zaključil Jutri; dvomimo pa, da mu bo to uspelo. s tem v zvezi posvetovanja med zahodnimi zavezniki. Kar se tiče prenosa morebitne jedrske bombe, pa ugotavljajo v Washingtonu, da je Kitajska še daleč od tega, da bi pripravila potrebna vozila v ta namen. In pripominjajo, da je to vprašanje težavno tudi za visoko industrializirane države. Ameriški predsednik Johnson je govoril sinoči v Manchestru na zborovanju ravnateljev tednikov. Kritiziral je republikanskega kandidata Goldwaterja, ker je predlagal, naj se vojna raztegne na Severni Vietnam. Johnson je izjavil: »Preden bi začel spuščati bombe na ves Vietnam, bi resno pomislil na posledice, ki bi nastale, če bi naše vojake v Aziji potegnil v vojno s sedemsto milijoni Kitajcev. Ne mislimo iti na sever in spuščati bombe v tej fazi vojne in tudi nimamo namena umakniti se z juga in dovoliti komunistom, da bi prevzeli oblast.« Pripomnil je* * da je zelo lahko sprožiti vojno, toda zelo težko jo je ustaviti. »Poznam nekatere osebe, je dodal predsednik, ki bi z veliko lahkoto sprožile vojno.« »Izguba 190 ameriških življenj v Vietnamu, je nadaljeval predsednik, je žalostna stvar. Toda še bolj žalostno bi bilo zgubiti 190.000 človeških življenj v prvem mesecu širšega spopada. Ne, ne bomo začeli spuščati bomb v tej fazi vojne in tudi se ne bomo umaknili z Juga, da bi dopustili komunistom, da se polastijo oblasti.« Državni podtajnik za Daljni vzhod William Bundy, ki je sedaj v Tokiu, pa je omenil možnost raztegnitve vojne kot posledice »izzivanja« in Je dodal: »Naša odločitev, da pomagamo državam Jugovzhodne Azije in na splošno Daljnemu vzhodu pri njihovi obrambi, je nepreklicna.* Dodal je, da bi »komunistična zmaga v Južnem Vietnamu ogrožala vso celinsko Azijo in na koncu tudi Japonsko in Avstralijo«. Bundy je omenil tudi možnost rešitve g pogajanji, dodal pa Je, da to izključuje, »dokler bosta Severni Vietnam in Kitajska kršila sporazume iz leta 1954 in 1962 o Vietnamu in Laosu«. Bundy, ki je govoril na letnem kongresu japonskega zavoda za raziskovanja Je poudaril naslednje: 1. ZDA nameravajo braniti Japonsko, »dokler bodo komunistični sosedje Japonske odkrito izjavljali svojo željo, da vsilijo svoj gospodarski in politični sistem vsej ostali Aziji«. 2. Važnost Okinave za var-n ost vojske na Vzhodu je nespremenjena, kar pomeni, da se morajo ohraniti ameriška oporišča. 3. Varnost Južne Koreje je bistvena za Japonsko in ameriške vojaške sile, ki so na Južni Koreji, bodo tu ostale. 4. Japonska mora prevzeti breme za svojo obrambo, ker je treba ameriško vojaško pomoč tej državi postopoma ukiniti. 5. ZDA bodo odločno nadaljevale Vietnamu in zavračajo zamisel nevtralizacije samo Južnega Vietnama. Pompidou sprejel Vinogradova PARIZ, 29. — Predsednik francoske vlade Georges Pompidou je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Vinogradova in se z njim pogovarjal 40 minut. Vinogradov se je nedavno vrnil iz Moskve. Po razgovoru je Vinogradov izjavil, da je od svoje vlade dobil tudi nalogo, naj obvesti francosko vlado, da je sovjetska vlada poslala tajniku OZN zahtevo, naj se sprejme na dnevni red zasedanja skupščine sovjetski predlog o prepovedi sile pri reševanju ozemeljskih in obmejnih sporov. S Pompidoujem sta govorila tudi o splošnem mednarodnem položaju. BOČEN, 29. — V tridentinskem deželnem uradu je bil položen znak stranke «Tiroler Heimat« (Tirolska domovina) v zvezi z upravnimi volitvami, ki bodo na Južnem Tirolskem 15. novembra. WASHINGTON, 29. — Včeraj so v treh knjigarnah ameriške državne tiskarne prodali dvanajst tisoč izvodov Warrenovega poročila o u-moru predsednika Kennedyja. Ravnatelj ene od treh knjigam je izjavil, da v štiridesetih letih službe v tiskarni ni nikoli videl kaj takega. Država Teksas pa pripravlja objavo lastnega poročila. Gre za manj obsežno poročilo in baje ni mnogo različno od pravkar objavljenega. Državni pravdnik Teksasa Carr, ki je vodil preiskavo, bo predložil prihodnji teden poročilo guvernerju Connallyju, ki je bil ranjen v avtomobilu, v katerem je bil tudi Kennedy. Takoj nato bo poročilo objavljeno. Preiskavo so vodili s sodelovanjem zvezne preiskovalne komisije, ki ji predseduje predsednik vrhovnega sodišča Warren. Carr je včeraj izjavil, da je Warrenovo poročilo »temeljito in popolno« in da po njegovem ni velikih razlik med tem poročilom in poročilom, ki ga pripravlja on. Po mnenju številnih političnih komentatorjev bo ogromen vtis, ki ga je objava poročila napravila na javnost, samo prispeval k volilnemu uspehu predsednika Johnsona na novembrskih volitvah, do katerih manjka še pet tednov. Posebni odbor, ki ga je imenoval predsednik Johnson na podlagi priporočil komisije Warren, bo začel prihodnje dni delovati z namenom, da, pripravi do januarja ukrepe za učinkovitejšo zaščito predsednika. Tajnik za zaklad Dil-lon, ki je predsednik komisije, misli predložiti v začetku prihodnjega zasedanja kongresa pripravljene predloge. Odbor bo moral tudi določiti, ali je umestno ali ne v celoti ali pa deloma prenesti specifično odgovornost tajne službe na neko, drugo zvezno ustanovo. Komisija Warren izrecno omenja to možnost v svojem poročilu, toda hkrati priporoča, naj se tajna služba okrepi številčno in naj se oskrbi z modernejšo opremo. «Dallas Times Herald« piše, da so spomladi uvedli disciplinski po stopek proti dvema agentoma FBI, ki sta obravnavala primer Oswal-da pred atentatom na Kennedyja. Eden od teh je baje bil načelnik sekcije FBI v Dallasu in je bil odgovoren za Oswalda po njegovem povratku iz Sovjetske zveze. Ta agent je bil baje odpuščen. Drugi agent FBI, nameščen v uradu v New Orleansu, kjer je živel nekaj časa Oswald, pa je odklonil premestitev na drugo mesto in je baje odstopil. Sukamo v Moskvi MOSKVA, 29. — Indonezijski predsednik Sukamo je prispel na kratek uraden obisk v Moskvo. Prišel je z Dunaja, kjer je bil osem dni in kjer se je operiral. V Moskvi je že od sobote indonez’j-ski minister za obrambo general Nasution, ki se pogaja o dobavljanju sovjetskega orožja Indoneziji. Takoj po prihodu se je Sukamo sestal najprej z Mikojanom, zatem pa s Hruščovom. Med bivanjem v Moskvi se bo Suaamo razgovarjal s sovjetskimi voditelji o položaju v južnovzhodni Aziji. Kakor je znano, Indonezija podpira predlog za sklicanje nove ženevske konference o Laosu. Govorili bodo tudi o bližnjj konferenci nevezanih v Kairu ter o drugi bandun-ški konferenci, ki bo spomladi pri. hodnjega leta in s katere hoče Peking izključiti Moskvo. Kar se tiče odnosov med Indonezijo in Sovjetsko zvezo, pa bodo govorili med drugim o nadaljnji sovjetski gospodarski in vojaški pomoči Indoneziji. NIKOZIJA, 29. — Ciprski predsednik Makarios je nocoj izjavil, da ciprska vlada ne bo dovolila zamenjave turškega kontingenta na Cipru, če ne bo istočasno rešeno vprašanje ponovne otvoritve ceste, ki vodi iz Nikozije v Kirenijo. VČERAJ NA BRIONIH Razgovor Tito-Haile Selasie Poudarila sta zlasti prepričanje, da bo il. konferenca nevezanih popolnoma uspela BEOGRAD, 29. — Etiopski cesar Haile Selasie se je na vabilo predsednika Jugoslavije maršala Tita na poti iz Bukarešte v Ženevo zadržal danes skoraj tri ure na Brionih, kjer je z maršalom Titom izmenjal mnenje o aktualnem mednarodnem položaju in o vprašanjih skupnega interesa. Državna poglavarja sta v razgovorih izrazila popolno soglasje glede važne vloge, ki jo bo bodoča konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav imela za nadaljnjo uveljavitev načela miroljubne in aktivne koeksistence. Tito in Haile Selasie sta izrazi, la prepričanje,' poudarja uradno sporočilo, v popoln uspeh Konference, katere sklepi bodo velik prispevek k naporom za krepitev miru, pospešen razvoj držav v razvoju in bolje razumevanje med narodi. Poudarila sta veliko vlogo organizacije afriške enotnosti in potrebo, da se nadaljujejo odločni napori za neodložljivo likvidacijo vseh oblik kolonializma in rasne diskriminacije. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Etiopijo razvijajo v duhu obojestranskih želja, in izrazila prepričanje, da obstajajo motnosti za nadaljnji njihov razvoj. Po razgovorih sta maršal Tito in gostu na Brionih kosilo, ki so se ga udeležili tudi princesa De6ta, princ Selasie in ostali člani spremstva, ki so ob dveh popoldne odpotovali s puljskega letališča v Ženevo, kamor so prispeli ob 18. uri in kjer bodo ostali nekgj dni. Simpozij za inženirsko seizmologijo v Skopju SKOPJE, 29. — Z udeležbo u-glednih strokovnjakov za sejznično graditev se je danes v Skopju pod pokroviteljstvom jugoslovanske vlade, Unesca in tehnične pomoči Organizacije združenih narodov začel mednarodni simpozij za inženirsko seizmologijo. Udeleženci simpozija so mnogi znanstveniki svetovnega slovesa iz Sovjetske zveze. Češkoslovaške, Velike Britanije, Francije, Japonske in drugih držav. Na simpoziju sodelujejo tudi številni jugoslovanski znanstveniki, posebno strokovnjaki iz Skopja, ki proučujejo seizmološke, tehnološke ln druge pojave na področju skopske kotline. BEOGRAD, 29. — V Beogradu je Ml danes prvi sestanek organizacijskega odbora za pripravo sed- •vojo omejeno vojno v Južnem njegova soproga priredila svojemu mega kongresa Mednarodne lokalnih občasti, ki bo od 14. do 20. Junija prihodnjega leta v Beogradu. Kongresa se bo udeležilo okrog 1000 zastopnikov mest iz 57 držav Evrope, Azije, Afrike, ZDA in Oceanije. Na dnevnem redu kongresa bodo problemi urbanizma, rekonstrukcije mest, razvoj vasi, socialni in finančni vidiki, razvoja naselbin v raznih državah in graditev stanovanj. Festival vrtnic in italijanske pesmi RIM, 29 — Nocoj je o tla v Mirnu tiskovna konferenca, na kateri je Mario Slinast sporočil, da bodo od 25. do 27. oktobra orga-nieirali v Rimu pod pokroviteljstvom rimske pokrajinske ustanove za turizem sprvi festival vrtni* ln italijanske pesmi«. V več arijah bodo predstavniki ustanov za turizem iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Belgije, Španije, Finske, Francije, Grčije, Jugoslavije, Madžarske, Italije, Luksemburga, Malte, Monaca, Norveške, Nizozemske, Poljske, Portugalske, San Marina, Švedske, CeSkoslovaSke, Turčije in SZ. Naloga žirij bo dodeliti sevropsko nagrado italijanske pesmi* za tisto pesem, ki bo imela največ značilnosti tevropske pesmi*. Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.7, najnižja 16.6, ob 19. uri 20; vlage 67 odst., zračni tlak 1022,9 stalen, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 30. septembra Jelka Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.48. Dolžina dneva 11.49. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 15.32 Jutri, ČETRTEK, 1. oktobra Sever S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA TRŽAŠKE FEDERACIJE Komunisti ostro kritizirajo način priprave gospodarske konference Tržaška federacija RPI opozarja na politične špekulacije v zvezi z razstavo «10 let dela* Na zadnji seji izvršnega odbora tržaške federacije KPI so poleg drugih vprašanj razpravljali tudi o napovedani občinski gospodarski konferenci, ki Jo pripravlja tržaški občinski odbor na osnovi upravnega programa štirih strank levega centra za tržaško občino. Glede tega važnega vprašanja je izvršni od. bor tržaške federacije KPI izdal sledeče poročilo: «V zvezi s sklepom odbora levega centra tržaške občine, da se skliče občinska gospodarska konferenca, tržaška federacija KPI, čeprav ne nasprotuje tej pobudi, kritizira smotre, način in čas, ki je bil izbran za prireditev konference. Konferenca je bila napovedana z zamudo enega leta, kot je bilo to določeno v programu in obveznostih, ki jih je sprejela skupina levega centra v Trstu. Tudi ta počasnost dokazuje šibkost političnih sil, ki so, skupno s političnimi silami prejšnjih vlad, krive za sedanji težki gospodarski položaj mesta in pokrajine. Samo dejstvo, da je bila konferenca napovedana za konec novem, bra, to je takoj po upravnih volitvah, utrjuje sum, da gre pri tem za volilno špekulacijo, ki naj bi imela namen dokazati, da se te sile zanimajo za tržaška gospodarska vprašanja, medtem ko se v resnici bojijo načeti to vprašanje med volilno kampanjo zaradi pre velikih odgovornosti, ki jih breme nijo za sedanji položaj in za škod ljive rešitve, ki so jih doslej vsi ljevali na raznih gospodarskih pod. roč j ih. Poleg tega pa je očitno, da se je za sklicanje te konference uporabljalo protidemokratični način, ker ni pooblastil občinskega sveta, naj pripravi konferenoo, da bi s tem preprečili razpravo, ki bi se morala nujno vršiti, za sestavo najbolj primernih tez za premostitev sedanje gospodarske krize. S poudarjanjem teh negativnih strani občinske gospodarske konference, tržaška federacija KPI o-pozarja javno mnenje na manever, s katerim nameravajo skupine levega centra spremeniti značaj te pobude; hkrati pa poudarja veljavnost programa, ki so ga komunisti še pred mnogimi leti sestavili i nuresničili z velikimi bitkami delavcev raznih kategorij in s podporo velikega dela prebivalstva. , .. Poleg tega tržaški komunisti izražajo svoje kritike tudi proti pečatu, ki se ga hoče dati v bodoči volilni kampanji iz očitne politične špekulacije, razstavi, ki jo pripravljajo v prostorih tržaškega velesejma, da bi proslavili delovanje vlad, ki so se vrstile v desetih letih italijanske uprave, z očitnim namenom, da izmaličijo resnična dejstva in dejanski položaj, ki se je v tem času ustvaril. Na svoji seji je izvršni odbor bo nanašala na vse gospodarske pobude, ki so jih uresničili v naši pokrajini v razdobju 10 let. Te dni prejema tajništvo razstave pri centru za gospodarski razvoj na Borznem trgu 14 prijave javnih ustanov in zasebnih podjetij. Te prijave kažejo zanimanje, ki ga je pobuda za razstavo zbudila v mestu, zlasti pa v gospodarskih krogih. Njihova udeležba na razstavi bo pokazala čimbolj verno podobo gospodarskega in socialnega razvoja mesta po povratku italijanske uprave. Prijave za udeležbo na razstavi se zaključijo danes in tako bo kmalu možno določiti njen obseg. Danes se zaključi spominska razstava ob 50-letnioi smrti tržaškega škofa in papeža Pija II. Enee Silvia Piccolominija. Razstava, ki je bila prirejena v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita, je bila odprta mesec dni in pol in jo je obiskalo veliko število ljudi. sprejel tudi vrsto sklepov v zvezi s pripravami za bodoče upravne volitve ter v zvezi s kampanjo za članske izkaznice in za vpisovanje novih članov v KPI za leto 1965. Za to kampanjo tržaška federacija KPI poziva vse tovariše, naj v imenu pokojnega Palmira Togliattija storijo vse, da bodo v najkrajšem času razdeljene vsem članom nove izkaznice in naj pridobijo stranki in mladinski federaciji čim več novih članov. Razstava «10 let dela» Razstava «10 let dela«, ki jo pripravljajo na velesejemskem prostoru na Montebellu, ne bo prikazala le delovanja javnih ustanov v zadnjih 10 letih marveč tudi zasebne pobude. Kot je znano, se bo razstava v glavnem delila na dva sektorja, to je na javnega in zasebnega. Zasebno dejavnost bodo prikazali v »salonu Trieste« in se iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHoiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PREDLOŽITEV DOKONČNEGA NAČRTA DR. MAZZI Častno meščanstvo Renatu da Costa Lima Danes ob 12.30 bo izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo podelili častno meščanstvo mesta Trsta predsedniku brazilskega zavode -a kavo Renatu da Costa Lim: ot znak priznanja za njegovo šestransko delo- vanje za utrditev brazilsko-itali-janSkega prijateljstva ter za okrepitev gospodarskih odnosov med Trstom in Brazilijo. Spodnji del krme za «Eugenio C> Na turbinsko 29.0QO-tonsko potniško ladjo »Eugenio C», ki jo grade v ladjedelnici CRDA v Tržiču, so vgradili spodnji del krme, ki tehta 60 ton. Gre za tehnično odgovorno delo in bodo sedaj lahko postavili še zgornji del krme, ki so ga že prej zgradili in s čimer bo ladijski trup dograjen. Ladjo -Eugenio C» grade za pomorsko družbo «-Giacomo Costs fu Andrea» iz Genove. V kratkem bodo pripeljali v ladjedelnico iz Genove oba vijaka, ki bosta imela premer 5.60 m in ki bosta tehtala skupno 34 ton. Vijaka bodo pripeljali s posebnimi tovornimi avtomobili. * Kvestor dr. Pace je včeraj o-poldne sprejel novega poveljnika polka »Piemonte cavalleria* polkovnika Luciana Fortunata. POMEN REDNEGA OBISKOVANJA OTROŠKIH VRTCEV Vpisovanje v vrtce ONAIRC se nadaljuje do 10. oktobra Vpisovanje v vrtec v Bazovici, kjer urejajo nove prostore, se bo začelo v kratkem Vodstvo ustanove ONAIRC spo- vrtec, ne občuti prehoda iz ožje-roča, da se do 10. oktobra nada- ga družinskega kroga, ko prvič ljuje vpisovanje otrok od 3. do 6. leta starosti v otroške vrtce pri Sv. Jakobu, v Skednju, pri Sv. Soboti, v Barkovljah, v Lonjerju, pri Domju, v Boljuncu, Mačkovljah, Dolini, Borštu, Gropadi, na Proseku, na Repentabru, v Križu in v Trebčah. Vpisovanje , v te vrtce se je začelo že pred desetimi dnevi, vpisovanje v vrtec v Bazovici, ki tudi spada pod omenjeno ustanovo, pa se bo začelo v kratkem, ko bodo urejeni novi prostori. Starši lahko vpišejo svoje otroke ob delavnikih od 8. do 9. ure. Pouk se bo začel, kot na vseh šolah, v četrtek. 1. oktobra. Slovenske starše iz omenjenih krajev vabimo, naj vpišejo svoje otroke in jim priporočamo, da jih redno pošiljajo v vrtec skozi celo šolsko leto. Otroški vrtci namreč niso samo zato, da so matere nekaj ur bolj proste pri svojem delu in da jim ni treba skrbeti za svoje malčke, ampak so predvsem prva stopnja šolske vzgoje in pripravnica za pouk v osnovni šoli. Otrok, ki je že obiskoval otroški PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Danes začetek stavke delavcev lesne stroke Skupščina stavkajočih na Delavski zbornici Danes se je pričela dvodnevna stavka delavcev lesne stroke, ki traja do jutri opolnoči. Stavka je enotna č>o vsej državi, saj so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije, pri nas pa obe. O vzrokih in ciljih stavke se bodo pomenili stavkajoči delavci na enotni skupščini, ki bo danes ob 10. uri v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca D’Aosta. Delavci lesne stroke so že večkrat stavkali po razbitju pogajanj, do katerega je prišlo 10. julija. Zadnja stavka je bila 16. in 17. septembra. Delavci so med drugim zahtevali zvišanje osnovnih mezd za 25 odstotkov, delodajalci pa so ponudili samo 3 odstotke poviška. Nadalje so delavci zahtevali skrajšanje delovnega urnika, o čemer pa nočejo delodajalci nič slišati. Na zahtevo po ustanovitvir'-periodI6nih 'foviškov' so delodajalci pristali samo na dva periodična poviška po 1.50 odstotka, toda so zahtevali, da se hkrati ukinejo sedanje nagrade za dolgoletno zaposlitev. Delavci so zahtevali tudi daljše dopuste, izboljšanje sedanje odpravnine v primeru odpustov in izplačilo 14. plače za čas dopustov. Vse te tri zahteve so delodajalci odločno zavrnili. Kar se zahteve po proizvodni nagradi ti- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII|||||||||||l!||||||||||||||||llllllllllllll||||l„iri„l,|(||||||n||||m||,||||||||||||||m||||||||||||| SPOROČILO KMEČKE ZVEZE FURLANIJE-JULIJSKEi KRAJINE Zakon o kmetijskih pogodbah je treba pravično uveljaviti Deželna uprava naj izda ustrezna pravila za uskladitev zakona z ramerami v deželi Kmečka zveza Furlanije . Julijske krajine (Alleanza Coltivatori), je izdala sporočilo, v katerem pozdravlja novi zakon o kmetijskih pogodbah. Objava tega zakona, Je rečeno v sporočilu, predstavlja važen uspeh borb spolovinarjev in kolonov proti ostankom fevdalizma na kmetih. Ostaja pa še odprto vprašanje popolne odprave spolovinarstva ter vprašanje sprejema ustreznih mer, da se zagotovi kmetom, da postanejo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo. Nadalje zveza meni, da so za našo deželo važna poleg pravil, ki se nanašajo na spolovinarstvo, tudi pravila o neobičajnih in pretiranih pogodbah (contratti atipici e abnormij. Na osnovi člena 13 tega zakona ne bo mogoče več sklepati pogodb o mešani najemnini, medtem ko bodo morali za sedanje pogodbe uveljaviti predpise, ki veljajo za navadno najemno pogodbo. Na osnovi teh novih pravil bodo lahko kmetje z mešano najemno pogodbo takoj zahtevali od lastnikov spremembo v navadno pogodbo, hkrati pa bodo lahko tudi zahtevali ,da se najemnina določi na celotno zemljišče omenjeno v pogodbi, ki pa mora biti določena na osnovi sklepov pokrajinske tehnične komisije in mora nuditi kmetom boljše pogoje. Medtem ko Kmečka zveza poziva vse prizadete naj takoj zahtevajo uveljavitev novih zakonskih predpisov, meni, da bi bilo potrebno, da bi tudi deželni svet sprejel in izdal ustrezna pravila za uskladitev vsedržavnega zakona z izrednim stanjem v deželi ter z namenom, da se v nekaterih pogledih omenjeni zakon izboljša. Se posebno Kmečka zveza poudarja, da Je treba izdati nekatera nova pravila za olajšanje spremembe mešane najemne pogodbe v navadno najemno pogodbo, da se poenostavi način določitve pravične najemnine, da se da v primeru prodaje posestva prednost za odkup zemlje kolonu ali najemniku in da se deželna uprava obveže, da bo nudila tem kmetom posebne kreditne ugodnosti za odkup zemlje, pridelkov, raznih naprav in orodje. Zveza pričakuje, da bodo sprejete v tej smeri u-strezne pobude s podporo najštir-šdh sil, ki se zanimajo za razvoj kmetijstva. Razne tatvine Tržaški tatovi ne poznajo počitka. Najraje izberejo noči od nedelje do ponedeljka, ker so meščani takrat precej Židane volje in če, so delodajalci pristali na stalno nagrado v višini 2 odstotkov, ki pa bi morala absorbirati vse r.agrade drugih vrst, ki jih delavci prejemajo v podjetjih. Končno niso hoteli delodajalci ničesar slišati o izboljšanju dopolnilnih pokrajinskih pogodb. Spričo tega ni preostalo delavcem lesne stroke drugega, kot da so se spustili v borbo za uresničenje svojih zahtev. — SEJA OBČINSKEGA ODBORA Podžupan prof. Cumbat zapušča občinsko upravo Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora sp sprejeli ostavko republikanskega svetovalca, odbornica in podžupana prof. Cumbata, ki po dolgih letih delovanja v tržaškem občinskem odboru zapušča občinsko upravo, ker je bil izvoljen za deželnega svetovalca. Sklep o sprejemu ostavke stopi v veljavo 1. oktobra. Župan dr. Franzil je izrazil v imenu vsega odbora obžalovanje za izgubo dolgoletnega odbornika in podžupana. Prav tako se ga je spomnil tudi odbornik odv. Miani, saj je prof. Cumbat sodeloval v občinskem odboru, ki ga je takoj po vojni imenovala ZVU in ki mu je predsedoval odv. Miani. Nadalje je odbornik za industrijska podjetja dr. Verza poročal o raziskavah pitne vode v dolini Glinščice, odbornik Miani je poročal o partizanski proslavi v Mar-zabottu, kjer je zastopal tržaško občino, župan dr. Franzil pa je poročal o proslavah v Nemah, Aht-nu in Fojdi ob 20. obletnici ofenzive nacistov proti garibaldinskim in osoppovskim brigadam. Poleg nekaterih sklepov navadnega upravnega značaja je odbor odobril tudi stroške za začasno preselitev urada za delo iz stavbe na Trgu Oberdan štev. 6 v prostore bivše klinike za dojenčke v Ulici Manzoni. Urad za delo mora zapustiti prostore na Trgu Oberdan, ker sedaj urejujejo stavbo štev. 6 za začasni sedež mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki bo začel uradno delovati 1. oktobra. Nezgoda otroka pri igri Sinoči ob 17,20 se je v otroškem vrtcu redovnic na Trgu sv. Jakoba ponesrečil pri igri 6-letni Gian-franco Cergol iz Ul. Scussa 7. Ko se je igral skupaj s svojimi vrstniki v sobi, ga je eden izmed teh sunil od zadaj ter ga vrgel na tla. Pri padcu si je mali Gianfran-co zlomil levo roko. V bolnišnico ga je pripeljala njegova mama Santina, stara 27 let, ki Je pojasnila odgovornim funkcionarjem vzroke nezgoda. Na ortopedskem oddelku se bo moral Gianfranco zdraviti od 30 do 30 dni. ramerami seveda manj čuječi. Odv. Antonio Pontini je prijavil agentom policijskega komisariata na Trgu Dalmazia, da so neznanci ukradli ponoči med nedeljo in ponedeljkom avto TS 12568, ki je last njegove svakinje Marcelle Zunta por. Pontini. Zenska je parkirala svoj fiat 500 pred domačo hišo v Ul. Giustiniano 9. Skoda znaša okoli 200.000 lir. Iste noči so se dolgoprstneži polastili tudi vespe TS 23223, ki jo je 58-letni tapetnik Fortunato Pe-trilli parkiral pred svojo hišo v Ui. Torrebianca 10. Skoda znaša okoli 60.000 lir. Ponarejenih ključev pa so se poslužili neznani uzmoviči, ki so v nedeljo zvečer obiskali stanovanje 39-letne Antonie Declich por. Chitrizza iz Ul. Baiamonti 28. S seboj so odnesli zlato žensko uro znamke «Levrette», zlato ogrlico in zlat prstan z dvema dragima kamnoma. Chitrizzova je utrpela za 90.000 lir škode. iiiuiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiililiiliiiitiiiifittiiimfimiiitiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilllllllllllilillllilliiiiitiiiuiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiitiiimiii Nova bolnišnica pri Magdaleni bo stala štiri milijarde lir Razpolagala bo s 700-800 posteljami in bo zgrajena po najmodernejših načelih tovrstnih zgradb Včeraj sta arhitekta Gianetti in Semerani predložila vladnemu komisarju dr. Mazzi dokončni okvirni načrt za gradnjo nove bolnišnice pri Magdaleni. Načrtu je priložena podrobna obrazložitev, v kateri arhitekta ugotavljata, da je načrt rezultat dolgotrajnega dela tržaških 'zdravnikov in upraviteljev tržaške občine. Načrt predvideva izgradnjo moderne bolnišnice, k> bo lahko služila kot vzor podobnim ustanovam in upošteva najnovejše izsledke pri gradnji bolnišnic ter vse novosti, ki so jih uvedli v raznih državah. Gradnja bolnišnice bo po predvidevanjih stala štiri milijarde lir. Bolnišnica bo razpolagala s 700-800 posteljami, tako da bo vsak oddelek imel največ po 80 postelj. Sedaj bodo ta načrt predložili ministrstvu za zdravstvo in ministrstvu za javna dela. Načrt bo v roku meseca dni pregledala višja komisija za zdravstvo. Ista arhitekta sta že pričela z izdelavo načrta za preureditev stare bolnišnice, pri čemer bosta upoštevala vse spremembe, ki so bile narejene v zadnjem času, odnosno izboljšave, ki so v načrtih. Redni občni zbor Ital.-amer. združenja 21. oktobra ob 18.30 uri bo v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Ul. Galatti št. 1 občni zbor članov Italijansko-ameriškega združenja z naslednjim dnevnim redom: 1. odobritev obračuna in poročila o njem, poročilo o delovanju združenja ter poročilo preglednikov računov; izvolitev nadzornega odbora in razsodišča; razno. Skupščina krivcev železa 5. oktobra ob 18. uri bo v prostorih sindikata FILLEA-CGIL v Ul. Pondares št. 8 skupščina krivcev železa, na kateri bodo obravnavali važna vprašanja te stroke. Sindikat poziva delavce, naj se udeležijo skupščine v čim večjem številu. prestopi prag osnovne šole, navajen je že discipline in skupnega življenja s svojimi vrstniki ter se laže uči in več pridobi kot otrok, ki pride iz družine naravnost v osnovno šolo. V sedanjem tempu življenja ima malokatera mati podnevi dovolj časa, ne samo da stalno skrbi za otroka, da pazi nanj, da mu odgovarja na vsa mogoča vprašanja, da ga uči pesmic, risanja, ročnih del, izdelovanja igračk, da mu posreduje besedni zaklad itd. Vse to nudi otroku pridna, vestna otroška vrtnarica, ki skrbi za otroke, ki so ji poverjeni, kot druga mamica Delo otroške vzgojiteljice ni lahko, je pa hvaležno in zelo koristno. Vestna vrtnarica seje prvo seme, oblikuje in neguje malo rastlino, ki je zelo nežna in občutljiva. Od njenega dela je predvsem odvisno, kako bo ta rastlina uspevala. Zato so matere zelo hvaležne takim vrtnaricam, ki jih otroci nikakor ne pozabijo in jih o-hranijo v lepem spominu tudi ko dorasejo. Ko se bližamo začetku novega šolskega leta želimo vsem našim otroškim vrtnaricam polno uspeha in pričakujemo od njih, da bodo vedno vredne zaupanja iin hvaležnosti naših staršev. Vsedržavni shod bivših obsojencev Posebnega sodišča Posebni pripravljalni odbor, ki mu predseduje poslanec Giustarini, organizira vsedržavni shod bivših političnih obsojencev od Posebnega sodišča, ki bo v Volterri 4. oktobra v okviru proslave dvajsetletnice odporniškega gibanja. Ob 9. uri bo sprejem v palači Priori, ob 10. bo v gledališču Persio Flacco srečanje z mladino s temo «Odporni-ško gibanje in nova generacija«. Govoril bo senator Terracini. Ob 16. bo na trgu Priori komemoracija z odkritjem plošče v počastitev vseh političnih obsojencev, ob 17. pa bo na istem trgu veliko zborovanje. --------------| Pokojnine za mornarje Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1964-1965 v četrtek dne 1. oktobra 1964 ob 8.30 s Sv. Mašo v cerkvi na Mon-tuzzi. • * • Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. L. Frausin 14 opozarja na natečaj za eno študijsko nagrado (60.000 lir), za katero lahko prosijo učenci-ke. ki so izdelali drugi razred v poletnem roku tega šolskega leta. Rok za vlaganje prošenj je do 30. septembra. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu. * Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14 obvešča, da se bo začel pouk dne 1. oktobra. Šolska maša bo ob 8. url v cerkvi v Ul. Besenghl. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini sporoča, da bo začet- PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi jutri, 1. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih, PROSLAVO SIMONA GREGORČIČA Predaval bo profesor in pisatelj ALOJZ REBULA PESMI BODO RECITIRALI ČLANI DRUŠTVA Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva Karlu Miliču, umetnostnemu kritiku lista «11 Gazzettinos, je žena Ivanka povila ljubko hčerkico Kristino Irene. Srečnim staršem čestitamo, mali Kristini pa želimo polno sreče in zdravja. Člani uredništva Primoskega dnevnika nistroma za tfgovirtšKa mornarico in za delo v zvezi z napovedano preureditvijo pokojnin za mornarje. Senatorji zahtevajo, da se imenuje posebna komisija, ki bo sestavila osnutek predlogov in v kateri bodo prisotni tudi predstavniki delavcev. Istočasno senatorji tudi zahtevajo, da se čimprej izboljšajo pokojnine za mornarje, ki so blokirane od 1. januarja 1958 in ki sedaj več ne ustrezajo zvišanim živ-I ljenjskim stroškom. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Eden le potiskal ukradeni avto drugi pa ie sedel za volanom Prizivno sodišče jima je potrdilo prvotno kazen - Po-trjena kazen šoferju, ki je zakrivil smrtno nesrečo Pred prizivnim sodiščem (predsednik Cinelli, tožilec Visalli, zapisnikar Parigi) sta se morala zagovarjati 52-letni Emillo Bigotto iz Ul. Pondares 5 ter 54-letni Giacomo Bottall iz Ul. Ireneo della Croce 3, ki sta bila obtožena, da sta poskušala ukrasti neki avto. Bottali-ja so še posebej dolžili, da Je imel pri sebi večjo količino raznega vlomilskega orodja, kot na primer izvijač, ponarejene ključe. Obema je sodilo že kazensko sodišče 1. februarja letos. Spoznalo ju je za kriva ter obsqdilo vsakega na 18 mesecev zapora ter 45.000 lir globe. Bottaiiju pa so za posest vlomilskega orodja prisodili še 9 mesecev zapora. Obsojenca sta se pritožila. Za utemeljitev svojega priziva je Bot-tali menil, da bi mu sodniki ne smeli naprtiti obtežiine okoliščine, ki zadeva predmete, ki So zaupani na javni ulici poštenju občinstva. Ker gre za zaklenjeno vozilo bi ta okoliščina morala odpasti. Z druge strani pa bi mu morali priznati splošne olajševalne okoliščine ter SLIKOVITA NESREČA BREZ ŽRTEV V UL. PETR0NI0 A vtobus povzroiil verižno trženje petih pnrkiranih avtomobilov Zadoščal je sunek v prvi avtomobil, da se je sprožil plaz nadaljnjih sunkov - Dva avtomobila huje poškodovana, ostali trije bolj malo Kar šest avtomobilov Je poškodoval včeraj ob 13,45 avtobus fiat 680 TS 26807, ki ga Je upravljal 25-letni Rumano Del Bello. Avtomobili so bili parkirani v vrsti na desni strani ceste. Ko je avtobus zadel prvega, se je sprožilo verižno trčenje, kot se zgodi dečku, ki podre prvega vojaka v vrsti in za njim vsi ostali popadajo na tla. Do te slikovite nečgode je prišlo malo potem, ko je Del Bello zapustil garažo v Ul. Donadoni ter se z zmerno hitrostjo odpeljal proti Ul. Vittorino da Feltre. šofer je peljal svoje vozilo previdno po desni strani ceste, a še prej kot Je prišel do križišča v Ul. Petro-nlo Je sprožil desno smemo kazalo, da bi nakazal vozilom, ki so se morebiti peljala za njim, da bo spremenil smer. V tistem trenutku pa je prišlo do nezgode. Težko vozilo Je komaj komaj zavozilo s prednjim delom v Ul. Petronio, ko je s svojo levo sprednjo stranjo trčilo v fiat 1100-103 TS 56992, ki ga je njegov lastnik Nevio Danieli iz Skednja — Ul. Soncinl 64/A, parkiral pravilno na desni strani Ul. Petronio v smeri proti Ul. Bar-toletti. Sunek Je odbil Danieli jev avto nazaj, pri čemer je ta zadel v fiat 500 D TS 58322, ki je bil parkiran takoj za njim in čigar lastnik je Ennio Millo iz Ul. Pondares 3. Verižno trčenje se je potem nadaljevalo: fiat 500 D je trčil v fiat - giardinetto TS 17611, ta v bianchino TS 59815, ki je končno zadela v fiat 500 giardinet-ta TS 28997. Do sinoči policija Se ni ugotovila Istovetnosti lastnikov zadnjih štirih vozil. Zaradi trčenja sta utrpela veliko škodo samo prva dva avtomobila. Ostali štirje so bili le laže poškodovani. K sreči se pri nezgodi ni nihče telesno poškodoval. Z motorjem padel na cesto Električar Sergej Mahnič, star 17 let, z Opčin, Proseška ulica 43, se je včeraj nekaj' po 14. uri peljal z motorjem znamke *Motobi» TS 34104 po omenjeni ulici proti svojemu domu. Takoj za mostom, ki pelje čez železnico, je na ovinku, ki zavije na desno, izgubil o-blast nad vozilom, ko je to spodrsnilo na pesku na cesti. Mladeniča so ob 15. uri prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi rane na desnem delu čela in zaradi drugih poškodb na desnem licu, ustnicah in nogah. Ozdravel bo v 15 dneh. bi bile tako olajševalne okoliščine enakovredne obtežllnim, kar bi seveda zelo znižalo celotno kazen. Bogotto pa je trdil, da sploh ni vedel, da je bil avto ukraden. Mislil je, da je vozilo prijateljevo. Prizivni sodniki pa mu niso verjeli, kakor tudi niso upoštevali Bottalijevega zagovora. Potrdili so razsodbo prvostopnega sodišča. Bilo je ob 2. ponoči 28. decembra lani, ko sta dva policijska a-genta opazila v Ui. del Rivo Botta-lija, ki je porival pred seboj avto, ki Je bil last Giovannija Lantierija in ki stanuje na št. 7 v omenjeni ulici. Ko je moški zagledal policiste, se je spustil v beg, toda eden izmed policajev ga je kmalu dohitel. Bigota pa je drugi policaj zasačil za volanom. Na zaslišanju je povedal, da sta odprla avto z izvijačem. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 51-letni Ezio Got-tard iz Fiumicella, ki je bil obtožen, da je 16. aprila 1963 nenamerno ubil 54-letnega težaka Remigia Peressina iz Villesse. Do nezgode je prišlo okoli 16. ure na cesti, ki pelje lz Gradeža v Gorici. Peressin je vlekel za seboj ročni voziček ter je bil namenjen domov. Ko je bil že v vtisi, je prišlo do nezgode. Za njim se je pripeljal s hitrostjo kakih 70 ali 80 km na uro Gottard, ki je upravljal avto znamke Lancia Appia UD 34353. Nikoli niso utegnili pojasniti, kako je bilo mogoče, da šofer ni opazil pred seboj, na popolnoma ravni cesti, pok. Peressina. Sodniki prvostopnega sodišča so menili, da se je na vsak način preveč približal pešcu ter da ni zavil na levo, čeprav bi to lahko storil. Lancia Appia je s silo udarila od zadaj v Peressina ter ga odvrgla na stran. Avto se je ustavil šele 20 metrov od kraja trčenja. Pri nezgodi je bil nekoliko poškodovan tudi avto fiat 600, UD 48233, ki ga njegov lastnik parkiral ob cesti. Gottardov avto je namreč z vso silo odbil ročni voziček ter ga zalučal v fiat 600. Kazensko sodišče v Gorici Je Got-tardu sodilo 23. februarja letos. Spoznalo ga Je za krivega ter ga obsodilo pogojno na 4 mesece zapora in mu odvzelo vozniško dovoljenje za 9 mesecev. Gottard se je pritožil proti tej razsodbi, ker je menil, da v razsodbi ni bila podana pravilna slika o nizanju dogodkov ob priliki nesreče. Med drugim Je trdil, da je Peressin nenadoma hotel obrniti 'voziček, zato da bi ga porival pred seboj in ne vlekel. Prizivni sodniki pa so sprejeli tožilčevo zahtevo ter so potratil prvotno razsodbo. Španski turist povozil žensko Španski turist Cesar Pontvianne Santos iz Salamance je včeraj oko. li 8. ure zjutraj povozil s svojim avtom znamke »citroen« SA 14779 Espana 68-letno Anno Jebacin iz Ul. Scala dei Lauri 2. Zenska je pravkar stopila s pločnika na vo-galu Trga Belvedere in Ul. Udine ter hotela prečkati cesto v smeri proti železniški postaji, ko se je pripeljal mimo Spanec, ki je bil namenjen na Furlansko cesto. Avto je podrl žensko na tla ter ji verjetno zlomil desno roko v zapestju. Španski turist jo je takoj naložil na svoj avto ter odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so sprejeli Jebacinovo na ortopedski oddleke s prognozo 30 dni zdravljenja. Z motorjem v vespo Včeraj zjutraj so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 59-letnega Maria Zego, ki se je precej hudo poškodoval pri prometni nezgodi, do katere je prišlo že predvčerajšnjim zjutraj. Zega je povedal, da se je v ponedeljek okoli 11. ure peljal s svojim motorjem po Ul. Lorenzetti v smeri proti Ul. Orlandini. Na vogalu z Ul. Zorutti je trčil v vespo TS 8187, ki Jo je upravljal Angelo Barbaro iz Ul. dell’Abro 7. Zdravniki, ki so pregledali ponesrečenca, sumijo, da si Je morda nalomil lobanjo. Poleg tega je dobil tudi razne druge poškodbe po obrazu. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti okoli 30 dni. Pri snemanju filma sl je zlomil ramo Včeraj ob 12.30 so prepeljali na sprejemni oddelek splošne bolnišnice 30-letnega Roberta Messino iz Rima, ki je akrobat po poklicu. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomil pri padcu levo ramo in 7 reber na levi strani prsi. Messina se je ponesrečil v notranjosti prostorov tržaškega velesejma, kjer snemajo film za kinematografsko podjetje «Tellus». Messina se je naslonil na neko o-grajo, ki pa se je zlomila pod težo njegovega telesa. Nesrečni a-krobat, ki je verjetno v svojem življenju Izvajal mnogo bolj nevarne vaje, je z višine nekaj metrov tako nerodno padel, da si j« prizadejal omenjene poškodb*. V bolnišnici se bo moral zdraviti o-koli JO dni. Vpisovanje v solo za gluhoneme Pokrajinska uprava sporoča, da se bo šolsko leto v šoli za gluhoneme v zavodu «S. Laghi» — Reška cesta 155 začelo 5. oktobra. Vpisovanje traja do omenjenega datuma, in sicer na šolskem ravnateljstev v Istrski ulici 50. Tržaška občinska uprava .sporoča, da bodo s 1. oktobrom zaprta vsa občinska morska kopališča. Vse osebe, ki bi se želele še naprej sončiti iz zdravstvenih razlogov, lahko zaprosijo za posebno dovoljenje za vstop v kopališča. Prošnje morajo biti napisane na legalnem papirju in naslovljene na občinsko upravo, ter morajo biti predložene ravnateljstvu za občinska kopališča v Ul. Manzoni štev. 10-12, vsak delavnik od 9. do 12. ure. Prošnji bodo morali prizadeti priložiti tudi zdravniško potrdilo, da se morajo sončiti iz zdravstvenih razlogov. na šolska maša dne 1. 10. 1964 ob 9. uri v Nabrežini. • • • Ravnateljstvo Državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ulica Montorsino 8, obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, dne 1. oktobra tj. Zbirališče učencev in u-čenk pred šolskim poslopjem ob 10.30. • * • Maša, s katero bodo učenci učiteljišča in trgovskega tehničnega zavoda v Trstu začeli novo šolsko leto, bo v četrtek dne 1. oktobra ob 10.15 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se začne v petek 2. oktobra ob osmi uri. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šo-le ter Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v četrtek 1. oktobra ob 10.15 v cerkvi pri Sv. Ivanu. • * * Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivana obvešča vse starše in otroke, da bo maša v četrtek, 1. oktobra t.I. v sve-toivanski cerkvi ob II. uri. • • • Ravnateljstvo srednje šole v Dolini obvešča vse učence, da se prične novo šolsko leto v četrtek 1. oktobra z mašo ob 8.30 v župni cerkvi. Po maši se zberejo učenci v šoli za prva navodila. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji od petih ljudskih koncertov, ki bo jutri, ob 21. uri. Koncert bo dirigiral Aladar Janes, sodelovat pa bo pianist Franco Angeleri. Program obsega skladbe: Masca-gni — Simfonija iz opere «Maske», Viozzi — »Kontrasti« (novo za Trsti, Mozart — Koncert za klavir in orkester št. 23; Schubert — Simfonija (Nedokončana); Weber — Obe-ron (uvertura). Nazionale 16.00 «11 piacere e H stero« Technicolor. prepovedan mladini. Arcobaleno 16.00 «Per un pugno dollari« Technicolor. Excelsior 16.00 «Intrigo a Taormma« VValter Chiari, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Marnie» Technicolor. Tipi Hedren, Sean Connery. Pre* povedano mladim, Grattacielo 16.00 »M gaucho« Vitto-rio Gassman, Silvana Pampanini. Nino Manfredi. Alabarda 16.30 «Risate ali'halona« Alberto Sordi, Vittorio Gassman. Filodrammatico 16.30 «Tentazioni detla notte« Technicolor. Prepoveda- S 1. okt. zaprta ObČ. ObraOrSka kftpiGiŠ£a)L^MmI1a6d3n0i'«Johnny Coli messagge- ro d-i morte«. Crlstallo 16 30 »Cacciatori di donne« Prepovedano mladini. „ Capitol 16.00 »AlPovvest niente ® nuovo«. Garibaldi Danes počitek. Impero 16.30 «7 giorni a maggl°»- Moderno 16.00 »La nave piu scassa-ta... rtelPesercito« Scopecolor. JaCK Lemmon, Ricky Nelson. Zadnji dan. Astra 16.30 »Žarah Khan«. Astoria 17.00 »I bolidi«. Abbazia 16.00 »Copacabana Palače* Technicolor. Silva Koscina, VValte Chiari. Prepovedano mladini. Skedenj 18.00 «L’infanzia di Ivan« Nagrajen v Benetkah. KINO PROSEK-KONTO V EU predvaja danes, 30. t. m. ob 19. uri barvni film: LE AVVENTURE Dl TOPO GIGIO (Dogodivščine miške Gigio) s slavnimi lutkami Marije Perego mw na Vntii TUN predvaja danes, 30. t. m. ob 18. uri avanturistični film: /Z PRIM0 RIBELLE (Prvi upornik) Igrajo: JOHN WAYNE in CLAIRE TREVOR Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. septembra 1964 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo Je 13 oseb. UMRLI SO: 57-letnl Luigi Cuclt, 30-letna Laura Succi, 83-letna Lu-cla Cumin, 79-letni Antonio Zerlal, 60-letna Iolanda Spazzapan por. Squercl, 63-letni Tomaso AHerd, 88-letna Olga Hregllch por. Osti, 85-letnl Anton Ukmar, 71-letn! Vittorio Nigri, 1 dan stari Stetano Hre-sciak, 77-1 etni Giuseppe Cescutti, 70-letni Erminio Drufuca, 61-lelna Rosina Miani por. Pozzl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2*. ». — 4. II.) Alla Salute, Ul. Glulla 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. O-riani 2; Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19«; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (21. ». — 4. II.) Alla Šalite, Ul, Gluha 1; Benus-sl. Ul. Cavana ll; Picclola, Ul. O-rianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10. Razstave V umetnostni galeriji »Aleiane* pasaži Fenice razstavljajo do 9. tobra Duren, Maniago, Mili* **> 1 vyjel. Otvoritev razstave Je bila v raj ob 19. uri. Razna obvestila Na sedežu Združenja Italija - zs®. v Trstu. Ul. S. Ntcolb 11-IL* ' 29-403, je v teku vpisovanje v tec» Je ruskega jezika. Kdot se želi vpisati, naj « ne na sedež Združenja vsak u od 17.30 do 20. ure. SPDT priredi v nedeljo 4. oktobr* Izlet v Kanalsko dolino, v dolino er zere in mimo zavetišča Grego Poludnlk (Jot di Mezzagnot). A* bus se bo ustavil tudi pri postsjn šču žičnice na Višarje In na Lovca. Darovi in prispevki Za Narodno In študijsko knJ®"*-co daruje Glavlč-Venutl Val«™ 1000 lir. Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustil naš dragi oče ANTON ŽERJAL Pogreb dragega pokojnika bo danes 30. t. m. ob 16.15 te mrtvašnice glavne bolnišnice k cerkvi v Skednju in od taro sprevod na domače pokopališče. Žalujoči: sinovi, hči, sestra, vnuki In ostalo sorodstvo Trst, 30.9.1964. KAKO GLEDA URADNA FRANCIJA NA PROBLEMATIKO PODEŽELJA Sedanja «mlečna kriza» dejansko le neznatna zadeva kmetijstva? Koncentracija obdelovalnih površin in kmetijstev - Čim več ljudi v industrijo, kmetijstvo pa naj bo kos tuji konkurenci, predvsem ameriški PARIZ, konec septembra. — Vabila smo dobili še preden se začela stavka proizvajalcev mleka, ki že toliko časa sili Fran-^0ze> da uporabljajo koncentrate 'n roleko v prahu. Čeprav je na vabilu pisalo, da bo minister Pipani na tiskovni konferenci pojasnil svojo politiko v zvezi s poljedelstvom, je bila dvorana v Aveniji lena 10, ki je bila pol-na> pripravljena, poslušati le za-devo v mleku. Bradati minister je govoril o načelih, o prognozah, o težnjah vlade glede poljedelstva in ko je Prvič omenil besedo «mleko» — kar je izzvalo prisotne novinar-je> da so končno prijeli v roke notese — smo slišali edino to, da le cena tega proizvoda zelo dro-ben problem in zato on raje raz-m'šlja na primer o gozdovih, kot Pa o tem vzdušju, ki so ga ustvaril' kmetovalci Toda novinarji bi ne bili to, ar so, če bi ministra za kmetij-stvo končno ne sprovocirali do mele> da je z dvignjenim glasom Potožil, da se mora stalno kosati * takšno socialno kategprijo, ka-ršna je kategorija kmetovalcev, 1 misli izključno na svoje zahte-v®> ne pa na državo kot celoto n se bo zato ob vseh naporih vlade, da ji priskoči na pomoč, Vse to razbilo ob njej. sami, če ne Pride prej do spoznanja, kje so njene perspektive. Razmerje z mlekom so zares bi-e del, ; Folkloristi z Jesenic v Čedadu in Codroipu v Folklorna skupina «Tone Čufar* je v obeh krajih bila deležna toplega sprejema V nedeljo 27. septembra dopoldne ] droipu sodelovali ob obletnici lije gostovala v Čedadu in Codroipu stanovitne dSocietd operaia*. 8. do 12.30 in od 15. do 19. Drva in druga goriva, les in gradbeni material: od 8. do 12. in od 13. do 17. Avto in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; kolesa in pritikline: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. Cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kmetijski pridelki: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. Slaščičarne brez posebnega dovoljenja kvesture tudi pri pekarnah in prodaji kruha od 7.30 do 21.30. Mesnice: Od ponedeljka do vključno v petek od 7.30 do 12.30; ob sobotah in pred prazniki (ko je zaprto) od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. Ob nedeljah so zaprte ves dan. Trgovine s šolskimi potrebščinami lahko odprejo ob dnevih pouka pol ure pred začetkom pouka, se pravi ob 8. uri. Ob nedeljah in praznikih ostane jo slaščičarne odprte kot ob delavnikih ; dežurne cvetličarne so odprte od 8. do 13. ure; vse ostale trgovine so zaprte ves dan. Za tržnice s sadjem in zelenjavo določajo umik posamezne občine. ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Nocoj v San Siru Milan-Rancing MILAN, 29. — Jutsš zvečer bo na stadionu San Slro povratna tekma I. izločilnega kola turnirja za pokal sejemskih mest med Milanom in Rancingom iz Strassbourga. V prvem srečanju je zmaga pripadla francoskim nogometašem. Ce hoče Milan preiti oviro, mora jutri premagati tekmece najmanj s tremi goli razlike. Milančani bodo verjetno nastopili v naslednji postavi: Barluzzi, Pelagalli (Santin), Maldini (Zac-chetta), Trapattoni, Mora, Lodetti, Amarildo, Ferrario, Fortunato. Trener francoske enajstorice je jasno povedal, da se bo njegovo moštvo branilo, a da se bo večkrat tudi poslužilo protinapadov. ATLETIKA pri Vidmu folklorna skupina »Tone Čufar» z Jesenic. Najprej so jugoslovanski folkloristi nastopili v mestnem gledališču Ristori v Čedadu. kjer so izvajali v narodnih nošah plese ravnih krajev Jugoslavije. Občinstvo iz Čedada in nadiikis dolin, ki je do kraja nar polnilo dvorano, /e sprejemalo z burnim ploskanjem izvajanja jeseniške skupine. Zvečer so jugoslovanski folkloristi nastopili tudi v Codroipu, kjer so doživeli ponoven velik uspeh. Ploskanja in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Na županstvu jih je sprejel tudi tamkajšnji župan ter jih nagovoril s toplimi pozdravnimi besedami. Nastop jeseniške folklorne skupine je organiziralo slovensko prosvetno društvo šivan Trinko» v sodelovanju z drugimi italijanskimi kulturnimi društvi ter s pomočjo čedadske občine. Gostje so v Co- ■iliiiiuiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHi Lestvica stanovalcev v hišah IACP v Tržiču Skoraj 700 milijonov za gradnjo novih ljudskih hiš v središčih naše pokrajine Upravni svet IACP v Gorici Je . IACP v Gorici je poslala 25. t. m. Imel 25. septembra običajno sejo I raznim gradbenim podjetjem vabi- pod predsedstvom prof. Massima Celila. Proučil je 45 prizivov, vloženih v predpisanem času proti začasni prednostni lestvici za podelitev 15 stanovanj v Ul. LunghTsonzo v Tržiča. Proučevanje prizivov Je bilo zelo zamudno, ker so morali prebrati vse prošnje. Seja je trajala od 18. ure do pol tretje ure ponoči. Na njej so določili naslednjo dokončno lestvico: 1. Albertini Mario, 149 točk; 2. Bottacin Iglnlo 143; 3. Scoch Vol-fango e Edi 137; 4. Franco Bruno 136; 5 Zuberti Daniele 138; 6. Ton-zar Angelo 134; 7. Plet Armido 134; 8. Leghissa Emillo 133; 9. Marche-se Giovanni 130; 10. Trevisan Glo-vanni 130; 11. Laco Renato 130; 12. Pantea Giovanni 130; 13. Arnone Aldo 128; 14. Visintin Lutgi; 15. Buttignon Giullo 128. Ustanova za gradnjo ljudskih hiš la za udeležbo pri zasebni dražbi zidarskih, mizarskih, hidrauličnih, električnih in ogrevalnih del na šestih gradbiščih ljudskih hiš te ustanove. Gradbišča so takole razvrščena: gradbišče v Ul. Trieste v Gorici — A za 19 poslopij s 38 stanovanj za proračunsko vsoto 201.530.000lir; gradbišče B istotam za 16 poslopij z 32 stanovanji za 181.030.000 lir; gradbišče C istotam za 20 poslopij s 40 stanovanji za 205.400.000 lir in gradbišče D istotam za 3 poslopja s 18 stanovanji za 77.180.000 lir. V Tržiču, Ul. Aquileia 4 poslopja s 24 stanovanji za 96.750.000 lir; v Ronkah eno poslopje s 8 stanovanji za 31.350.000 lir. Ponudbe je treba poslati Izključno po pošti do 15. oktobra t. 1. Ponudbe bodo pregledali dne 16. oktobra ob 10. uri. Na obeh krajih je občinstvo izrazilo željo, da bi se prirejalo še več takšnih kulturnih manifestacij, ker je ravno kultura tista sila, ki podira zidove sovraštva, odstranjuje nerazumevanje in ustvarja mostove, ki povezujejo sosednje narode, jih spoprijateljuje in združuje. Slovensko prosvetno društvo divan Trinko» v Čedadu je srečno, da je za dosego takšnega cilja prispevalo svoj delež. IZIDOR PREDAN V četrtek v Gorici masa za slov. dijake Ravnateljstvo učiteljišča, gimnazije, liceja in nižje srednje ijle’ obvešča vse dijake, naj se zberejo v četrtek 1. oktobra ob 9.30 zjutraj na dvorišču šole v Ul-Croce, od koder bodo v spremstvu profesorjev ob 10.15 odšli k šolski maši. Predstavniki IACP proučujejo gradnjo montažnih hiš Predsednik pokrajinske uprave ustanove IACP prof. Cellie, glavni ravnatelj Piazzesl, geometer Corra-dino in inž. Trojan so bili 23. in 24. t. m. v Milanu, kjer so sl na povabilo IACP iz Milana ogledali gradnjo novih stanovanj in hiš po francoskem montažnem sistemu pri Gallarati in drugih predelih okrog Milana, kjer gradijo 11.628 stanovanj z ritmom po štiri stanovanja dnevno. Strokovnjaki so Jim pri pregledu podrobno obrazložili ta način gradnje in njegove prednosti. S kolesom jo padel Sinoči okrog 19. ure so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 62-let-negtt Giuseppa Armana iz Gorice, Ul. Giustiniani 44. Ker je Imel pretres možganov ln udarec na čelu z oteklino, so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Armano se Je malo prej ponesrečil v Ul. Crispi, pred sedežem trgovinske zbornice, kjer Je padel s kolesom. Na povratku iz Kopra se je ponesrečil Včeraj dopoldne okrog 10.40 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 64-letnega Vittoria Violo iz Gradiške, Ul. Galileo 11,* Zdravniki so mu pri pregledu ugotovili iz-pahnjenje leve noge, ki si jo je tudi zlomil ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Viola je povedal, da se je poškodoval že v soboto 26. t. m. zvečer, ko se je okrog 22. ure vračal z avtobusom lz Koma. Na mejnem prehodu pri Skorjah je hotel izstopiti iz vozila, pa mu je pri tem spodrsnilo, padel je in se poškodoval. Iz goričke bolnišnice Z avtom Zelenega križa so včeraj okrog 14.50 pripeljali v bolnišnico v Gorici 5-letno Silvano Bal-dassi iz Gorice, Ul. Mazzini 12. Zdravniki so ugotovili, da si je deklica zlomila in zmečkala prstanec leve roke ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Mati, ki je otroka spremljala je povedala, da se je okrog 14, ure igral na domačem dvorišču z velikim kladivom, ki so ga tam pustili delavci, zaposleni v Ul. Roma. Ob 11.45 pa so nudili prvo pomoč 27-letnemu Alessandru Mello-nlju iz Gorice, Ul. Cravos 2, ki se je ranil na desnem zapestju. Goriški župan sporoča vsem, ki se jih tiče, da se mora urejevanja grobov na glavnem pokopališču in po vaseh zaključiti najkasneje do 25. oktobra. Po tem datumu ne bo-do dovolili nikakršnih del, ker bo občinska uprava uredila pokopališče za bližnji dan vseh mrtvih. RIM, 29. — Vodstvo FIDAL je določilo atletsko reprezentanco severne Italije, ki bo 4. oktobra nastopila v Bruslju proti Belgiji. I-stega dne bo v Pescari ženski a-tletski dvoboj med Italijo B in Belgijo Reprezentanca južne Italije pa bo 4. oktobra nastopila v dvoboju v Turčijo v Istanbulu In 7. istega meseca v Atenah proti Grčiji. PADALSTVO PAU, 29. — Ekipa Zahodne Nem. čije je zmagala na medzavezniškem padalskem prvenstvu petih držav. VČERAJ Z LETALOM IZ FIUM1C1NA Olimpijska zastava na poti v Tokio Rimski župan jo bo izročil tokijskemu guvernerju RIM, 29. — Danes je bila v prostorih rimskega županstva kratka slovesnost. Olimpijsko zastavo, ki je bila izročena po zaBnjih olimpijskih igrah županu, so potegnili iz izložbe, kjer so jo spravili in ji izročili predstavnikom mesta, ki jo bodo ponesli v Tokio. Zastavo so iz »dvorane zastav* do balkona senatorske palače spremljali štirje italijanski olimpijci Berruti, Otto-ljna, Giani in Preatoni, Popoldne je iz Fiumicina odpotovalo v Tokio zastopstvo Rima z županom Petruccijem na čelu. Skupina Je ponesla na Japonsko olimpijsko zastavo, ki jo bo župan izročil tokijskemu guvernerju na dan otvoritve olimpijskih iger. S predstavništvom rimskega mesta je danes odpotovala na Japonsko skupina 49 atletov, med katerimi je bila tudi edina italijanska predstavnica za nastop v atletiki Triova. V skupini sta bila tudi glavni tajnik CONI dr. Mario Saini in inž. Ottorino Barassi. iliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiillllHiiiillilliiililiiiiiiilliiiiiiiiHiuiuuumiiiinniiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiilill ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Nobenih sprememb na vrhu lestvice Negotovost na dnu razpredelnice Niti predzadnje kolo ni prineslo odločitve na vrhu lestvice. Trfe-stina je upala, da bo Modena odtrgala vsaj točko na igrišču Novare, kar bi pomenilo zanjo naslov prvaka. Zal pa do tega ni prišlo. No-vara je še enkrat dokazala, da ji nihče, razen seveda Triestine, ni kos in je odpravila sicer nevarnega nasprotnika. Morala pa se je pošteno potruditi. Gostje so ji bili ves prvi del enakovredni, v drugem polčasu pa so celo prišit v vodstvo. Kazalo je, da Novara ne bo mogla prebiti nasprotne obrambe, v nadaljevanju igre pa je Modena močno popustila in domači so v zadnjih minutah prišli do zmage. Triestina pa se je poslovila od svojih navijačev. V goste je spre jela milanski Pirelli, ki životari na dnu lestviee brez večjih upanj na rešitev. Res se je nasprotnik obnašal zelo skromno in domači so lahko za pozdrav presegli mejo desetih golov. Najvažnejši rezultat kola pa je vsekakor dosegel Bassano, ki se Je vrnil iz Lodija s točko, ki mu bo lahko dovolila obstanek v naj-višji ligi. Bassano ima namreč sedaj veliko možnosti za rešitev. V zadnjem kolu bo igral na igrišču Bolzaneteseja in ni rečeno, da ne bo direktnemu konkurentu strgal točko. Ce pa bi se domačinom posrečilo premagati nasprotnike, se bosta znašli moštvi z istim številom točk in bo tedaj potrebna MiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKUKiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNAftOPNI NOGOMET TURIN, 20. — Vodstvo Juventu-1 Bruno De Marchi, medtem ko bo — bo «poaodilo» Comblna franco-j Igino Rigato sodil tekmo za po ski nogometni reprezentanci za tekmo z Luksemburgom. Tajnik turinskega kluba Je izjavil, da Ju-ventus ni dolžan pogojevati srednjega napadalca, ld ga trenutno nujno rabi, ker je bilo ob nakupu sklenjeno, da ga bo pustilo igrati v francoskem dresu le v tek. mah proti Norveški ln Jugoslaviji. RIM, 29. — Glulio Campanati bo sodil tekmo Švica - Madžarska, ki bo 4. oktobra v Bernu. Tekmo turnirja za pokal sejemskih mest Atletico Madrid . Servette, ld bo 7. oktobra v Madridu pa bo sodil kal pokalnih prvakov Real Zaragoza - PC Valletta, ki bo 14. oktobra v Zaragozi. • • • STOCKHOLM, 29. — Lennarta «Nacka» Skoglunda so izbrali za člana švedske nogometne reprezentance, ki bo 7. oktobra nastopila na domačih tleh proti Poljski. Sko-glund se bo tudi udeležil popravljalnih treningov za sestavo reprezentance, ki bo igrala 4. novembra v Berlinu v kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo z Nemčijo. nova, odločilna tekma. Vsekakor bo v Genovi Bassano na boljšem, ker mu bo zadostoval neodločen rezultat. V Monzi sta se spoprijeli Candy in Ferroviario, to sta moštvi ki se potegujeta za četrto mesto. Zmaga je pripadla domačinom, ki pa so prišli do odločilnega zadetka le 20” pred koncem. Marzotto pa je odpravil Bolzana-tese po dolgočasni tekmi, v kateri sta moštvi prikazali veliko pomanjkljivosti. V zadnjem kolu bo Novara prišla v Trst v goste Ferrovlarla. Ce se bo temu posrečilo prisiliti nasprotnika vsaj na delitev točk, bo Triestina tudi letos italijanski prvak. V nasprotnem primeru pa bomo morali počakati še en teden, ker bo Triestina gostovala v Val-dagnu. Tekmo so namreč preložili zaradi mednarodnega turnirja, pri katerem bo prisotna tudi Triestina. UROŠ KOREN Izidi: Lodi-Bassano 2:2 Candy-Perroviarlo 4:3 Novara-Modena 5:2 Marzotto-Bolzanatese 7:2 Triestina-Pirelli U:1 Lestvica: Triestina 17 14 1 2 79 24 29 Novara 17 13 1 3 103 36 27 Amatori 17 10 2 5 79 38 22 Ferroviario 17 10 1 6 95 72 21 Candy Monza 17 10 1 6 62 57 21 Lodi 17 6 6 5 70 70 18 Marzotto 17 8 1 8 69 56 17 Bassano 17 2 2 13 32 71 6 Pirelli 17 1 3 13 44 112 5 Bolzana teše 17 1 2 14 31 128 4 TOKIO, 29. — Vremenoslovci niti na Japonskem nimajo sreče. Napovedovali so dež, danes pa J* prisijalo gorko sonce, ki je Povabilo atlete na plan. Stadioni in drugi prostori so bili zato polni tekmovalcev, ki so se ponovno posvetili treningom. u Tudi Italijani so se pripravljali za bolj zahtevne nastope. Najbolj agilni so bili vaterpolisti, ki s° imeli trening tekmo z Japonci. Čeprav Italijani niso trošili sil, *° gladko z 9:3 premagali nasprotnike, ki pa so pokazali precejšen napredek. Treningu so prisostvovali jugoslovanski in madžarski vaterpolisti. Jugoslovani so danes nastopili v prijateljski tekmi z Avstralijo, katero so premagali s 4:2 in zapustili odličen vtis. Italijanski trener Madžar ZolyO[ mi je pohvalil reprezentanco, č*® da je boljša od tiste, ki je nastopila na rimski olimpiadi in 0» ima več izkušenj za seboj. Po njegovem mnenju ima Italija enake možnosti za zmago kot SZ, Jugoslavija in Madžarska. Glede Jugoslavije je rekel, da nima lepe Igre, pač P* se zanaša na atletsko pripravo igr®1' cev in na njihovo znanje, zaradi česar zna biti zelo nevarna. Trio — edina italijanska atletinja na olimpiadi C /VADI R KO EDIT ® tani« 1 Misli krami in Istri Ni se treba čuditi, da je zaradi boja proti komunizmu fašizem imel za potrebno likvi-dirati vse nefašistične stranke ih uvesti najstrožjo fašistično diktaturo. (To se je zgodilo jeseni 1926.) Fašizem namreč ni ime! nujne potrebe prepovedati vseh nefašističnih strank, kajti razen komunističnega mu ni bilo nobeno drugo gibanje nevarno. Najmanj pa je bila Italiji nevarna slovenska in hr-vatska kulturna dejavnost. Zavedal pa se je, da je bila ta dejavnost večinoma komunistična in da bi mu bila vsaka stranka, ki bi jo bil pustil pri življenju, v opoziciji in bi bila morala zagovarjati vsaj določene ljudske potrebe, a zlasti demokratične ustanove To so fašisti razumeli. Niso pa i-talijanski fasisti razumeli, da delavskega, zlasti še, da komunističnega gibanja ne morejo zatreti, da pri komunističnem gibanju ne gre samo za kako navadno opozicijo, 1« za kako posebno neškodljivo ideologijo; da ne gre za to, da bi Komunistična partija stremela za tem, da bi sa delavci pribo-jevali le boljši standard in boljše razmere na delu: da njihov boj, boj komunistov, ni le boj za spremembo vlade Komunistično gibanje v vsej Italiji (ln torej tudi v tedanji Julijski krajini ln Istri) ter po vsem svetu je bilo in ostane nujna posledica razmer, v katere je bila zašla kapitalistična družba in v katerih se nujno poraja nova družba, zastopniki katere so bili in so prav komunisti. Tega fašisti niso mogli nikdar razume- ti. Niso mogli razumeti, da je komunistično gibanje socialno nujno. To dejstvo, namreč dejstvo, da so komunisti zastopniki in zagovorniki nove po naravnih zakonih porajajoče se družbe, je spadalo med tista dejstva, zaradi katerih je delavsko in kmetsko prebivalstvo v Julijski krajini in v Istri trumoma začelo zapuščati narodne, liberalne in klerikalne stranke ln spoznalo za svoj edini up v komunističnem gibanju, ki se je bilo začelo krepko oglašati že v socialistični stranki. Poleg tega se komunisti niso plazili pred fašisti; komunistično gibanje je bilo pogumno, možato in njegovi pristaši so vlivali pogum ostalemu ljudstvu. V Julijski krajjni in v Istri pa je bilo poleg tega še nekaj, kar je dajalo in zagotavljalo spočetka socialističnemu, kas neje pa komunističnemu giba nju svojo privlačno silo m moč. Gre namreč za to, da niti narodnjaška niti liberalna niti klerikalna stranka niso i-mele v Julijski krajini in v I stri nikdar resnične, močne, klasične strankine organizacije v smislu, kakor sl jo je bila zgradila spočetka socialistična stranka, kasneje pa Komunistična partija. Vse meščanske stranke Slo-vencev ln Hrvatov v Julijski krajini in v Istri so se naslanjale pri svojem političen delu večinoma na vplivne posameznike, ki so Jim zagotavljali določene politične in gospodarske koristi (zlasti za časa volitev), na buržoazijo, na gospodarsko boljše sloje, na trgovce, na dobro situirane kmete in na svoje gostilniške zadruge, ki Jih ni bilo malo v naši krajini, zlasti v tržaški okolici. Resnično izdelano poli tično organizacijo sta imeli samo najprej Socialistična stranka, potem pa Komunistična partija. Obe organizaciji, vsaka v svojem obdobju, sestavljeni iz izredno zvestih ln discipliniranih pristašev, sta navzlic svojemu manjšemu ali pa več jemu številu članov, navzlic dejstvu, da Je Komunistična partija živela polilegalno ali popolnoma ilegalno, lahko razširjali svoj vpliv na vso Julijsko krajino in Istro. In samo Komunistična partija Je s svojo organizacijo mogla kljubovati fašističnemu terorju in se navzlic vsemu ohraniti. Niti policijski niti fašistični teror niti najtežje kazni niso mogle uničiti komunistične organizacije. Ta organizacija je bila tako dobra, tako strupu! ozno izdelana, da pri državnozborskih volitvah 1924, ko komunistom ni bil dovoljen ne omogočen noben javen nastop, ko so jim bili shodi nemogoči, ko je pošta bojkotirala pošiljanja lista Ln letakov, ko so vse trafike odpovedale prodajo komunističnih listov, ko se komunisti skoraj niso smeli ganiti Iz hiše, sta bila izvoljena dva komunistična poslanca, čeprav so fašisti razbijali žare povsod, kjer so mogli ter kradli komunistične glasove in navzlic dejstvu, da so tudi pri teh volitvah Italijanski fašisti v mnogih krajih pripisali komunistične glasove slovenskim narodnim, liberalnim ali klerikalnim kandidatom, ki so te daj nastopili skupno, kar so delali zato, da bi dokazali z volilnimi glasovi jugoslovansko nevarnost. Samo narodna organizacija TIGR sl je zase omislila ilegalno, relativno dobro organizacijo in Je nekaj časa sodelovala s Komunistično partijo v Julijski krajini in Istri. Partija Je z njo sodelovala, dokler ni sprevidela, da sredstva, ki se jih je organizacija TIGR posluževala v svojem bolu, so v nasprotju z bojevnimi načeli in z bojevno prakso komunistov. Boj delovnega ljudstva, ki je bilo organizirano spočetka v Socialistični stranki, potem pa v Komunistični partiji, med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini in v Istri ni bil lahak. Bil je izredno težak, trnjev. Fašisti niso požgali samo nekatere narodne domove, požgali so vse delavske domove, uničili 64 podružnic Ljudske-ga odra, vsa delavsko-kmetska prosvetna društva in vso njihovo knjižnico ter vse njihovo bogato imetje. Fašisti so z ognjem uničili Tržaški delavski dom in stavbo, v kateri sta bili uredništvi in upravi listov «11 Lavoratore* tn «Delo» Pre povedali so razredne sindika te. Fašisti so ponoči Jemali komuniste izpred oči mater ir jih ubijali N4 treba čuditi se dejstvu, ki Je čisto naravno, da se Je začelo slovensko in hrvatsko delovno ljudstvo upirati tako, kakor se Je uprlo v Krnici, ka kor se je uprlo v Marezigah, kakor se je uprlo v raznih vaseh tržaške okolice in v mno- gih drugih krajih. Navzlic takemu terorju, ki mu ni oilo konca, so komunisti dobili leta 1922 v mnogih občinskih svetih večino, a skoraj povsod, kjer zaradi fašističnega terorja niso mogli do večine, so dobili manjšino. 1) Volilni teror je bil tako močan, da so dobili delavci komaj manjšino celo v krajih, kjer so imeli celo za časa Avstrije občine v svoj .h rokah, kakor npr. v Idriji. Ta položaj polilegalnega komunističnega gibanja v Julijski krajini in v Istri, kakor sicer po vsej Italiji, je traja: do jeseni leta 1926. Do tedaj je komunistično gibanje živelo le formalno polilegalno življenje, od jeseni leta 1926 naprej pa je postalo to gibanje tudi po zakonu ilegalno. Zakoni, ki so jih sprejeli fašisti leta 1926, niso iznenadlli komunistov. Komunistična stranka, ki Je živela, kakor sem že povedal, od ustanovitve polilegalno življenje, se je bila med tem časom pripravila tudi za svojo ilegalno dobo, glede katere je bila prepričana, da prej ali slej nedvomno pride. Ne bom opravičeval tega prepričanja. Vsako opravičevanje bi bilo odveč. Bilo pa je nujno. Toda popolnoma Ilegalna doba je prišla, a tudi to ni pomagalo fašistom, da bi uničili komunistično gi* banje. Ves čas svojega obstanka, od leta 1921 naprej, so bil* komunisti prepričani, da je njihovo gibanje stvarno, logično, socialno utemeljeno gibanje, ki ima svoje korenine v kapitalistični družbi, v kateri nastaja-Zato so bili neomajno prepri' Gani, da je, neuničljivo, da 1,0 zmagalo. Niso vedeli in niso mogli vedeti, kateri faktor b° povzročil padec fašizma. Vedeli so samo, da fašisti bodo Pr<1 ali slej poraženi, če se bo proletariat pogumno boril; da do novega družbenega reda mora priti, kajti, če je bilo pravilno verjeti v zmago pred Oktobrsko revolucijo, se pravi, dokler še nismo imeli nobene socialistične države na svetu, je bU° tem bolj upravičeno in s tern bolj logično verjeti v zmago komunističnega gibanja — zmago socializma, po ustar vitvi prve socialistične država, to je Sovjetske zveze. 1) Na podlagi tedanjega občinskega volilnega reda je d0®la. stranka, ki je dobila večino g sov, 2 tretjini svetovalcev, str ka, ki je bila druga za večino P 1 tretjino svetovalcev. (Nadaljevanje rledU UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8 II TELEFON DMOH ln 94-688 - Poštni predal 550 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1 - H Telefon 83-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 10 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: če^ letna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 430 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubu® ^ Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlSke pokrajine naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbliclth Itallanas. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst