Pa Miti ara jan aH: H i«lo teto r.aprej 26 K — h ool lata , 13 , — , «etrt , , 6 , 50 , ascsec , 2 ,20 , i MraviliJtvj praiamaa a celo leto naprej 20 K — h pol lota , 10 , — , eetrt , , 5 , - » mesec , 1 ,70, pošiljanje ua dom 20 h na mesec. L0VENEC Političen list za slovenski narod. Narofiaina in inaarata sprejema upravništvo v K atol. Tiskarni, Kopitar ¡eve uliee St. 2. Rokopisi te ne vraCajo celrankov&La pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- uiikih ulicah St. 2.1., 1? Izdaja vsak dan. izvzema nedelje m praznike, oli pol 6. uri popoldne. Štev. 300. V Ljubljani, v torek 31. decembra 1901. Letn?k XXIX. Vabilo na nai-očbo. S I. januvarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravoistvu: Vse leto 20 kron Pol leta 10 , Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. JJpravništvo „Slovenca". Justifikacija liberalcev v deželnem zboru kranjskem. Zinano je, kako je romal deželni odbornik dr. T a v S a r za časa zadnjega volivnega gibanja po deželi, in kjer ni mogel agitirati s ten>, da se je predstavljal za »pobožnega moža«, izkušal je volivce pridobiti na druge načine. In med temi načini bilo mu je posebno priljubljeno bahanje z »večino deželnega odbora«, in povspel se je na shodu v Žireh celo do grožnje: »Liberalcem groš, klerikalcem pa k n o f.« Včeraj je ta cvet inteligence Čul, kar je iskal, in moralno zadoščenje je bilo, da naposled moža, ki se tako izraža, veleposestniki niso hoteli voliti v deželni odbor, in tako dr. Tavčar ni prišel več v deželni odbor, izvolien iz cele zbornice, ampak le kot zastopnik svojih in Malovrhovih malo številnih mestnih pristašev. Visoko gori nad starim poslopjem, kjer zboruje deželni zbor, zapisano je z velikimi besedami »Schiesstatte«. In pošteno se je streljalo včeraj iz katoliško - narodnih ust na liberalce, in namestu da bi župan našega stolnega mesta Ivan Hribar, ki ima tudi upravljati z denarjem davkoplačevalcev raznih strank, obsojal dr.Tavčarjeve besede, s katerimi je grozil s pristranskim po stopanjem napram ogromni večini katoliško - narodnih davkoplačevalcev, šel je in branil dr. Tavčarja. Ljubljanski župan se je postavil s tem v luč, iz katere ne izgine nikdar! Zapomnijo naj si to Hri barjevo postopanje v trenotku, ko se je šlo za interese slovenskega ljudstva, posebno slovenski župani, okoli katerih se Hribar rad smuka. Vsa zbornica, in lahko rečemo, skoro vsa Ljubljana bila je včeraj pod utisom dr. Šusteršičevega govora in odločnega nastopa naših poslancev. Že prva seja je jasno pokazala; da naši poslanci niso več voljni prenašati postopanja dr. Tavčarjevega in ljudi njegove vrste in vrednosti. Razven par svojih pristašev enake vrednosti ni imel dr. Tavčar nikogar, ki bi se strinjal ž njim, i n sam dr. Tavčar, za katerega osebo se je šlo, čutil je potrebo predlagati — konec debate, za kar so »usmiljeno« glasovali tudi poslanci nemškega veleposestva. Načelnik katoliško narodne stranke dr. Ivan Šusteršič je imenom našega ljudstva in katoliško - narodnih poslancev storil po polno svojo dolžnost. Oglasil se je k besedi, obžalujoč v imenu katoliško nar. stranke, da je prilika deželnemu zboru sklepati samo o provizoriju. To kaže, da se deželni zbor od vlade nekako bagatelizira. Deželnim zb< rom naj se da prilika, da ustavnim potom redno rešijo svoje proračune in da tako vlada pokaže, da zaupa deželnemu zboru gospodar-stvo z deželnimi dokladami, in da pride deželni zbor sam v položaj, skleniti proračun. Res je sicer, da ima deželni odbor razpolagati v okviru zakona, a ta okvir je dal od> boru priliko, da po svoji lastni previdnosti z večino glasov sklene o porabi tega ali onega deželnega denarja. Pri vprašanju provi/.orija se navadno gre za izraz zaupanja deželnemu odboru. V imenu katoliško - narodne stranke izjavlja govornik, da katoliško - narodna stranka nima zaupanja do večine deželnega odbora. (Katoliško narodni poslanci ploskajo. Dr. Tavčar: Grozno! Še nismo vedeli! Dr. Brejc: Boste že še slišali!) Ako pregledamo šest let nazaj, vidimo, da je ta deželni odbor nekako pristransko postopal. (Katoliško-nar. poslanci ploskajo, liberalci kriče.) Deželni odbor bi moral imeti v očeh interes cele dežele. Postopanje deželnega odbora vzbuja obsodbo v ogromni večini naroda. (Dr. Tavčar: Smešno!) Kako je postopal deželni odbor, kažejo nameščenja iz deželnega odbora v cestne odbore, v okrajne šolske odbore. Gledalo se ni na osebno kvalifikacijo, gledalo se ni na to, če ima ljudstvo zaupanje do dotičnega. Ce je bil tudi največji ignorant, če je bil še tako obskurna oseba, še tako malo sposoben človek, d a j e b i 1 1 e strankarski pristaš, in deželni odbor, katerega naloga bi bila, v take za-i stope imenovati objektivne in sposobne može, ga je imenoval. Zgodilo se je še več! Mej volivnim gibanjem hodil je po deželi nek reprezen-tant deželnega odbora, ali vsaj obnašal so je kot takega, in agitiral je s tem, da je izjavljal: »Ce bodete z nami volili, bodete kaj dobili, če ne, pa nič!« (Klici: Škandal !) In javno je izrekel: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof!« (Burni: Fejl -klici od katoliško-narodne strani.) Od kar vlada ustavno življenje, se v nobeni deželi niso čule od deželnega odbornika taio brezsramno cinične besede. Pri teh besedah so planili liberalci po koncu in pričeli biti ob mize. Tavčar je vpil: Kaj tacega ne prenesem! Katoliško-narodrii poslanci so burno ploskali. Hribar vpije: Priklicati! Nismo v Katoliškem domu! Prej ne bode govoril! — Liberalci kriče, da mora dr. Šusteršič svojo besede preklicati. Kato-liško-narodni poslanci kličejo: Tavčar naj prekliče! — Liberalni poslanci vpijejo: Preklicati! okandal! — Klici: Tavčarjeve besede so škandal! — Dr. Šusteršič Tavčarju: Izdajalec! Burno ploskanje na strani katoliško narodnih poslancev. Liberalci vpijejo dalje : Preklicati! — Dež. glavar: Prekinem sejo, dokler ne bo miru. Deželni glavar stopi s svojega sedeža ia gre mu-it. — Hribar: Preklicati! — Dr. Brejc: Tavčar je čul, kar je zaslužil! — Tavčar : Ne dam nič za preklic! Smeh pri katoliško narodnih poslancih. Tudi galerija se je retiriranju liberalcev pričela rogati. Dr. Šusteršič nadaljuje: Besede dr. Tavčarjeve: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knot« so vzbudile ogorčenje v celem narodu, ogorčenje povsod, koderkoli še bije srce za poštenje. (Hrupno odobravanje.) Ali ima deželni odbor razpolagati s strankarskim denarjem? Deželni odbor razpolaga s težko prihranjenimi denarji, žulji našega kmeta in obrtnika, in da bi se ta denar strankarsko rabil, proti temu protestiramo, in prepričani smo, da bodo ta protest našel navdušen odmev v celi naši domovini. (Katoliško narodni poslanci ploskajo.) Do danes niso bile preklicane označene dr. Tavčarjeve besede, do danes tudi nismočuli, da bi bil deželni odbor desavouiralte besede. Do danes so niso našli člani večine dež. odbora, ki bi izjavili, da to, kar je Tavčar govoril, je sam govoril, in naj nosi tudi sam vso odgovornost. Prijetno je s tujim denarjem gospodariti, in od tega še sam nekaj dobivati. Tri četrtine dež. denarja je klerikalni denar. Vsak dež. odbornik je plačan za to, da objektivno izvršuje svoj posel. V sedanjih razmerah ne moremo imeti zaupanja v dež. odbor, ker noben dež. odbornik ni desavouiral dr. Tavčarjevih besedi. Logična posledica bi bila za katoliško-narodne poslance glasovati proti provizoriju. Upravičeni bi bili do najostrejših korakov, dokler se one Tavčarjeve besede niso LISTEK. Na Silvestrov večer. Spisala Marija. (Konec.) »Tako nekako se je godi'o tudi meni,« govoril je Milan daljo, »in nastala je v najini harmoniji grozna disonanca, katera se menda nikdar več ne razveže«. Potem pa je prišla vrsta na me. Vprašal sem: »Draga Bestričina, ali znaš plesti?« »U plesti — kaj še? Cemu neki?« — in malomarno je zmig nila z ramo. »Znaš šivati?« uprašal sem kar mogoče ljubeznivo dalje. »Jaz, da bi šivala, ha, ha«, — smejala se je in kihala v roki, da bi se ekeraj vdušila. »Kaj pa kuhati, — znaš«. »Brrr — kuhati — tega pa ne! Milan, danes si pa nataknjen in neznosen. A povej mi, li Slovenke pletejo, šivajo, kuhajo?« Ko sem ji pritrdil in zatrdil, da pri nas edino le tako dekle velja, ki je vsega tega zmožno, tedaj se je graciozno izpustila v velik gugainik , vzela iz male mizice drobno cigareto, jo prižgala in jela kakor meni v kljub prav na gosto izpusčati okroglo oblačke dima v zrak. Hodil je zopet po sobi in od strani pogledoval Ivana. Lo ta pa jo sedel pri mizi in nepremično zrl pred se. »Bodi dovolj temu!« — velel je naposled zgovornemu prijatelju. »A glede tvojega dolzega pripovedovanja o gospodični Evelini moram opomniti, da se bas zdaj le nisi ravno viteško obnašal proti nji«. »Hm, viteško gori ali doli«, odgovoril je odločno Milan, »govoril sem resnico svojemu prijatelju, — in ta je Bogu in ljudem ljuba«. »Ljudem ne vselej«, pristavil je malo bolj tiho, pogledal Ivana in se glasno zasmejal. »Sedaj pa, brate, kaj naj ji sporočim?« — »Nimam salonske obleke«, odgovoril jo Ivan kratko, »pustil sem jo doma«. »Doma?« — ponavljal je Milan. »Čakaj, jaz imam dve, pošljem ti eno, saj sva precej enako postave«. »In cilinder?« vprašal je Ivan, »tega tudi nimam«. Malo je premišljeval Milan, najbrže, kako da bi prijatelju pomagal iz zadrege, a vse se je domislil in tlesknil veselo z rokama. »Tudi tega ti preskrbim. Na svidenje torej ob osmi, točno ob osmi uri, da veš!« zabičeval je, in se jel opravljati. »Tudi jaz moram z doma«, vstavil ga jc Ivan, oblekel precej težko zimBko suknjo, in hajd, po stopnjicah tretjega, druzega in slednjič prvega nadstropja navzdol! Na ulici pa sta so poslovila s kratkim »Zdr.ivstvuj ! Ob osmih torej!« in krenila vsak na svojo stran: Milan proti domu, Ivan pa na nasprotno stran, da odda stričevo pismo. Kar se še nikdar ni zgodilo, zgodilo so je proti večoru tistega dne. Že četrt ure se je vrtil Ivan Koren pred ogledalom, sedaj na desno, in zopet na levo, a vse zastonj: Prav nič si ni bil po volji. Hlačnico segalo so mu malo čez členke, tako, da so so precej velike noge našega korenjaka pokazale v vsej svoji obširno9ti. Rokava pa sta bila tudi tako presneto ozka in kratka, da je več ko polovico zapestnic gledalo v svet. Crez pleča in hrbet pa ga jo tako vleklo in tiščalo, da kar do sape ni mogel. Nevoljen je stopil k mizi, segel po cilindru in bo pokril. Ali ojoj Recka! Poveznil se mu je do ušes, da je komaj izpod njega videl v ogledalu čudno svojo podobo. »No, Janez, sedaj si pa lep!«, pohvalil so je, ter se navzlic slabi volji prav iz srca zasmojal. »Ne bo nič, tak pa že ne greš med ljudi, — vso prekratko in preozko, cilinder pa za dve glavi. Kje ga je li iztaknil ta — ta Milan ? hudoval se jo na pol glasno. »Ne, ni mogoče, — kaj poreče Evelina? — a obljubil sem da pridem — gotovo pridem. Kaj mi je storiti?--Še enkrat je pogledal svojo podobo, katero mu je nudilo zrcalo, potom pa je vrgel cilinder pod mizo, da je kar odskočil od tal. »Že vem«, govoril ja odločno dalje, »naj bo tako ali tako, — vrat mi menda ne pokažejo, če pridem v navadni črni oblaki?« Potem pa so jo jel razpravljati. V teku petih minut je stal vnovič pred zrcalom, a zadovoljnejšega obraza kot preje. Bil je sedaj prav čeden dečko, ta Ivan v lepi črni, skoraj čisto novi obleki, in čo bi no bil tako preproste naravo, gotovo bi si kaj domišljeval. — A domišljav ni bil ta nepokvarjeni gorenjski mladenič, vse preje, kot to. Ko pa jo čez pol ure korakal po razsvetljenih ulicah velicega Dunaja, tedaj je mislil samo še na Evelinine črnorujave oči in na Mendelsohnove duete. Pred veliko, tronadstropno hišo so je ustavil, odprl vežna vrata, ter počasi in vtripajočega srca stopal po širokih, kamnitih stopnjicah navzgor. V prvem nadstropji pa je potrkal na stranska vrata, ter ob enem stopil v majhno, a prijazno sobico, Milanovo. »Tu sem, čo meniš, da se gospodi lahko pokažem brez tvoje tesno kratko salonske obleko, in ne vem čega-vega velikanskega cilindra?« ¡/.pregovoril jo Ivan, ter odložil klobuk in vrlino suknjo. »Radoveden sem pa vendar, Milan, čegavo rake odobravalo. Mi «no konservativna vzdržujoča stranka, a bomo s skrajnostjo nastopili, ko bomo prisiljeni do brezobzirnosti. (Tavčar ropota. Dr. Susteršič: Gospod dež. glavar, ali imam besedo? Hribar: Komedijant. Klioi: Cujte, H rib ar govori o »komedijantstvu !«> Glasovali ne bomo proti proračunskemu provi-zoriju, da se nam ne bo očitalo, da deželi nočemo dati, kar potrebuje, in ker smo čuli, da mora biti sklep dež. zbora jutri že na Dunaju. Nočemo že danes izvajati vseh posledic iz položaja, ki je vladal tu skozi 6 let, ker hočemo čakati, da se bodo morebiti razmere vendar izpremenile in da se bodo v dež. zboru še našli gospodje, ki bodo upoštevali, da zastopamo ogromno večino naroda, da mi tu zastopamo slovensko ljudstvo. (Tavčar: »Kaj smo mi zastopniki ciganov?« Hribar: »Kaj pa mi zastopamo ?i Dr. Schweitzer: »Privilegirane kaste!« Klici: »Banko Slavijo!« Hribar: Nerazsodna masa!) Dr. Susteršič: Kdor ni pri »Slaviji«, je pa nerazsodna masa! Ako se to ne bo upoštevalo, nastopili bomo pot brezobzirne opozicije in zasledovali bomo to pot s tisto železno vstraj-nostjo, katero od nas zahteva večina ljudstva na Kranjskem! (Burno odobravanje na strani katoliško narodnih poslancev in na galeriji. Tavčar upije na galerijo ) Dež. glavar g. Oton pl. D e t e 1 a pravi, da za to, kar je govoril posamezen poslanec, dež. odbor ni odgovoren. (Klici: »Ali je to desavouiranje ?«) Dež odbor vedoma pristransko ne postopa. Dež. predsednik baron Hein zavrača trditev, da vlada bagatelizira dež. zbor. Utemeljeno je postopanje vlade v žalostnih parlamentarnih razmerah naše uboge Avstrije. G. dr. Susteršič je bil celo za to, da se niti sklep provizorija ne predloži zboru. Besedo dobi nato dr. Tavčar, ki pravi: Samo ob sebi je umevno, da moram nekoliko ugovarjati. Obžalovati moram, da je tako govoril zastopnik takoimenovane katoliško narodne stranke, kateremu vera pri-zanašanje in ljubezen naklada na srce, in da je tak ton zanesel v mirno to dvorano, ki je v zadnji preteklosti imela vedno dostojne razprave. Trden sklep sem storil, da na dr. Šusteršičevo pot ne bom sledil in razburjenje sem v sebi zadušil, ker je treba v tej zbornici miru in dostojnega obnašanja. (Dr. Brejc: Dostojnega obnašanja je treba tudi zunaj zbornice). Nastop dr. Šusteršiča kaže, da komaj čaka, da bi se otežkočilo poslovanje, in izrazil je željo, da bi se onemogočilo delo v zbornici. (Klici: Ni res!) Veliko ste čuli, pošteno je gromelo, a konec vsega je bila izjava: Mi danes nočemo eks-cedirati, a komaj čakamo tistega trenotka. (Dr. Susteršič: »Ako nas na to prisilite!«) da bi manjšina gospodarila nad večino. (Klici: »Se bo že še pokazalo.« Ur. Susteršič: »Kaka večina pa ste vi? Kaj pa vi zastopate tukaj?«) Dr. Tavčar: Z Vami se že še merimo, kar se tiče glav. (Klici: »Baha-rija !•) Dr. Tavčar: Kar je govoril poslanec ljubljanske okolice, ako je dr. Šusteršič v ljubljanski okolici izvoljen, mislim, da je iz voljen v ljubljanski okolici, (Smeh. Klici: • Še tega ne ve.« Dr. Schweitzer: »Pa je v dež. odboru, ki je sestavljal poročilo o izvolitvi dež. poslancev, in niti tega ne ve.«), moram odgovarjati, da nikjer stranka ne počenja kaj, kar bi škodovalo njej sami. Nekaj strankarstva je v taki javni korporaciji vodno dobiti! (Hrup pri katoliško narodnih poslancih. Klici: »Cujte!« Dr. Šusteršič: «To izjavo si zapišemo!«) Dr. Tavčar: Povejte slučaje, kdaj jo deželni odbor vedoma kako krivično odločbo izdal. (Dr. Susteršič: „Šolski odbori, okrajni šolski sveti.") Dr. Tavčar: »Dr. B ejc, ne mahajte s svojimi širokimi rokami!« Klici: »Argument inteligence!« Dr. Tavčar: Tudi Vaša stranka je svoj čas odstranila notarja Globočnika v Kranju iz okr. šol. sveta. Napadi na mojo osebo mi ne vzamejo spanja. (Klici: „Se veliko!" Dr. Šusteršič: »Spite vseh 24 ur na dan!« Smeh) Dr. Tavčar: Treba je razločevati med dež. odbornikom in politikom. Dr. Susteršič nima sam pravico agitirati. Mi bi tudi marsikaj lahko povedali, ako bi iz vo-livne agitacije lovili vsako besedo. (Klici: »Še izmišljujete si jih !« Slabo orožje je to, če hodete tisto, kar bomo govorili po shodih, vlačili v zbornico. Od dr. Šusteršiča se jaz ne bom poštenosti učil. (Dr. Šusteršič: »To je nesramno! Vi denar jemljete, jaz sem ga pa dal. Sram Vas bodi !«) Hribar, ki se je ves čas strastno obnašal, je tudi vstal in govoril, a beseda mu ni tekla gladko. Hribar je tožil, ¿da se je doslej z zastopstvom katoliško narodne stranke »dalo izhajati« in da se niso dogajali tako »škandalozni prizori«. (Klici: „Kat. narodni poslanci bi morali pripustiti strankarstvo v dež. odboru, pa bi se dalo izhajati'«) Hribar: Dr. Šusteršiča, ki je dejal na nekem shodu, da iz njega govori sv. Duh (Dr. šusteršič: »Stara baba! S takimi oslarijami pride župan stolnega mesta!« Jaklič: »To je laž. Jaz sem bil na shodu, pa dr. Šusteršič tega ni dejal.« Hribar: »Slovenec je to poročal.« Klici: „To je laž! V tej obliki ne! »Narod« Vas je nalagal!") Hribar: „Sv. Duh je danes dr. Šusteršiča pustil na cedilu." (Jaklič: »Vi ga še nikoli imeli niste!«) Hribar: Predrzno, pregrešno (Oho! klici) je, ako se dež. odboru očita, da gospodari s klerikalnim denarjem. Denar je tudi liberalen, Ljubljana plačuje veliko davka. (Dr. Brejc: »Ljubljana ni vsa liberalna!«) Hribar: Volitve kažejo, da je na- "TJrenmr (UF. Brejc: »vomvo IZ splošne ku-rije kažejo nasprotno.«) Hribar: V splošni kuriji so volili ljudje, ki ne plačajo nič davka. (Klici: »Ali pozabljate na velik indirektni davek, katerega plačujejo?«) Hribar: „Dr. Šusteršič je danes govoril v slepilo nevedni masi.« (Ironični klici: »Vedno večjo inteligenco razvija ta liberalni župan.«) Dr. Šusteršič: „Kaj bodete Vi o tem govorili, zastopnik banke Slavijo!" Ta opazka je Hribarja silno zbodla in ga še bolj zmešala. Pričel je govoriti, da bi dr. Šusteršiču lahko mnogo povedal o »Unio Catholici«, katere prostori so se zaprli. (Dr. Šusteršič: »Jaz nimam z »Unio Catholico« nič opraviti !a Klici: »Mi z »Unio Catholico« nismo v zvezi.«) Hribar: Povedal bi lahko kaj o dr. Susterši-čevi zavarovalnici. (Klici: »Katera je pa ta? Dr. Susteršič nima nobene zavarovalnice!«) Hribar: O Vzajemni zavarovalnici. (Dr. Brejc: »Le na dan, le povejte, slabega nič ne veste. Besede ne vzemite nazaj!«) Hribar slednjič konča ta svoj »govor«, o »Vzajemni zavarovalnici, pa ne črhne nobene besede več. (Smeh pri katoliško-narodnih poslancih in na galeriji. Dež. glavar svari galerijo.) Dež. glavar, ki je že prej dal dr. Šusteršiču ukor radi izreka, da so bile Tavčarjeve besede cinično nesramne in so katol.-narodni poslanci klicali »Bile so!«, je vprašal po Hribarjevem govoru dr. Šusteršiča, ako je dejal, da Hribar govori »oslarije.« Dr. Susteršič: Govoril je oslarije iz „Naroda." Dr. Tavčar: »Predlagam konec debate.« Na ta Tavčarjev predlog za-grome iz vrste katoliško-narodnih poslancev klici: „Debate se bojite! Ker se gre proti njemu, pa predlaga konec debate!" Z nemškimi glasovi in s slovenskimi liberalnimi glasovi se odobri ta Tavčarjev pogumni nastop, in konec debate je bil sprejet. Dr. Šusteršič stvarno popravlja predgovornike: Dežel, predsedniku moram povedati, da sem bil res jaz tega mnenja, da je za samo dovolitev provizorija sklicati treba deželni zbor, ker bi se sicer lahko deželi prihranili stroški za tako kratko brezpomembno zasedanje in bi se deželni pro-vizorij rešil na drug način. Deželnih zborov sklicati na ugodnejši čas in dati jim priliko pravomočno sklepati o proračunu, čisto nič ne ovirajo žalostne parlamentarne razmere; saj vlada ve, kaj ji je storiti, ako hoče, da se razmere zboljšajo. Pošlje naj sedanji parlament domov in oktroira naj narodom splošno in enako volivno pravico! (Katoliško narodni poslanci ploskajo, a tudi na galeriji se čuje viharno ploskanje in klici: „Ven s splošno in enako volivno pravico! Dr. Tavčar maha proti galeriji. Liboraloi kriče, naj se galerija izprazni. Dež. glavar zvoni.) Dr. Šusteršič: Večina dež. zbora je danes naredila na svobodo govora atentat, katerega naj nikdar več ne poizkusi! Nasproti dr. Tavčarju konstatiram, da je na očitanje odgovarjal, da večma mora biti pristranska. Reklo se je, da je dr. Tavčar znane besede izprego-vonl v volivni borbi, da pa je dež. odbor nepristranski. Mi bomo zasledovali dr. Tavčarjeva pota! Poslanec Hribarje govoril o škandaloznih prizorih, a jaz vprašam si-zbornico : Kaj je bolj škandalozno, ako za nepristransko delo plačani deželni odbornik upije: »Liberalcem groš, klerikalcem pa k n o i«, ali ako deželni poslanec po svoji vesti kot zastopnik ljudstva take izjave, ki sores škandal, ožigosa! (Burno odobravanje. Dr. Tavčar: »Gosp. dež. glavar, »škandal« je čudna beseda«.) Dr. Šusteršič: Gospodi od nasprotna strani kličem : »A r i v e -d e r c i!« (Katol. narodni poslanci ploskajo.) Končno besedo je imel poročevalec o provizoriju g. Grasselli, ki je izjavil, da ni čudno, ako katoliško-narodna stranka nima zaupanja do večine dež. odbora. Takega zaupanja tudi nihče ne zahteva in bi bilo odveč. (Klici katol.-narodnih poslancev: »Cujte«, »Cujte !« Katol.-narodni poslanci pozdravljajo to izjavo dež. odbornika Gras-sellija s ploskanjem.) Grasselli: Očitalo se je dež. odboru, da izkorišča zadeve v strankarskem smislu, a ravno katol.-nar. stranka je hotela, ako bi prišla v večino, izrabljati zbor v svoje politične koristi. (Hrupni klici: »To je laž!« »Kedaj je to naša stranka dejala ?« »Dr. Tavčar je v Žireh dejal!« Dr. Tavčar: »Pustite me pri miru! Šusteršič* naj se ven vrže !« Dr. Brejc: »Tega ne do-živite. Prej Vas bo zadela velika kap!« Grasselli dr. Brejcu: »Mladenič!« Dr. Brejc: »Le škoda, da kljub svoji sivi bradi take budalosti govorite!« Grasselli: »Prepuščam zadevo razsodnosti zbornice . Dr. Šusteršič: »Dr. Tavčarjevi razsodnosti. Tisti lepi časi, katere ste danes hvalili, so minili. Bodete že še videli kaj je ljudstvo !«) Grasselli: »Deželni odbor ni imel povoda braniti se proti temu, kar je dr. Tavčar izrekel, ker je imel dobro vest in ker ni nepošteno postopal«. Dr. Šusteršič: »Cujte, dr. Tavčar! Kako Tavčarja desavouira«. Grasselli: „Na pota brezobzirne opozicije Vas ne bo nihče silil". b tem je bila ta veleznamenita debata končana z velikim moralnim vspehom kat.-narodne stranke. Tudi veleposestniki so pri volitvi dež. odbora pokazali, da se ne strinjajo z opisanim dr. Tavčarjevim stališčem o strankarstvu v dež. odboru, zato ga niso marali voliti kot odbornika iz cele zbornice in je nar.-napredna zbornica za to mesto morala noininirati posl. Grassellija Tavčar se je pa kakor zgoraj povedano, moral zado- da je tisto nesrečno pokrivalo, ki leži pod mojo mizo?« »Cegavo? Nu, ranjcega strica svetnika, katero sem zmaknil teti iz neke podstrešne omare«, odgovoril je ta odkritosrčno. Tedaj pa sta se smejala oba prebrisani glavi Milanovi. »Cas je, da stopiva v dvorano, in si ogledava povabljene«, opomnil je Milan. Nato pa sta korakala po dolgem električno razsvetljenem hodniku do velikih, na pol odprtih vrat. Vstopila sta. Na desni strani precej obširne dvorane, v malem, po najnovejši fa-soni narejenem stolu, slonela je malomarno deklica, stara kakih 20 let. Svetlo modra empire obleka segala ji je od ramen do lesketajočih se čreveljčkov. Črni, gosti lasje so ji bili umetno spleteni ter dajali snežno belemu obrazku neki posebni izraz lepote. Temnorjave velike oči, obsenčene od nenavadno dolgih trepalnic, pa so bile dopad-ljivo uprte na mladega častnika v bogati huzarski uniformi, kateri je sedel poleg nje, in se ji dobrikal, da so se osuplemu Ivanu nehote skrčile pesti. Videti je bilo, da druščina lepega častnika Evelini, kajti ona je bila, — jako ugaja. Niti opazila ni. ko se je Ivan približal, da se ji pokloni. Šele, ko je stal pred njo, ozrla se je vanj, ter mu podala roko, katero je poljubil. »O gospod Ivane, nagovorila ga je prijazno, prav lepo od Vas, da ste nas počastili. Veseli me ! Ako vas je volja, pojeva nocoj dvospeve, je-li ? Proseče ga je pogledala, čeravno je bila popolnoma v s vesti si, da mladi jurist ne odreče njene želje. — »A oprostite, gospoda se menda še ne poznata ?« nadaljevala je in ju predstavila. »Gospod častnik Alfred Hesse, gospod Ivan Koren, jurist in najboljši pri|atelj mojega bratranca«. Priklonila sta se drug drugemu, in si podala roki. »Prosim«, oglasil se je prijetni glas, hišne gospodinje, »prosim gospoda moja, da se potrudite v jedilno sobo, kjer se malo okrepčamo, da lažje počakamo novega leta». Odprla je vrata na levo, in v kratkem so bili zasedeni vsi prostori ob široki mizi jako lepo opravljene jedilnice. Prav živahna in zgovorna je postajala družba zbranih gostov gospe \Vahlnove. Prinašali so najokusnejših jedil in najfinejših vin. Ivanu pa je tako strašno počasi potekal čas. Šele polujednajstih je bilo, a že je vse povedal rudečelični gospici ob svoji desnici, kar je vedel in znal. Ko pa je on utihnil, pričela je pripovedovati, kako da se veseli letošnjih veselic, katere se imajo baš sedaj pričeti. Jezila se je, da letos ni ni-kakšnega mraza, nikakšnega ledu, in ona se vendar za življenje rada drsa ! Ivan pa je polovico preslišal, kajti oko mu je v enomer uhajalo na nasprotni konec omizja, kjer sta Bedela Evelina in njen novi čestilec. Kako ji je govoril, in kak" razposajeno in koketno se mu je smejala! Ko bi ga sedajle poredni Milan vprašal, se li mu še dopada Evelinina živahnost, njen temperament, tedaj bi mu gotovo odgovoril : »Ne, prijatelj!« — Prav pošteno se je oddahnil, ko mu je Evelina namignila, da želi peti. Oprostil se je pri svoji gospodični in odšel za njo v dvorano. Stala je pri odprtem klavirju, mladi huzar pa ji je ravno poljubil roko, in zatrjeval, da prišteva nocojšnji večer k najsrečnejšim trenutkom svojega življenja. Najrajši bi se jima bil Ivan priporočil in odšel, ne da bi se še kdaj povrnil. »Samo še nocoj, potem pa »srečno« Mendelsohnovi dueti in lepa Evelina !* sklenil je sam pri sebi. Ker pa je Ivanu danes vže tako hodilo vsa narobe, se ni čuditi, da je včasih prav neprijetno zapel. Seveda, Evelina je OBtala v svoji ulogi, ter prepevala na vse grlo. Lastnik Hesse pa, kateri je nocoj prevzel Milanov poBel, je prav neprijetno razbijal s suhimi svojimi prsti po klavirju. Celi ta koncert pa je napravil na marsikoga utis kake najnovejše skladbe . . . Velika stenska ura jela je s teškimi udarci oznanjati zadnje trenutke starega leta. Utihnilo je petje, gosti so vstali izza mizo, smrtna tišina je vladala po ravnokar tako glasnih prostorih, in slehernemu je bilo videti na obrazu, kako nestrpno da pričakuje zadnjega udarca. Potem pa so soglasno zadoneli po dvorani glasovi: »Veselo novo leto!« Častnik Hesse pa je prijel Evelino za roko, jo dolgo, pomenljivo zrl v oči, potem pa prav smešno deklamoval. »Da bi mi bila osoda mila ter mi v teku novega leta naklonila to, česar si nocoj prav iz celega srca želim«. Menil je menda, da je bogvedi kako pametno zinil, pogledal po strani Ivana, kateri je prav pošteno mislil in izrekel željo : »Bog daj srečno novo leto, gospica!» Pogledala ga je, — a on ni povesil oči, ampak mirno vzdržal njen pogled. Nekaj povabljenih jelo se je odpravljati, med njimi seveda Ivan. Poslovil se je najprvo pri gospej Wahlnovi, potem pri Evelini in tako dalje do zadnjega, — do častnika Hesseja. Milan pa je spremil prijatelja v svojo sobo, tu pa ga je poljubil na visoko čelo in vskliknil: »Brate, Bog nama daj prav srečne dni v prihodnjem letu!« »Daj Bog«, ponavljal je Ivan. A veš, prijatelj, nocojšnji Silvestrov večer me je ozdravil, ¿aj si bistre glave, in menim, da me umeš, kaj ne da? Živele vrle Slovenke saj ste vendar edino le ve še najpoštenejše ženske!« Domu grede pa so iru prišle na misel stričkovo besede: »Ivan, bbui pameten, in pomni, da le z vstrajnostjo in z neumornim trudom dosežeš to, po čemur hrepeniš; namreč, da postaneš svojemu narodu zvest, vzgleden in koristen mož!« upa, da se voljiti z mestnim mandatom v dež. odboru. Kat.-nar. poslanci bo že v prvi seji novega dež. zbora pokazali , da so pripravljeni braniti koristi Ijudutva in proti liberalcem postopati po zasluženju. To bo naše ljudstvo vedelo ceniti in kot Bkala bode stalo za takimi poslanci. Ta pojav odločnosti med na šimi poslanci je najlepše novoletno darilo katoliškemu ljudstvu na Kranjskem 1 Deželni zbor kranjski. (1. seja dne 30. dec. 1901.) Po sv. maši, katero je daroval kanonik g. K a j d i ž , sešli so se novoizvoljeni gg- poslanci v dvorani starega strelišča. Dež. predsednik baron Hein je pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku dež. zbor v ime vlade. Naznanja zbornici, da je cesar blagovolil imenovati dež. poslanca Otona pl. D e-tela dež. glavarjem in njegovim namestnikom barona Liechtenberga. Razprave dež. zbora bo se odlikovale v pretekli dobi s tem, da so bile mirne in stvarne. Ker je ta stvarnost v poroštvo VBpešnega dela, želi g. dež. predsednik in trdno da se bodo nasprot/a poravnala, bodo stranke združile pri delu, katerega potrebuje domovina. Zbornico pri tem podpirati smatra z* svojo dolžnost. Dež. glavar stori na to obljubo v roko g. dež. predsednika, nakar g. dežel, glavar pozdravi poslance kličoč: Bog blagoslovi vstrajno delovanje dež. zbora! Program s katerim je vstopil pred 25. leti v dež. zbor, je ostal isti in načela so ostala ista. Kar je takrat, ko je prvikrat prevzel dež. glavarstvo obljubil, tako obljublja danes, da zvest ostane vladarju, domovini, narodu in vedno zvesto bode branil čast dežele kranjske. Gospodarsko stanje dežele je tako, da vzlic velikanskim stroškom dež. zbor ni prišel v položaj zvišati doklade na direktne davke, dasi bo v raznih deželah morali to storiti. L. 1877 imela je dežela 58 odstotne pri-klade na direktne davke, danes ima 40 odstotkov. To kaže, da se je dež. zbor oziral na to, da še bolj ne obteži davkoplačevalcev Dež. zbor jo glede šolstva pokazal, da je zavzet za širjenje izobrazbe, s predlogom vseučilišču v Ljubljani. Deželni glavar upa, da bo ta nasvet našel pri dež. vladi blagohotnega uvaževanja in da bo mo goče najti ugodno rešitev tega vprašanja, za katero so sedaj zanima vsa dežela. V nemškem jeziku se dež. glavar spominja zaroke nadvojvodinje E izabete, in pravi v slovenščini, da je ta zaroka vzradostila vso kranjsko deželo, ker spada rodovina njenega zaročenca takorekoč med deželno plemstvo in je bil zaročenčev oče dve leti slovenski poslanec. Upa torej, da dež. zbor pritrdi njegovi želji: Bog blagoslovi visoka zaročenca! (Pritrjevanje.) S slava klici cesarju, kateremu klicu bo se vsi deželni poslanci pridružili, končal je g. deželni glavar svoj nagovor. Novoizvoljeni deželni poslanci so nato storili svoje obljube v roke deželnemu gla- varju. Nato je bil sprejet predlog, naj so pobiranje doklad za I. 1902. takoj vzame v razpravo, ne da bi so odkazalo odsekom, in je dež. zbor sklenil: 1. V pokritje primanjkljajev pri dež. zakladu naj so pobirajo od 1. jan. leta 1902 do onega časa, ko se dež. proračun za leto 1903 končnoveljavno določi, sledeče deželne priklade : 1- 40% na doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. 2. SamoBtojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra. 3. 40 % na doklada na vse direktne davke izvzernši osebni dohodninski davek. II. Dež. odboru so naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje. Debato, ki se je vnela pri tej točki, omenjamo na drugem mestu. Seja se jo včeraj nadaljevala ob 3. uri popoludne. Dr. Susteršič s tovariši je uložil v tej seji interpelacijo na vlado v zadevi slovenskega vseučilišča. V interpelaciji oe poudarja, da je dne 18. grudna 1898 sklenil deželni zbor, da se pošlje deputacija do najvišjega prestola s prošnjo, da se v Ljubljani ustanovi vseučilišče. V seji dne 14. marca 1899. je deželni glavar naznanil dopis ministerskega predsednika, da cesar misli sprejeti depu-tacijo. Od tedaj so pretekla skoro tri leta, ali deputacija še danes ni bila pozvana k cesarju. To je nekako preziranje kranjske dežele, ki je bila vedno zvesta cesarju. Za to preziranje je pa odgovorna vlada. Zato vprašujejo pod interpelacijo podpisani poslanci g. dež. predsednika: Zakaj se deputacija ni pozvala na Dunaj, in ali misli vlada oziroma deželni predsednik v tem oziru kaj storiti ? V popoludanski seji je dalje dež. po slanec Hribar stavil predlog : Deželni zbor pozovi vlado za ustanovitev pravoslovne in bogoslovne fakultete v Ljubljani. Izvolijo naj se člani v vseučiliški odsek, v katerem naj imajo svoje zastopnike tudi »Slov. Matica« in profesorski zbor tukajšnjega semenišča, in ta odsek naj bo v zvezi tudi z zastopniki dijaštva. Določi se naj 4000 kron za dvoje strokovnih del, vsako delo obsegajoče 5 tiskanih pol, eno pravoslovne vse-oine, in da se deli izdasta v tisku. Izvoli naj se pod voditeljstvom dež. glavarja nova deputacija dveh članov, ki naj se pokloni v zadevi vseučilišča cesarju. Dalje je poslanec Hribar predlagal, naj se z ozirom na dogodke v »Unio Ca-tholici« pozove vlada, naj strogo nadzira »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani. (Poslanec Jaklič: »Agent! Agenta se povsod spozna!«) Predloga prideta v razpravo v prihodnji seji. Poslanec baron Schwegel je utemeljeval svoj nujni predlog, naj se iz deželnih sredstev da za cesto Podrošt-Podbrdo 60.000 kron. Poslanec dr. Krek je v nekaterih točkah pojasnjeval posl. Schweglova izva janja, češ, da občine selške doline k novi cesti ne bodo mogle nič prispevati, ker bodo morale skrbeti za ureditev svojih občil do nove ceste, ter se jo potegoval za to, da naj se store koraki v procvit industrije v selški dolini in naj se tudi kaj stori za uboge Železnike. Sorška občina je svoj čas prosila, naj bi se pri zgradbi nove ceste oziralo na progo ocl Podbrda čez Petrovo brdo in ne preko zadnje Sore. Gosp. dr. Krek je predlagal resolucijo, s katero se deželni zbor izreka, naj se pri zgradbi nove ceste upošteva prošnja sorske občine. Ko je bil predlog posl. S c h w e g 1 a sprejet, prišla je na vrsto dr. Krekova resolucija, kateri se je uprl dr. Tavčar s svojimi pristaši, vender je Krekova resolucija dobila večino, kar je vzbudilo nemalo ogorčenje med Tavčarjanci. Poročilo deželnega odbora o izidu volitev se bo oddalo verifikacijskemu odseku, ki se bo volil v prihodnji seji. Pri volitvi deželnega odbora so bili izvoljeni iz kmetske skupine: gosp. Fr. Povše, namestnik dr. Broje; iz skupine mest: dr. T a v č a r, njegovim namestnikom dr. Ferjančič; iz vse zbornice je bil izvoljen Gra s so 11 i z 19 glasovi; 15 glasov jo dobil dr. Krek, 2 dr. Brejo, njegovim namestnikom Kušar, iz skupino veleposeatva dr. Schalfer, njegovim namestnikom grof Barb o. V dež. komisijo za pridobninski davek so bili iznova izvoljeni gg. dr. D. Maj ar on kot član, ter župan Ant Belec in posestnik P. Strel kot namestnika. V prizivno komisijo za osebno dohodnino so bili izvoljeni kot člani gg.: Povše, baron Liechtenberg, dr. Tavčar in G r a s s e 1 1 i, kot namestniki pa dr. B r e j c, Fr. K o s a k, K u š a r in U 1 m. Nato je deželni predsednik po najvišjem naročilu izjavil, da jo zasedanje odgodeno, deželni glavar pa z voščilom za novo leto zaključil prvo sejo. Podlipny in nekaj drugih govornikov. Mnogi govorniki so ostro prijemali dr. Koerberja radi njegove pristranosti v prilog Nemcem. Najvažneja točka tega razgovora pa je bilo vprašanje, ali naj se Č-ihi udeleže spravnih konferenc. Razni govorniki so naglašali, da ni od teh konferenc pričakovati prav nika-kega pozitivnega vspeha, konečno je pa vendar z veliko večino obveljal predlog, d a udeleže konference, da se s tem Politični pregled. v Ljubljani, 31. decembra. Mladočehi in spravna pogajanja. V Boboto popoludne so so sošli v posvet člani mladočeškega izvršilnega odbora in parlamentarne komisije državnozborskega kluba. Posvetovanje je vodil posl. dr. Skarda, poročal pa je posl. dr. Pacak o splošnem politiškem položaju. Debate so so udeležili posl. Engel, Krama!", Gregr, Ilerold, Foft, s e pokaže vsaj dobra volja razpravo. Soo. dem. doslednost. Povodom znanega govora prelata Zschokke v dunajski gosposki zbornici je pisala dunajska »Arbeiter Zeitg.« mej drugim, da govornik ni streljal na pravo adreso, »ker usmiljeni bratje in sestre ne potrebujejo nikake obrambe, ker jih nihče ne napada in jim je vsak hvaležen.« — Tako je pisal pred kakimi 10 dnevi glavni organ avstrijske socialne demokracije. V ponedeljek so je pa dogodil v Gradcu naslednji škandalozni slučaj. Po zborovanju so priredili socialni demokratje demonstracijo v Annagasse ter na najnesramnejši način na u'ici napadli usmiljenega brata, namestnika provinciala. — Kaj neki jo sodil žid Adler o graških socijih, ko je njegov list objavil gorenji stavek. Po našem mnenju je od njih mnogo pričakoval, nikakor pa ne take surovosti. Mažari za vinsko klavzulo. Ogrski politiki, ki trobijo v rog Szell-ove vlade, so zavzeli zelo čudno stališče napram opravičeni zahtevi vseh agrarnih krogov v naši monarhiji, naj se namreč pri prihodnjem sklepanju trgovinskih pogodb odpravi zloglasna klavzula glede uvoza italijanskih vin. Ljudske zastopnike, ki v tem oziru tolmačijo želje vseh avstro-ogr skih vinogradnikov, nazivajo s sovražniki trozveze. Opirajo se namreč na izjavo italijanske vlade, da bo edino le v tem slučaju še sklenila pogodbo z Avstro-Ogrsko, ako se jim pusti edina korist, ki jo imajo od od nje Italijani, namreč ugodnost glede izvoza vina v našo monarhijo. In Ogri se boje izgubiti tako dobrega zaveznika. Na naše gospodarske interese se seveda zavezniku ni treba ozirati, naša monarhija pa mora v vsem ustreči želji zaveznikov. To označuje stališče naše države v trozvezi in pa njeno korist za naše interese Koloman Tisza kandidat. Poraz pri zadnjih državnozborskih volitvah je nepopisno poparil starega Tiszo, Zahteval je takoj od vodstva liberalne stranke, da mu da zadoščenje in poskrbi za drug mandat. Ta želja se mu je sedaj izpolnila. Prihodnje dni se vrši dopolna volitev v okraju Abrudbänya. Ta okraj je dosedaj zastopal posl. Ebergdnyi. Nakrat pa je dobil povelje iz Budimpešte, naj prepusti svoj sedež Kolomanu Tiszi. In mož je bil res toliko ljubezniv, da je odstopil, kajpada ne brezpogojno. Črnogorci in zavod sv. Jeronirna. Posebno črnogorsko odposlanstvo, ki je v zadevi tega vprašanja pred nekaj časom nalašč došlo v Rim, se še sedaj ni povrnilo na svoje mesto. Vodja grol Vojnovič ostane baje trajno v Rimu kot črnogorski geno ralni konzul. Črnogorci namreč upajo, da si izposlujejo enako Avstro Ogerski vs: j Protektorat nad zavodom. Toda Vojnovič bo zelo vara, če misli na uresničenjo te ideje, kateri bo najodločneje nasprotoval avstro ogerski poslanik grof Szecsen, sodnim potom pa itak ne bodo ničesar opravili, ker so so sodišča že enkrat izjavila za nekompetentna v tem vprašanju. Prvi uradni razpust francoske kongregacije. Uradni list francoske vlade jc objavil v nedeljo odlok, s katerim sc razpušča kongregacija avguštink v Parizu in nje premoženje konfiscira v smislu društvenega zakona. To jc prvi prisilni razpust na podlagi tega zakona. Vlada utemeljuje svoj korak s tem, da jc kongregacija, kateri pripadajo samo tri rcdovnice, svoje poslopje prepustila zakonito nepriznani rodovniški družbi. L-e ni nobenega tehtnega razloga, framasonom seveda tudi ta zadostuje, da izvedo svoj naklep. — Radikalni listi so se pri tej priliki jeli pritoževati, da se na ka- toliških učnih zavodih nahaja še vedno več jezuitov, dominikanov in benediktincev, katerih kongregacije niso potrjene. No, do živega jim pa framasonska vlada le ne more, ker žive kot zasebniki in jim mora torej priznati pravico navadnega državljana. Framasoni pri delu. Francoski framasoni so v minulih dneh zopet naredili čin, ki jasno kaže, da so nasprotniki krščanstva ne bore proti »klerika-lizmu«, marveč proti katoličanstvu in naravnost proti Bogu. Z»stop francoskega mesta Aries je sklenil 24. avgusta let »s, da se morajo z javnih cest in ulic odstraniti vsi križi in drugi spomeniki, ki spominjajo na Boga. Kmalu potem bo na dveh javnih trgih res izvršili ta sklep, vsled odločnega protesta meščanstva pa so morali ustaviti nadalnje bogoskrunstvo. V noči od 27. na 28. t. mes. ob velikem dežju, so pa magi-stratni uradniki dovršili ostalo »delo« ter razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Prebivalstvo je bilo naslednji dan skrajno ogorčeno, posebno še, ker je našlo podobo Kri-žanega v blatu. V svečanem izprevodu jo je neslo v bližnjo cerkev, potem pa priredilo mestnim očetom, ki so svojedobno glasovali za to zločinstvo, burne demonstracije. Župan Nicolas izjavlja, da se je bogoskrunstvo izvršilo brez njegove vednosti in je najodločneje obsoja. Zadeva pride pred sodišče, ki pa pravih krivcev seve ne bo našlo. Kriza v Bolgariji. V Bolgariji so srečno zopet prijadrali do nove ministerske krize. Ker se je popolno izjalovil Karawelov poskus in je sobranje odklonilo vladno predlogo o najetju državnega posojila, je bil ministerski predsednik prisiljen podati novo ostavko cclcga kabineta. Knez Ferdinand demisije še ni sprejel, ker ve, da bo v sedanjih razmerah težko dobil sposobnih mož, ki bi hoteli prevzeti krmilo zavožene državne ladije. Pozval je dosedaj k sebi predsednika sobranja Bala-banova, ki pa je brezdvomno odklonil vsako sestavo novega kabineta. Zasedanje sobranja se je podaljšalo za 14 dni. Jleforma v turški upravi. Novi turški veliki vezir Said-paša namerava temeljito preurediti turško notranjo upravo. O nekaterih njegovih tozadevnih predlogih smo že poročali, sedaj namerava veliki vezir izvesti še sledeče: Vsak mi nister mora svoje nasvete in predloge predložiti ministerskemu svetu in jih sme od-poslati dalje sultanu še-le po odobrenju od strani velikega vezirja in finančnega ministra. Vso irade, ki jih izda sultan in ki bo tičejo imenovanja uradnikov ali dovolitve denarnih sredstev, mora podpisali poleg sultana tudi veliki vezir. Vse uradniške plače se znižajo za 40%, zato se pa za-jamči redno izplačevanje. Naturalne doklade za častnike se odpravijo, mesto njih se pa za 25% izboljšajo plače in se zagotovi redno izplačevanje. — Posebno pomenljiva jo reforma v izdajanja sultanovih odlokov. Dosodaj je vsak minister svoj načrt predložil naravnost sultanu, ne da bi bil o tem obveščen veliki vezir ali finančni minister. Sultanovi tajniki , navadno sami njegovi ljubljenci, so potem svojevoljno preininjali načrte, ki so potem kot ukazi došli velikemu vezirju. Vlada kot taka ni imela nikjer od-ločivne besedo Said-paša bo v tem oziru radikalno preuredil, toda bati so je, da ga sultan nekega lepega dno ne smatra nevarnim in mu pošlje zeleno vrvico. Ji«zmere v Kini so se po zadušenju zadnjega bokserskega upora siccr nekoliko izboljšale, a so šc vedno zelo neugodne. Škof Anger pripoveduje v svojem poročilu, da jc bil ob svojem povratku na kitajska tla siccr povsodi prijazno sprejet, a našel jc, da jc sovraštvo do tujcev mej Kitajci šc vedno globoko vko-reninjeno, da Evropejec nikjer ni varen. Nevarnost položaja povečuje šc okolnost, da nihče prav nc veruje v obstoj sedanje dinastije in na trajnost miru l'o celi deželi na tihoma vre in se pripravlja na nov upor, ki bo izbuknil, čim se pokaže, da razpolagajo voditelji zopet s potrebno močjo. Predsednik Ste in o vojnem položaju. V Nemčijo je došlo to dni Steinovo poročilo o sedanjem položaju na južno-airi- ljeno na nekega burskega prijatelja kot zasebno pismo, je ušlo strogi angleški cenzuri. V poročilu se glasi, da je sedanji položaj za Bure izredno ugoden. Pred letom dni je vladala mej burskirai bojevniki še precejšnja pobitost, danes je pa gotovo, da se vojska nikdar ne konča ugodno za Angleže. Stein kakor tudi vsi drugi burski vodje nikakor ni6o voljni prepustiti Angležem Witwaters-rand ali celo zlata polja, še manj pa svojo neodvisnost. Boj bo vsekako moral dovesti do Brečnega konca. Buri pomagajo Angležem. Neverjetno, pa resnično, vsaj tako trdijo angleški oticiclni listi. Ker Angleži sami nikakor ne morejo končati dolgotrajne vojske, Buri pa že izredno hrepene (?) po miru, prijeli so poslednji za orožje proti lastnim svojim rojakom in rodnim bratom. Ustanavljajo se namreč, tako trdijo Kitchenerjevi poročevalci, v angleški armadi posebni „national scouts", vojni oddelki, sestoječi iz samih vjetih in pribeglih Burov, večinoma iz kapslce kolonije. Tem preseda vojska in oborožili so se, da prisilijo svoje rojake na nasprotni strani, da se vdajo. Vodje si izbirajo sami. Sedaj je zbranih že nad 200 mož in so Angleži z njimi skrajno zadovoljni. Tako slepi Kitchener londonske vojskovodje pri zeleni mizi in se menda smeji v pest, ker verjamejo celo takim — bajkam. Burttka vojna moč. Angleški vojni urad je poslal te dni v svet, kakor pravi, zelo natančno poročilo o burski moči v Južni Afriki. Po tem izkazu je burska vojska tako-le porazdeljena: 16 oddelkov, med temi dva pod vodstvom Viljoena in Mtilleija, operira severno od delagoaške železnice; Louis Botha ima 1535 mož (kako natančno!) v jugovzhodnem delu Transvala, Hans Botha, Grobler, Erasmus, Oppermann in Trichiardt imajo 500 mož (samo!) v okraju Bethel; Alberts, Prinsloo in Britz razpolagajo s 600 možmi pri svojih operacijah v okrajih Carolina in Ermelo. Nadalje ima 150 mož Emmete v okraju V r y h e i d in operira skupno z Grobe-laarjem in Dannhauserjem na meji Culu-dežele, (števila mož teh dveh oddelkov Angleži ne povedo); Beyers in Van Staten branita s 350 možmi severozahodni del Transvala. Delarey razpolaga s 1900 možmi, ki so razdeljeni v oddelke po 150 do 300mož in raztreseni po zahodu in jugozahodu Transvala. V * državi Oranje je bilo pričetkom decembra v vzhodnem delu 1800 mož med Vaalom in črto Bloemfontein-Ladybrand (Dewet, Hasbroek, Roos, M. Botha), v ostalih delih dežele je nekaj manjših oddelkov. V k a p s k i koloniji je konečno 2220 (zopet zelo natančno!) vstašev in Burov, ki so razdeljeni v 17 oddelkov. Skupno so torej Angleži našteli 11.035 mož. Od tega števila pa odbije Kitchener še 1628 pozneje padlih in ujetih Burov. Ostane jih torej po njegovem le še 9307 in radi teh se skriva cela Kitchenerjeva armada po dobrozavaro-vanih strelnicah! Izreden pogum! Morda se je pa generalissimus vendar le uštel? l>Of»iMi. Iz Stare Oselice, 28. dec. Naša cerkev je dobila za Božič lep prt za veliki oltar. Dragocen je ta prt tem bolj, ker je delo — domače. Po inicijativi gospoda V. Dolinarja, vodje tukajšnjega kmetijskega društva, je izdelala Jerica Mrak, mlinarjeva hči na Tre-biji, prt, da ima težko lepšega kaka cerkev na Kranjskem. Čipke so izdelane v štirih barvah, katere se prav lepo vjemajo, in vse delo je vredno, da krasi oltar Gospodov. Trudapolno delo je trajalo mesec dni in skoraj toliko noči. Zložile so zanje nekatere žene in dekleta domače fare iz Trebije, Pod-gore, Kladja in Fužine. Delo kaže, da ni treba Kranjcem hoditi po drage in malo-vredne tuje izdelke na Nemško ali pa k liberalnim trgovcem. Da je to res, kažejo mnogoštevilna priznanja od nemških trgovcev in tvrdk gospodu Dolinarju, kateri izdeluje vedno nove vzorce. Bog mu daj zdravje! Neskončno dobrotljivo Dete betle-hemsko naj blagomu, poštenemu gosp. V. Dolinarju in vsem darovalcem obilo poplača. Ivan Soukup, župnik. e visokošolce v Pragi. V sedanjem času, ko so mali narodi prisiljeni vzprejemati boj za pravice, da za življenje svoje, ne da bi sami iskali tega boja, temveč jim je usiljen, — potrebuje slovenski narod krepke generacije, močne v narodni zavednosti, silne v duševnem delu in jeklenega značaja. Morda je celo bolj potrebuje nego druga slovanska plemena, ker ga ovirata v stremljenju za duševni in narodni razvitek dva velika naroda; bolj je potrebuje tudi zato, ker nima prilike da bi svojo mladino lahko vzgajal na svojih visokih šolah; ko mu niti ni dovoljeno, da bi mogel na ljudskih in srednjih šolah iz-obražati vso mlado generacijo v slovenskih šolah. Samo na Kranjskem je dokaj skromno preskrbljeno za srednje in ljudsko šolstvo slovensko, tako skromno, dav to nikakor ne zadošča. Povsodi drugod, na Štajerskem, Primorskem in Goriškem in zlasti na Koroškem, kjer imajo Slovenci samo dve čisto slovenski ljudski šoli, so razmere grozne. In tako mnogokje izginja narodni čut in narodna zavest, celim pokrajinam grozi nevarnost, da se raznarodijo. — Visoke šole, katere obiskuje slovenska mladina v Gradci in na Dunaji, so nemške in njih duh je neprijazen, znanstvene njih težnje kali zavest, da veje tu sovraštvo do slovanskih narodov. Le malo število slovanskega dijaštva more študirati na slovanskih visokih šolah, dasi je treba, da slovenska mladina v letih, ko je najbolj pristopna zunanjim vtiskom, ko se skoraj brez izjeme stavi temelj vsega nadaljnjega življenja, živi v čisto slovanskem ovzdušji. In zato je dotlej, dokler se ne osnujejo slovenske visoke šole, važno, da kar največje število slovenskih dijakov študira v naravnem središču zapadnega Slovanstva, v Pragi. Tu spozna slovenska mladina vse življenje slovanskega naroda, kateri je vedno in povsodi izkazoval slovenskemu ljudstvu svoje izkreno prijateljstvo; tu v narodnostno ugodnejših razmerah nego v svoji domovini najde navdušenje za delo med svojim ljudstvom v bodočem življenju; tukaj spozna mej vsemi Slovani najbolj razvito narodno zavednost in trdni narodni značaj; tu ima v bogatih zbirkah in knjižnicah obilo pripomočkov za svoje študije, zlasti za študije v vseh strokah slavistike. V Pragi, katero je veliko mesto, in vendar ne velemesto po pojmu tistih, ki iščejo značaj metropole v pouličnem vrvenju podnevi in ponoči, kjer v celem dijaštvu ni skupnih vezi, ki sicer goji zavest o osebni važnosti, ki pa zapeljuje mladino v prostem času od tega, kar je zanjo najvažnejše, od študij, ni za slovenskega študenta tiste moralne nevarnosti, kakor na nemških univerzah. Mej slovenskimi praškimi visokošolci so nahajajo sinovi revnih rodbin, katere jim ne morejo od doma pošiljati toliko podpore, da bi mogli v Pragi brez življenskih skrbi se posvetiti svojemu poklicu. Ustanove, določene za slovensko mladino, ne veljajo za Prago, ampak le za Gradec in Dunaj. Zato smo sklenili, da se podpira štu-diranje slovenskih dijakov na tukajšnjih visokih šolah, ustanoviti društvo, ki bi omogočilo revnejšim slovenskim dijakom prihajati v kar najobilejšem številu na visoke šole v Prago. Češko javnost, katera mora podpirati svoje dijaštvo gmotno, prosimo moralne podpore. Kdor hoče pomagati, nam je dobrodošel sodelovalec; toda poživljati nočemo nikogar. Zato se pa obračamo na slovensko javnost, na slovenske korporacije in posameznike z iskreno prošnjo, da nam ponudijo gmotne pomoči v obilni meri; kajti gre za dobro in važno stvar! Podpora od doma ne teži, ampak veseli in tolaži tiste, kateri je potrebujejo. Ker pa slovenski visokošolci v Pragi ne morejo dobiti slovenske ustanove, jih je treba tembolj podpirati. Ozirajte se toraj pri razdelitvi podpor več na Prago, nego na nemški Dunaj in Gradec. Vsaki podpiraj po svoji moči! Darovi in prispevki naj se pošiljajo na naslov: „J. U. Dr. Jos. Ettel z Hvozdomilu, advokat v Praze - Vinohrady, Palackčho tir č. 8." — dopisi in druge stvari pa za zdaj g. Fr. Tomšiču, nadinženeru v Pragi, SpAIend ulice 24. V Pragi, meseca decembra 1901. Adolf Č e r n y, redaktor „Slov. Pfehledu". JUDr. J. Ettel, advokat. JUDr. Boh. F r a n t a, deželni svetnik. Josef Germ, akad. slikar. J. VI. H r <4 s k y, redni profesor na češki tehniki. M. & Ch. Dr. Karel C h o d o u n s k y, c. kr. univ. profesor, predsednik češke podružnice slov. plan. društva. G r. S p o r n. revident c. kr. drž. železnic. JUDr. Jos. Scheiner, advokat, predsednik Slovanskega Kluba. F r. Tomšič, nadinžener. R a d o s 1 a v V i d i c, c. kr. nadkomisar. Ph. Dr. I v a n Ž m a u c, ama- nuensis univ. knjigarne. zjava. »Slov. Narod" je v svoji 299 številki dne 30. dec. t. 1., poročajoč o prenehanju zavarovalnice „Unio Catholica", hkrati tako drzno zamahnil po naši .Vzajemni zavaroval n i c is, da na podli napad ne moremo molčati. Mej drugim trdi, da se v klerikalnih krogih čujejo o „škofovi" zavarovalnici čudne stvari, in da se ta razpusti tisti dan, ko prido prva revizija. No, revizija s<3 je že vršila pred tremi meseci in sicer vsled sklepn nadzorništva po strokovnjaku ene največjih avstrijskih zavarovalnic. Strokovnjak se je o natančnem uradovanju p o h v a 1 n o i z r e k e 1 in celo podjetje kot strokovno uteme-meljeno odobraval. Kaj so govori v „klerikalnih" krogih o „Vzajemni zavarovalnici«, je nam dobro znano, ker smo s temi krogi v najtesnejši zvezi. Poživljamo pa „Slov. Narod", da naj čudne govorice in osebe, ki jih tvorijo o »Vzajemni zavarovalnici" neki ljudje, javno imenuje, da obračunamo ž njimi; sicer moramo misliti, da je namena pisanju „SI. Naroda" iskati kje drugod. Pa tudi tam ga bomo zasledili. V Ljubljani, dne 31. decembra 1901. Nadzorništvo »Vzajemne zavarovalnic e". Dnevne novice. V Ljubljani, 31. decembra. Srečno novo leto! Ob koncu starega in na pragu novega leta nam je prijetna dolžnost, da svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem iskreno želimo in voščimo : Veselo in srečno novo leto ! Dolgo vrsto let že delujemo za verske, narodne in gospodarske koristi skupnega slovenskega naroda po krščanskih načelih, ki edina morejo biti geslo vsakega pravega slovenskega domoljuba. Ta načela hočemo z novim pogumom in podvojeno močjo zagovarjati neustrašeno tudi v bodoče. Da pa moremo točno ustrezati raznim željam ter vspešneje izvrševati svojo težavno nalogo, prosimo in vabimo vse svojo somišljenike, naj nas podpirajo s hitrimi, zanimivimi in povsem zanesljivimi poročili, da se čimdalje širi krog naših čitateljev. V to pomozi Bog ! Novoletno voščilo presvetlemu g. knezoškofu. Danes cb 10. uri se je zbral preč. stolni kapitelj z duhovščino ljubljanskega mesta v knežjem dvorcu, da svojemu ljubljenemu višjemu pastirju ob novem letu izrazi iskrena svoja voščila. Preč. gospod stolni dekan Zameji c je v prisrčnih besedah navajal razne vesele dogodke in pojave minolega leta, ki pričajo o živem krščanskem prepričanju našega ljudstva. Da bi se to prepričanje v novem letu še boli utrjevalo v vseh slojih prebivalstva, to je goreča želja, ki jo duhovščina izraža svojemu višjemu pastirju. Presvetli knez in škof se pre-ljübeznjivo zahvali za voščila ter goreče poživlja duhovščino, naj i nadalje vestno izvršuje svoj vzvišeni poklic ter složno in vzajemno deluje za duševni in gmotni napredek prebivalstva. Vsemogočni Bog pa naj blagoslavlja požrtvovalno delo 1 Klub katol.-narodnih poslancev v kranjskem deželnem zboru se je, kakor smo že včeraj omenili, konstituiral in je bil izvoljen predsednikom g. dr. Susteršič njegovim namestnikom g. dr. Krek. — V parlamentarno kominijo so bili iz voljeni poleg prvih dveh : poslanci Po v še, dr. Schweitzer, Ar ko, zapisnikarjema dr. Brejc in Jaklič. Klubu je pristopilo 17 poslancev, mej njimi tudi prevzv gospod knezoškof in g. deželni glavar. Dr. Tavčar se menda boji galerije. Ko je v deželnem zboru včeraj dr. Susteršič se izrazil, da njegova stranka ne bode prej mirovala, dokler ne doseže splošne v olivne pravice, je izbruhnila galerija v gromovito odobravalno ploskanje. To je bilo preveč za dr. Tavčarja. Obrnil se je v svoji mogočni jezi proti galeriji ter razprostrl svoje dolge in debele roke, karajoč galerijo in pomoči proseč pri predsedniku. Milo se nam je storilo, ko smo iz lica v lice mogli ogledovati dobro rejeno osebo, katero, kakor sam pravi, noben duhovnik ne moro zama Sevati. Posetniki galerije vprašamo Vas, g. doktor, javno sledeče: Ali mislite, da je galerija odrejena samo za mlekozobe liberalne dojenčke? Kadar so v preteklosti vpili in ploskali in rjoveli k Vašemu govoru ter se drli a psovanjem, takrat niste prosili miru. Doktor Tavčar se boji že galerije, ni Čuda, da ne bi se bal Nemcev! Poročilo o zborovanju »Slomškove zveze« smo morali, žal, danes odložiti radi nedostajanja prostora. Obširno poročilo tega velevažnega zborovanja priobčimo v prihodnjih številkah. 251etnici. Dva č. g. župnika sta pred kratkim obhajala 251etnico svojega pastiro-vanja na isti župniji. Preč. g. Jan. Teran je meseca sept. v Ljubnem obhajal svojo 25-letnico. In njegov naslednik v Štangi pri bv Antonu fi. gosp. M. Saje je pa 21. dec. vže ondi 25 let kot župnik in učitelj na zasiln šoli. Zvečer 21. t. m. so v ta spomin Štan garji streljali, zvonili in cerkveni pevci ir pevke so lepo xapeli nekaj primernih pesem. Umrl je v Ljubljani mestni učitelj v pokoju gosp. Frai\ Pavlin. Na Dunaju j« umrl profesor na ondotni tehniki Perger, ki je nekaj časa služboval v Ljubljani. V Gradcu je umrl podpolkovnik v pok., g. Rajmund Endlischek, roj. Ljubljančan. Pojasnilo k pozivu na volivce udov in namestnikov za cenilno komisijo ljubljanske okolice, priobčenemu v „Slovencu" z dne 30. dec. 1901. št. 299.: DavVoplačevci iz ljubljanske okolice so nam včeraj poslali zapisek svojih kandidatov. A tega moramo popravljati. Preč. gospod Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji in gosp. Anton Belec, posestnik in trgovec v Št. Vidu se dne 7. in 8. januvarja 1902. ne moreta zopet voliti v cenilno komisijo za odmero osebne dohodnine, ker je prvi že ud in drugi namestnik te komisije. Tudi preč. gosp. Anton Hočevar, župnik na Brezovici, ne more v III. volivni skupini voljen biti, ker je uvrščen v II. volilno skupino. — Prosimo torej, da naj dotični odbor listo izpremeni, kolikor potrebno! S pošte. Poštnima cficijaloma sta imenovana poštna asistenta gg. Andrej Les-kovšek v Mariboru in Jožef Belogla ▼ ec v Celovcu. Naša zmaga. Pri občinskih volitvah v Makolah dne 30 jan. t. 1. zmagala je ka-toliško-slovenska stranka v tretjem in drugem razredu vkljub vsem brezozirno strastnim naporom nasprotnikov. Zupan naš bo: vrla neomahljiva skala slovensko-krščanska. Piše se Juri Skale. Slava! Stiger-Alušič pod mizo. Iz Konjic. Preč. g. kanonik Jernej V o h, bivši nadžupnik v Konjicah, se je danes poslovil iz Konjic. Udje „kat. pol. društva v Konjicah" so se zbrali k izvan-rednemu zborovanju in so se mu zahvalili za tako plodonosno desetletno delovanje kof prvomestniku „kat. pol.dr." in ga imenoval častnim predsednikom. Nikoli še ni bils krasno okinčana dvorana tako napolnjena Danes zjutraj se je še enkrat ljudstvo hotelo posloviti od svojega bivšega tako dobrega in milega nadžupnika in je cerkev popolno napolnilo. Duhovščina dek. se j< pa polnoštcvilno zbrala v Konjicah in si poslovila od svojega dekana. V cerkvi j< čakalo opoldne mnogo vernega ljudstva, k je g. kanon. spremljalo na kolodvor. Tamka je bila zbrana inteligenca konjiška, da t srečno pot voščila odhajajočemu gospodi med temi bili so g. dr. Rudolf, g. Scpit g. Ogorevc itd. Naj spremlja mili Bog nc vega g. kanon. na vseh potih in blagoslo1 njegovo novo delo! Na Silvestrov večer se vabijo člat »Meščanskega kluba« danes zv čer v društvene prostore »Katoliškeg Doma«. Deželni zbor štajerski je po krat razpravi votiral proračunski provizorij : prvo poluletje 1902 in je vsprejel predle dež. odbora, s katerim se mestni občini Gradcu dovoljuje najeti posojilo v najviše znesku 1,600.000 K v pokritje primanjklja v izrednem gospodarstvu dež. zaklada za 1902. Koncert „Glasbene Matice". „Gla bena Matica" priredi v nedeljo dne 5. jam varija t. 1. koncert v proslavo 601etni( skladatelja dr. Antona Dvofaka, častnej člana „Glasbene Matice", v zgornji veli dvorani „Narodnega doma« pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gospod Fran Pacal, c. kr. dvorni operni pevec na Dunaju, gd<3. Mira Dev, pevski zbor „Glasbeno Matice« in judba c. in kr. pcšpoika št. 27., pomnožena i člani „Glasbene Matice". Vspored (izvajajo je izključno skladbe dr. Antona Dve raka): t. „Divja žena", simfonična pesem za ve-iiki orkester. Op. 108. (Snov iz narodne pravljice in K. Jaromir Erbenove balade.) 2. \rija za tenor iz opere „Dimitrij". Poje gospod Fran Pacal, c. kr. dvorni operni peveo. B. „Carneval". Ouvertura za veliki orkester. Op. 92. 4. a) „Namenjeno je nama", b) „Zadnja želja". Dvospeva 2a sopran in tenor, pojeta gdč. Mira Dev in gospod Fran Pacal. 5. „Golobek". Simfonična pesem za veliki orkester. Op. 110. (Po baladi K. Jaromir Erbenovi.) 6. Pesmi. Poje gospod Fran Pacal. 7. a) „Padle so pesmi v dušo mi." Mešan zbor a capella. Št. 1. iz op. 68., b) 149. psalm. Za mešan zbor in orkester. Op. 79. Poje pevski zbor „Glasbene Matice". — Začetek točno ob 5. uri popoldne, konec ob 7. uri. — Cene prostorom : 1. do 3. vrste po 4 K, od 4. do 8. vrste po 3 K, od 9. vrste naprej po .2 K; stojišča po 1 K 20 b; dijaške in garnizijske vstopnice po 60 h. — Vstopnice, programi in besedilo zborom se doHvajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mastnem trgu in na večer koncerta pri Wagajnici. V Ctotni vasi pri Novemmestu je božični večer umrl dobroznani možiček Anton J a v o r n i k, ki je leto in dan na postelji premolil in prekašljal. Drugi dan ga pride sosedinja kropit in potožit, da taki mrjo, ki bi lahko še živeli, za njo pa smrt ne ve, dasi ima že osem križev in obilo bridkosti. Popoldne istega dne gre mimo potoka v cerkev, spodrsne se ji, pade v vodo in utone. Prepustimo Bogu, naj on nam naša leta šteje! Novoletno veselico priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov v sredo, dne 1. januarija 1902 v društvenih prostorih Komenskega ulice štev. 12 v Ljubljani. Vstopnina od 1 do 5 vrste 60 vin., od 5 do 10 vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Katoliško društvo slov. učiteljic v Gorici je imelo dne 24. decembra svoje redno zborovanje. Predsednica je govorila o Antonu \Viggermanr.u, normalskem učitelju in šolskem nadzorniku, učencu in zvestem sodelovalcu nepozabnega Bernarda Overberga. Prebrala je potem društvenicam povest „Nepozabni sveti večer". Podarila je društveni knjižnici novo knjigo „Markus Findes". — Društvenice so pele „Alma redemptoris" in „Laetentur coeli". — 29. in 30. decembra je predsednica zastopala društvo pri občnem zboru „Slomškove zveze* v Ljubljani. — Prihodnje zborovanje bode dne 12. jan. ob 10. uri. „SiidBteierische Presse". Z novim letom odstopi dosedanji urednik „Siidatoi erisehe Preese« č. g. Š o g u 1 a. Pogorela tovarna. V Polzeli je pogorela Sieglova tovarna za izdelovanje čolnih meril. Umrl je 24. t. m. in bil na sv. Ste lana dan pokopan na Primskovem pri Litiji tamošnji organist in mnogoletni župan Matej Draksler, star 83 let. Marsikomu jo žalo-stinko pri pogrebu sam zložil in med sv. mašo na koru popeval tako ginljivo, da bo se med sv. opravilom solzili ne le pokojnikovi sorodniki, ampak tudi drugo ljudstvo. Za vsako ntdeljo in praznik je priredil kako novo pesom, mnogokrat pa kar med župni-kovo propovedjo iz evangelija in pridige hitro sam zložd in koj pri drugem delu sv. maše jo že zapel. V napevih ni bil ravno izbirčen, če ni bilo drugače, si ga je pa kar v naglici izposodil iz kake drugo pesmi. Gostilna njegova široko znana na »Kopa-čiji« je bila vedno na dobrem glasu. Svojim gostom je bil pravi humorist, šaljivih do-vtipov mu ni nikdar zmanjkalo. S svojo marljivostjo in varčnostjo je zapustil potomcem precejšnje premoženje, vzgojil jo tudi sina za organista brez vsake druge šolo. Ker jo bil pokojnik po širnem svetu znan, naj služijo to vrstico njemu v slovo in v spomin pri njegovih znancih prijateljih, telesni ostanki njegovi pa naj počivajo v miru na Primskovem na gričku pri romarski cerkvi Marijini, kateri je dolgo vrsto let prepeval čast.' Ljubljanske novice. Otvoritev nove mestne ubožnice se je izvršila danes dopoldne. — Peš po Evropi. Anton Ilanslia n, Ki 8 b v o | o rodbino poš po-tuje po Evropi, pride jutri v Ljubljano, kjer ostane en dan. Z Dunaja je llanslian šel 12. septembra in je peš prepotoval .doslej 19800 km. — Umrla je gdč. Marija Gestrin v 67 letu svoje starosti. — Mlada roparja. Desetletni Leopold Žorž in 121etni Mat. Vojska sta ulomila v barako Marije Sove v Linhartovih ulicah in ukradla iz barake nekaj blaga in 1 K 16 v. — Mrtvo truplo otroka žensk, spola našel je včeraj hlapec Frančišek Bazi n na Sirnikovem travniku ob Tržaški cesti pod železničnim tirom. 'Truplo je bilo skrito pod grmovjem in popolnoma nago. Glava se je le malo držala trupla, na vratu in na jedni roki je imel otrok veliki rani, kateri ste bili najbrže narejeni z jako ostrim orodjem. Mrtvo dete bilo je jako močno videti in ni moglo biti dolgo, kar je bilo umorjeno. Truplo prenešeno bilo je v mrtvašnico, a po neusmiljeni materi se pridno poizveduje. — Skupaj trčila sta voznik elektriškega voza Paš in hlapec T. Pirkeš včeraj ob pol 6. uri zvečer v Prešernovih ulicah. Hlapec privozil je iz Perlesovega dvorišča tako naglo, da Paš ni mogel elekt. voza ustaviti klub temu , da je vozil počasi. Hlapcu je voz zdrobilo na več kosov. — V s 1 e d bogokletstva zasledovanega Ivana Verbič prijela je včeraj policija in ga poslala delat pokoro na Žabjak. — Tatica Marijana Babnik naredila je prepovedano pot; zasačil jo je stražnik in morala je iti ž njim. — Napil se je premogarski hlapec Franc Čeme tako. da je pustil konje, ki so potem sami vozili premog po mestu. Hlapcu dali so vsled njegove pijanosti na »rotovžu« posebno sobo, kjer je svojo pijanost prespal. — Zgubljeno: Marija Babšek je zgubila usnjato denarnico z 8 K; Franc Germek pa srebrno uro, vredno 16 K. — Ljubezniv sin Janez Petač obiskal je za novo leto svojega očeta in je v njegovi nenavzočnosti ulomil v omaro in mu iz iste 7 K ukradel, potem jo je pa zopet popihal v svet. — Z v i z i t -nicami novo leto voščit hodila sta včeraj po Rimski cesti dečka Josip Oblak in Frančišek Kamnikar z Gline in pri tem seveda vzola, kar jima je kdo za novo leto stisnil v roko. Žal, da jima je „gšeft" preprečil njuna pota opazujoč policaj in jima prijazno povedal, da naj gresta ž njim skupaj novo leto voščit na rotovž. — Elektriška železnica povozila je na Dunajski cesti nekega psa. Unio catholica je vsled odloka deželnega predsedstva nižjeavstrijskega morala ustaviti svojo poslovanje. Kuratorjem je izvoljen dunajski advokat dr. Pattai. Mi se danes ne bomo na drobno spuščali v vzroke, ki so pospešili propad imenovane zavarovalnice, ter si pridržujemo pojasnjenje vse stvari za eno prihodnjih številk. Pač pa moramo kon^tatovati, da se jo že med nami pričela od strani nekaterih grda gonja po zavarovancih, ki so bili doslej zavarovani pri »Unio catholica«. No, to bi nazadnje ne bilo nič novega in čudnega, zakaj vsak si pomnoži in razširi trgovino na pošten način, kjer in kakor more. Ker pa do-tičniki hkrati blatijo in obrekujejo našo domačo »Vzajemno zavarovalnico« iz očivid-nega vzroka, da ji odvzemo čim največ novih članov, štejemo si v časnikarsko dolžnost, da opozorimo svoje somišljenike in zlasti prečastito našo duhovščino na to, da naša »Vzajemna zavarovalnica« ni bila v nobeni zvezi z »Unio catholica«, naj se ne dado varati po liberalnih spletkah, ampak naj po zadružničkem geslu »Svoji k svojim« pristopijo k domači zavarovalnici, ker s tem podpirajo razvoj domače organizacije. Prijatelji, no daimo so slepiti od svojih nasprotnikov ! Morilca svoje žene Frančiča so baje, kakor se čuje, še-le danes ob 1 uri 5 minut odpeljali iz Ljubljane v spremstvu dveh orožnikov. Frančič je bil uklejen in jako bled. Ljudje so se gnetli okoli njega, ko je v čakalnici v orožniški družbi čakal na vlak. Frančič ni nobenemu pogledal v obraz. Lurška voda- Podpisani naznanja, da z lurško vodo za nekaj časa ne more po- streči. Kadar bo to mogoče, se objavi v časopisih. L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. 50 000 konj za Angleže Do konca marca ukrcati hoče Angleška na Reki 50.000 konj v 55 parobrodih. Musica sacra. V stolni cerkvi ponti-fikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno slavnostno mašo zl. Ant. Foerster, graduale „Viderunt" zl. Z. Skuhersky, ofertorij „Tui sunt coeli" zl. Jos. Haydn. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Tretjo mašo v A. moll zl. B. Hahn, graduale „Viderunt" zl. Ant. Foerster, ofertorij „Tui sunt coeli" zl. G. E. Stehle. Oče morilec. V Jaromiru na češkem se je kolar Jožef Fierbach spri s svojim sinom. Rbzljučeni očo je zagrabil ostro brušeni nož in ga s tako silo zasadil v sinove prsi, da se je sin mrtev zgrudil na tla. Volitve .v zavarovalno za slučaj nezgod na Češkem izpadle so neugodno za Cehe. akrajni terorizem in premonjeni volivni red od nemškega vodstva je pro-uzročil, da so Čehi propadli s svojo listo. Nasprotno pa tudi češki vodilni krogi niso svoje dolžnosti v polni meri izpolnili, kar je obžalovanja vredno. Trust za jajca. V New Yorku se je ustanovil truBt za jajca. Družba je kupila petnajst milijonov ducatov jajc. Cene jajc bode tako zvišala, da bode družba zaslužila pri kupčiji nad milijon dolarjev. Draga kurjava V Ndrnbergu je nek trgovec pustil na mizi med časopisi 3000 mark. Njegova žena je časopise zagrabila in jih pobasala z denarjem v peč. Proslavljenje Viktorja Hugona. »Naše Listy« pišejo: »Ne le Francija, ampak celi literarni svet pripravlja sa, d i proslavlja rojstvo Viktora Hugona. „Narodni Listy" naznanjajo že novico, da se tega veselja udeleže tudi uehi. Ni čuda. dostavlja prvi list, saj če^ko-francosko prijateljstvo ni nič dru-zega kot „parada", ki nima nobenega po mena v našem političnem razvoju ; pri tem je tudi jasno, da traja navdušenje le toliko časa, dokler vino šumi v steklenici. Mi bi želeli s katol. stališča, da bi kdo natanko opisal delovanje Viktorja Hugona in pokazal vse njegove nedoslednosti. Sedaj no ve, kako bi cerkev povzdigoval, sedaj zopet ne ve, kako bi jo mogel dosti ponižati. Tak je bil Hugon, ki je bil sedaj vneti prostozidar, sedaj zopet navdušeni častilec Boga in zlasti Jezusa Kristusa, oni, ki je premišljeval, ali bi Napoleona I. častil in proslavljal, ali pa obsodil in kritikoval. Umor v železniškem vozu. V vlaku, ki je vozil med Nizzo in Monte Carlo, je bila 20letna llirbrunner v železniškem vozu umorjena in oropana. Roparji so deklici odrezali glavo, truplo pa vrgli na železniški tir. Glavni dobitek zadel delavec. Zadnji prlavni dobitek 1861.. drž. Brečk v znesku 300 000 K je zadel gozdni delavec Fr. Macho v Rottenschachenu okraj Gmiind. Pred 20 leti si je mož toliko prihranil, da je kupil srečko. Psu spomenik na grob. Neka Miss Thompson v Baltimore, Md. je dala postaviti na grobu svojega psička mramomat spomenik. Psa ji jo bil pripeljal pred leti njen svak iz Pariza. Kužek je bil res lep, vendar ni zaslužil tolikega žalovanja, ka koršno mu je izkazovala cela rodovina tedaj, ko j« poginil. Psa so pokopali na najlepšem delu vrta in sedaj mu je dala prismojena babnica postiviti Se spomenik. Ulom v železniško blagajno. Na državnem kolodvoru v Pragi so neznani tatje po noči ulomili v železniško blagajno in odnesli 8684 K. Najnovejša razstava v Parizu Pariz ima sedaj razstavo motorskih vozov in velocipedov. Razstavo je otvoril predsednik republike. Pridno jo obiskuje belgijski kralj, velik ljubitelj motorskega športa. Konec glavnega mesta. General Gal-lieni namerava na motu Antananariwos, dosedanjega glavnega mesta Madagaskarja, luko Tamatawe na vzhodnem obrežju proglasiti glavnim mestom otoka. 1601etna zamorka je umrla to dni v Braziliji. To jo bila zadnja sužnja, rojena še v Afriki. Novo gledališče na Dunaju. Z zgradbo novega gledališča na Dunaju na takizvani Landatrasse prično prihodnjo pomlad. Zamorci niso ljudje Neki Ameri kanec Book and Bible House v St. Louis-u ni hotel biti med porotniki, ki so imeli prisoditi odškodnino v svoti 5(100 dolarjev neki zamorki. Zahtevala jo to svoto, ker se jo pri vožnii po železnici vsled no-sreče zelo ranila. Omenjeni Amerikan in vodja jo trdil, da zamorec ni človek in da nima nobene pravice do odškodnino. Vsled tega prepričanja no moro baje biti tudi sodnik v tej zadevi. Mac Callen jo potrdil to izvajanje in ga je oprostil porotniške službe. Glejte svobodno Ameriko! Tajiti Človeško pravico je gotovo najsurovejŠa nečlovečnost ! Kotiček sa liberaloe. Kadar se liberalni inteligenci stopi na prste, tedaj svojo jezo „Narod" kaže v brezsramnosti in psovkah^ O dr. Susteršiču včeraj piše, da je v dežel, zboru „nastopil kakor nastopajo pijane babo v duhovniških konsumih", „krulil Je, kakor znani Stirinožec", „Vse se je dr. Šusteršiču reklo, samo človek ne." „Se mu utegne zgoditi, da če postane še kdaj nesramen, da ga bodo ali za ušesa vlekli iz zbornice ali ga z brezami spodili čez prag, kakor se cucka spodi iz cerkve." Tako globoko je dr. Šu-steršič zadel to „inteligenco" ! Radi bi včeraj gotovi ljudje psovali dr. Susteršiča, a si niso upali. Pogum nekaterih ljudi, je precej odvisen od raznih vplivov. Dr. Šusteršič se papirnatega „Naroda" ne bo vstrašil, za vsak slučaj pa bodi liberalcem povedano, da imajo naši poslanci več poguma, kakor si morda mislijo liberalci. Tavčar je doma s poljanskih hribov, Hribar je doma iz Trzina. Naj bosta prepričana, da bodo znali katolifeko-narodni poslanci ž niima govoriti — po gorenjsko! DruÄtva. (B o ž i č n i c o) priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki na novega leta dan, dne 1. jan. 1902 v društveni dvorani, po tem le vsporedu: 1. M. pl. Farkaš: „Oj Hrvati, oj junaci", koračnica, udarja tam-buraški zbor. 2. Janez Laharnar: „Kedar novo leto pride ...", poje meäan zbor. 3. J. Aljaž: »Triglav«, poje moški zbor. 4. Straus-Farkaš: „Ankina polka", udarja tamburaški zbor. 5. A. Foerster: »Naše gore«, poie mešan zbor. 6. Nagovor g. predsednika. 7. Božični ora-torij. Po besedah sv. pisma zložil za mešan zbor, čvetero- in solospev s spremljevanjem harmonija H. F. Müller, op. 5. Oratorij obsega 20 točk v šestih oddelkih. Med šestimi posameznimi doli oratorija se pokaže šest živih slik in Bicer: 1. Hrepenenje po Odre-šeniku (kralj David). 2. Angelovo oznanenje Mariji. 3. Angelovo oznanenje pastircem. 4. Pastirci pri jaslicah. 5. Sv. trije Kralji. 6. Božično veselje. Iz posebne prijaznosti sodeluje pri tej veselici vrhniški cerkveni povski zbor. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišče 40 vin. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Prijetno božičnico) je priredil odbor I. ljublj. delav. kons, društva v Ljubljani minulo nedeljo zvečer društvenikom in njih otročičem. Krasno božično drevesce, ki je bilo prvič prižgano na sveti večer, se je zasvetilo tudi sedaj v vsi svoji krasoti. A ker se je obenem tudi krivilo pod težo lepih naveskov za male otročiče, je bilo tudi te treba odtrgati in razdeliti med nje. To je bilo veselje! A mej obdarovanci so bili tudi junaki. Učene glavice, ki komaj vidijo na mizo, so lepo deklamirale božične pesmice. Marsikako oko se je pri tem zasolzilo. Srca odraslih so pa poleg druge zabave posebno razveseljevale izborne pevke-članice, ki so zato žele zasluženo pohvalo. Vsi veseli in zadovoljni so ostavili udeležniki, ki so napolnili prostore do zadnjega kotička, res prijetno zabavo. (Na korist družbe sv. Cirila in Metoda) plešejo rakovski samci dno 4. jan. 1902, v prostorih «OBp. A. Beleta na Uncu pri Rakeku. Začetek ob 8. uri zvečer. Obleka: promenadna. Godba : si. meščanska ljubljanska. Vstopnina : 2 K. Dame proste. NB Pri posameznih vlakih čakajo vozovi. Telefonska m cncjivaa poročil*. Slovenska Bistrioa, 31. decem. Okrajni za.stop si je izvolil slovenskega načelnika Kogina. Volilo se je dvakrat. Pri volitvi podpredsednika je srečka odločila za Slovence. Za ostala štiri od-borniška mesta je srečka določila Nemce. Dunaj, 31. dec. Proračunski odsek je sklican na dan 8. januvarija. Zasedanje državnega zbora se prične še le okolu 20. januvarija. Pogajanja vlade s strankami se nadaljujejo. Dunaj, 31. dec. Od danes naprej izhaja pod vodstvom poslanca Klofača na Dunaju češki dnevnik „Cesky Viden". Praga, 31. decembra. Vsenemška zveza je odklonila sprejem v svojo zvezo poslancu dr. Tschanu. Lvov. 31. dec. Voditelj demokra-kratov Roraanovicz bode izvoljen deželnim odbornikom. Radi tega odloži svoj državnozborski mandat in bo inesto njega kandidoval bivši poslanec Ru-tovv.ski. London, 31. dec. Angleške čete so na Gvineji podjarmile pleme Aros. Tanger, 31. deo. Mesto Saši je bilo včeraj 10 ur tri metre visoko poplavljeno. V glavni ulici se je podrlo mnogo prodajalnio in blago je voda odnašala v morje. Nad 200 oseb je utonilo. Carinska hiša in več skladišč je popolnoma zginilo. Škoda jo velikanska. m ril so: 27. decembra. Gašper Sterle, goslač, 8>i let. Črna vas 15. ostarelost. — Ji sip Kolar, nožar, 34 let Mestni trg i), absi-essus. 28. decembra. Jakob Cop, delavec, 81 let. Ra-deckega cesta 11, ostarelost. - Otilija |enčič, zaseb-nica, 63 let, Študentovske ulice 3. paralysis cordis. -Marija Krainer, zasebnica 89 let. Gorupove ulice 3, ostarelost. V bolnišnici: 26. decembra. Luka Orehar, dninar 63 let. pneumonia dextra. Žitne cene du<5 28. decembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad 1902 . . . . K 9 08 Rž za pomlad 1902 .......7 b8 Koruza za maj-junij 1902 . . . „ 5 76 Oves za pomlad 1902 ............7-79 Na budimpeštanski borzi ... K Za 11 va U. 1257 1-1 Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja, ki so niim došli od strani znatK-ev in pr.ja-teljevpo vodom smrti naše drag.', iskreno ljubljene matere, oziroma tašče, babice in prababice, gospe H\arije Krajner zasebnica na tako dobrohoten način, za inuoge kresne darovane vence, za Številno častno spremstvo k zadnjemu počitku nepszabne pokojnice, in častitim gospodom pevcem za gmljivo petje izrekamo isxreno, najtopiejo zahvalo globoko žalujoči ostali. Ljubljana, dne 30. decembra 1901. Pšenica za april 1902 . Rž za april 1902 . . Oves za april 1902 . . Koruza za mai 1902 . (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška...... 1 južne žel....... Rž „ „ ....... Ječmen „ „...... „ ob Tisi........ Koruza ogerska, stara...... „ „ nova..... Cinkvant „ stara .... „ , nova . . . . , Oves srednji ......... Fižol ........... 8'88 7-41 748 5 4'j 8-70 8-85 7-65 7-20 6-75 5-65 540 6 60 6 2) 7-65 7'75 do 9-0 > » 7-69 „ 5" . 7 80 do 8-89 , 7 42 , 7-49 , 5-47 do 9-40 , 925 „ 7-75 » 8-60 „ 7-75 p 5'75 » 5-50 » 7-00 „ 6-50 , 8-80 . 10-75 Meteore loflöno porodilo. VÏSiaa nad morjem 306 S m, srednji ;rafin: tlak 788-0»«a 3t»L.j« , Tempe- i« ; Ca« op&- ! raro- , ratsm _ ^ : ïfTum» uwtni ,>o '««TI ; t me. j OUijn Noto Se p a t 30; 9. zver. ; 744 8 ; 2 4 si. jug j oblač. o,I 7. zjutr. I 74;'-6 1 02, brezvetr. I megla ! 0 0 |2. popol.| 745 71 08! » | n | Srednja včerajšnja tflmper^Uira 1-3 . normaie: —2 6* Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 22. do dne 28. decembra. - K h " ¡¡K h Goveje meso 1. v. kg 1 3 Pšeničnamoka 100kg 28 50 > » 11. » » 1 10 Koruzna > » » 16 £0 » » 111. » > 1 — Ajdova » • . 27 — Telečje meso > 1 35 Fižol, liter . . . 30 Prašičje » sveže > 1 50 Grah, > . . . 11 60 » » prek. > 1 80 Leča, » . . . •r 20 Koštrunovo meso » — 80 Kaša, » . . . 20 Ma^lo . . . . » 2 40 Ričet, . . . . • - — Surovo maslo . . > 2 — Pšenica . . 100 kg 19 50 Mast prašičja . . > 1 50 Rž . . . » . 15 — Slanina sveža » 1 30 Ječmen . . » . 13 60 . prekajena » 1 60 Oves ... » . 17 » 11 — Salo..... » 1 30 Ajda ... » — Jajce, jedno . . . — 8 Proso, belo, » . 16 -- Mleke, liter . . — 20 navadno » » 15 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . ► > 114 — > kisla . c — 80 Kromuii . » > ! 4 20 Med..... kg - Drva, trda , m3 •1 60 Piščanec . . . 1 20 » mehka, » • ! 5 80 Golob . , . . # — 40 Seno, 100 kg . • 7 — Haca..... — — Slama, > > . 6 — Zajec . . . . 1 — — Stelja, > > •fl Zalivala in izjava, Načelstvo kmetijskega društva in ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji izreka srčno zahvalo vlč. g. Melhi-jor-u Zorko, ustanovitelju in bivšemu prvemu načelniku obeh zavodov, sedaj kaplanu pri Sv. Marjeti niže Ptuja, daje ubožnim otrokom blagovolil 60 K poslati kot božično darilo. Ker je znano, koliko je ta gospod zavoljo svojega koristnega delovanja od mnogih strani trpeti moral, kako so ga nasprotniki v liberalnih slovenskih in nemških listih obrekovali in pri vseh mogočih oblastvih lažnivo črnili, smo in moramo biti hvaležni, da nam je ostal vedno zvest. Vse iste napade in krivice načelstvo odločno obsoja, neustrašenemu prijatelju kmečkega ljudstva pa izraža popolno zaupanje. Izjavljamo še, da imenovani gospod za povračilo svojih velikih gmotnih stroškov ni nikdar niti vinarja sprejeti hotel, ako-ravno je obiskoval naši zadrugi iz precej oddaljenega laškega, konjiškega in ptujskega okraja. Kako natančno je ta gospod v cerkvi in šoli svoje dolžnosti izpolnjeval, kako priljubljen je bil pri otrocih in katoliških poštenih župljanih, kako nas je podpiral v občinskem odboru in krajnem šolskem svetu, to je nam še sedaj tako dobro v spominu, da mu le zloben ali zaslepljen človek more kaj očitati. Mi dalje dobro vemo, da smo rečiški posestniki edino z duhovniško požrto-valno pomočjo postali trdnjava, katero razruši le višja oblast. Slava takim duhovnikom! Rečica, dne 20. grudna 1901. Anion Fürst, načelnik kmetijskega društva. Ivan Matek, načelnik ljudske hranilnice in posojilnice v „Rečici ob Savinji". SSi m I >¿4 i M» - - I mmrmrmrmm. Vsem znancem in prnia- p^j teljem vošči 1245 1-1 £§ veselo in srečno novo leto S $$ M redbina i^arel pcllal^. & it? gs Mta issjsš ts» iö « ctsas 'is- ... »v... prisrčna voščila 1258 1-1 Rogu Vsemogočnemu se je ilopadlo, našo ljubljeuo, nepozabljivo sestro, svakinjo in teto, gospodiino Marijo Gesfrin v 67. letu njene starosti, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče po kratki bolezni, k Sebi v boljšo bodočnost poklicati. Pogreb se bode vršil 1. januarja 1902 ob 4'¡t uri popoldne iz Hiše žalosti na Kongresnem trgu št. 5 k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Predraga ranica se priporoča v prijazen spomin in molitev. Ljubljana, dne 30. decembra 1901. 1249 i-i Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila. vsem velečastitim gostom, prijateljem in znancem 1244 l-l povodom novega leta! — Velespoštovanjem ^ 3al4» A «V •........ ■■ -.,.--...- .■- .. ■ ■■ . ■■■■ Vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem kakor vsem prijateljem in znancem želim srečno in veselo novo leto! S spoštovanjem Avguštin 2ajec, 1243 1 -1 gostilničar na Rimski cesti 4. 610 želita vsem cenjenim starim in novim gostom restavracije Auer-jevih dedičev kakor tudi prijateljem in znancem 239 i -i Alojzij in Marija Rasberger. r\©L>© leto Želi 1242 l-l 3aî^eb Zal«znik%. m $ « i* ~ •»>'»>r». Srečno, Veselo | novo leto f želita vsem svojim p. n. gostom ^ proseč jih i nadaljne naklonjenosti Josipina in Karol Počivavnik ^ 1240 i-i hotel „Lloyd". CNÍ O o\ L^c^e!© prečne vošči vsem svojim p. n. naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za v minulem letu blagohotno izkazano mu zaupanje ter priporočujoč se v obilna nadaljna naročila. Velespoštovanjem 1264 F^an BpeskVaF, knjigovez. 1 1 Srečno in veselo naii3 vsem častitim gostom 1269 1 želi pivovarna Ivan in pani Hainep. Srečno in veselo novo leto vošči svojim naročnikom i-i Rvgust î^epië, sodarski mojster. Vsem našim častitim gostom voščiva O veselo «$> § onovo leto O O P. in |VI. K^iseh O 1250 i—i pri „Zvezdi". *y $ $ ^ $ v?< ^ ❖ $ v v ^ ^ Pf&V zdpavo, ^J^ 5 x* *> srečno novo leto ^ voščim vsem častitim naročnikom, •ž»"1 prijateljem in znancem ter so pri-poročam nadaljnji naklonjenosti. «i-S Spoštovanjem 1256 l-l ^ Simon Juvan. * <• % £ ❖ & % & & % Srečno in veselo novo leto | veselo in srečno | ' novo lefo. | Lieopold Tratnik, X pasar v Ljubljani, sv. Petra cesta. ^ želim vsem čč. gg. duhovnikom in gg. naročnikom. Zahvaljujem se za .i^ vsa naročila, in se za nadalje pripo- ^ *\> Josip Kastelie ^ krojaški mojster "M» Ljubljana Vodnikov trg. jC j ^ rocam. Z odličnim spoštovanjem -5*53 \ P ZP gostilno se v 'H 3L j ubljani želi amm Jobiti v najem. l25H 2—1 Kdo, povč upravništvo , Si ovenča". isa je sR prodaj « ff v Kolodvorskih ullcali št. 14 iz proste roke po primerni ceni. 12513-1 Več se izve ravno tam pri lastnici hiše. Veselo novo leto prečastiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom, znancem in prijateljem, zahvaljujoč se za vse obilno do-sedaj izkazano mi zaupanje, oh enem se pa priporočam i v bodoče v obilna cenjena naročila. Velespoštovanjem luan l^regar pasar. Vsak dan najfinejše in sveže pustne krofe priporoča Slaščičarna T^. ^rbijclj Ljubljana, Kongresni trg. 1255 8—1 Poštna odpraviteljica in telegraflstinja s prav dobrimi spričevali Išče službe in je pripravljena jo takoj nastopiti. če treba. 1217 6-2 Naslov je: A. K. E., poste restante Vipava. proda se takoj aH s 1. februvarijem dobroupeljana 3 3 trgovina mešanega blaga na večjem trgu polcljsKem, pod jako ugodnimi pogoji. Združena s trgovino je tudi kupčija z deželnimi pridelki. Več se poizve v upravništvu „Slovenca" "J........ Spodaj podpisani se uljudno priporočam pr-čast. duhovščini in slav. občinstvu za vsa kamnoseška dela, kakor: nagrobne spomenike, cerkvena in stavbinaka dela itd. 1236 3—2 Z odličnim spoštovanjem Alojzij Fin/gar, kamnosek, Škofja Loka, Spodnji trg št. 60. Lak za šolske table, X™5. goči tako laliko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. E. Z:i>itels:-ov ^oioiuS zavod za izdelovanje ste-klenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. sveUsti papeža Leona XIII ; priznanja katol. teoiog akademije v Pe-¡IjljK^^i^jl |trSW terburgu. nemškega misijona flflT V Carigradu itd. 132 4-2 Ikistr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. Postranski zaslužek, trajen ln rastoč, ponuja .«e spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 39 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante. Svojo veliko zalogo naravnega vina lisi priporoča H94 3—2 scsr Jernej Stele, -308 v Spodnji Šiški št. 172. Glasbeno orodje m «I»/ AD0U v » priporoča 5hsHyi Adolf Stovasser OHAZ. M fl ¡j si„ v Gradcu drobila lz plehovlne, piščalke iz lesa in godala, priznano najboljše vrste, po nizkih cenah tfsa popravila se izvrši urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno in poštnine prosto. 898 10-10 Sveče it cerkev pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni POKOHNY, sveear 1180 8-4 v Celji, Gledališke ulice št. 3. Ï 897 Priznano naravna 3231 istrska vina pošiljata po nizki ceni KelMM* & Zulazmk. Puli. cTCuRarica išče službe pri kakem gosp. duhovniku ali pri kaki drugi pošteni hiši pri majhni družini. — Večletna spričala na razpolago. — Ponudbe se prosi do 15. januvarija 1902 pod črko M. poste restante, Ljubljana. in9 2 -2 Çiril-Metodov stenski-skladni koledar 1216 6-6 O a> je Izšel v 1 čni mod"r; i obliki s podobo slovanskih blagoveitmkov v barvah. Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več. Dobiva so v 'rgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku. Hranilnica in posojilnica v Trnovem na Notranjskem razpisuje mesto tajnika z letno plačo 960 K. Zahteve: 1. Spretnost v knjigovodstvu; 2. znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu; 3. znanje zemljeknjiž-nega poslovanja, v kolikor zadeva posojilnice, 4. položitev kavcije, katero določi pri posamezniku odbor. Prošnje je vložiti pismeno najkasneje do 7. januvarja pri gornji zadrugi. 1237 3-3 Naéelstvo. I»rodaja konj! Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov ¡Alojzij Večaj Ljubljana.Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cone nizke. 5!i8 29-28 Lastni Izdelek. Ceniki franka in brezplačne. Zaradi preobilice so jako v ceno na prodaj: 1 rujavec, petletni, 15'/» pesti visok, brez napake, krotak, dober za uprego in dober tekač. 1 rujavec, 121etni, 14','t pesti visok, brez napake, krotek, jako dober za voz. 1 poni, 41etni, rujav, 97 cm visok, dober za voz in za jahanje, krotak, brez napake. Vprašanja zarad nakupa naj se blagovolijo poslati pod „prodaja konj" na upravništvo „Slovenca". 1228 3-3 Lepo, snažno, suho kokošje perje, I., . . kir. — K 50 h Kokošje perje, II. „ — « a5 » Puranovo perje ... » 1 » — » Gosje perje uvrstno, polno puha....... » 2 » (50 » Gosji puh (llaum) I. vrste . „ 10 „ — „ Kdor vzamt» puhu voC kil skupaj, dobi cene|e. Pošilja se na vsako postijo ali pošto proti povzetju. Frano Fudlipnik, Stuhlweissenburg, Ogersko. Prosim, da se naslov ta/H ti e prav 186) razločno. št. 1223 Izredna priložnost za nakup! Tovarna za plahte mi naroča, naj prodam ostarek za polovično cono. Ponudim toraj jako fine, težke, nerazrušne prve vrste zimske konjske plahte izvrstnega dela mehke, gorke, s pisanimi robovi, pripravne tudi za odejo na postel.o, v prav mrtev kup. One: Komad vrste A, 170X!-U0 cm, 4 K; vrste II., finejše, 5 K; III. najfinejša vr^ta C, za gospodo, Dublé, dvobarvne, li>0X200 cm. ki celega konja pokrije. 7 K. Pošiljam le najboljše plahte, brezmadežne, mehke, debele, močne. Dobiva veliko naročil za graščinske hleve, posestva, zavode itd. Nevarnosti ni nobene, ker nazaj vzamem blago, ako ne ugaji. Proti povzetju pošilja TO.. Rundbakln. Dunaj, IX., Bergga-ise 3. 1116 10-6 Liifir jMoite teto". Velika p< Bi-bnost med likerji, čudovitega okusa Kreiralo /.a želodec*. Na prodaj po vseh boljših a\stroogerskih trgovinah kolonialnega bluga in delikates. Odlikovan s 84 medaljami prve vrste Josip Archleb in dr. parna destilacija v Pragi. V Ljubljani je na pr. dai pri trgovcih: Karol Pianinše* Ant Krisper. Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu' . 1191 20 -6 Ugodna prilika! 1229 3-3 Prodajalna v Ljubljani, katera obstoji vže veliko let, odda se radi rodbinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji zanesljivi osebi Prevzela bi isto lahko ženska, sposobna za prodajalko, katera ima nekaj denarja na razpolago. Ponudbe prevzame upravništvo pod P S. S- Pariška svetovna razstava 1900: „Grand Prix". TV aj v i 6 j ii, o <11 i tt ! v^TNa 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. podjilatu 1145 21 — 15 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Me^tortl', Hehn A Co., Wien, I. V Ljubljani so na prodaj pri J S. Benedikt, Eraest Jeunlkar. A. K&soh, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leut^eb. Karol Recknagel. A. Scbäffer, F. M. Schmitt. Fr Szantner itd. I Naznanilo in priporočilo. Podpisana slav. občinstvu uljudno naznanjata, da dosedanjo gostilno >pri tiambrinu« v Židovski stezi št 4 z dnem 31. decembra 1901 opustita, s 1. januvarijem 1902 pa prevzameta restavracijo dluerjevifi dedičev v M olf o l ih ulicah št. 12. Zahvaljujeva se torej tem potom vsem častitim gostom in obiskovale m najine dosedanje gostilne za poset iste, in za nama pri azno naklonjenost, katero vživati nama je bila čast: obenem pa priporočava najino novo restavracijo slav občinstvu v cenjeni obisk, kjer bodeva bod si iz kleti ali kuhinje vsakemu najbolje postregla. Vedno sveže pivo lz domače Auerjeve pivovarne. Fina, pristna ln naravna vina. Jedila gorka ln mrzla ob vsakem času. — Opoldanska hrana ln večerja v aboaement. — Elegantni ln prijetni zimski prostori. — Salon, društvom iu obiteljskim krogim na razpolago. Z odličnim spoštovanjem 1238 2-1 Alojzij in Marija Itashcrga*. 31^151 PîEUâlI sizgjgiisižagjil isiggiai Tvrdka Supevc v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3 uljudno naznanja prečast. svojim odjemalcem. da bode kot slej tudi v bodoče izvrševala vsa ji naklonjena naročila. m 1266 3-1 i3l5TZEiBll5iMH m tai>'v Prečastiti duhovščini in vsem cerkvenim predstojnikom želim 00000000000 veselo, srečno novo leto, in najiskreneje prosim tudi v bodočnosti dela in obilnega naročila. Z najodličnejšim spoštovanjem hvaležna ANA flOFBAUER. 1221 2—2 « « « f « « « a « « « ti llllllllllll Marije) Drenik '.Največja zaloga'. IioigiTNiii trg- W hiša „Matice Slovenske". vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajoči materijala. 2\\onogrami in druge rijbe se pre Skujejo na vsakdo blago. Priporočam tudi bog ^alogo volne po najnižji ceni. 189® Jj Sujejo se vsa^e vrste ve^nine u beli /^a/^or nejji tamborirni tehniki. Zunajnim naročilorr, ustreza sfef-srč najtočnejje. 1195 ( Žrebanje s nepreklicno j 16. januvarija 1902 Srečke za „toplotne sobe". (¡lavni dobitek i»n8 12 kron 40.000 vrednosti. 1 I Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. \«i%iianiIo. Usejam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel staro znano restavracijo Koslerjeve pivovarne v Spodnji Šiški ter bodem skrbel, da bode slavno občinstvo dobilo dobro pijačo, ukuana gorka in mrzla jedila vsaki čas ob točni postrežbi. 1231 3 -1 Otvoritev dne 5. januvarija 1902. Na obilen obisk vabi Franc Klanšek. I Otvoritev vinske kleti Mestni dom.!* A --—;- ¿1 Slavnemu občinstvu uliudno na/.namam. da bodem otvoril dne 1. ianu- f^" H Nova mesnica. Slavnemu občinstvu in cenjenim svojim odjemalcem uljudno javljam, da sem otvoril dne 24. t m. t 1. wa ItšbjtfMii trgu v Kobtlčrvi liiss ter se priporočam vsestranski zagotavljajoč dobro, pošteno postrežbo. Odličnim spoštovanjem 1226 3-2 Žan-Porenta. mm flx «Slavnemu občinstvu uljudno na/.naniam, da bodem otvoril dne 1. janu-, varija 1902, novega leta dan, popoldne ob 5 uri "J po velikomestnem načinu urejeno H liiiiko klet Mestni iltni ^ ^ v lastni hiši tia Cesarja Jožefa trgu št. 8. M A »I«»] fi JUt*m-.fi Am-M^arMmm«»*». U Točil bodem neposredno iz sodov čez ulico, oziroma tudi postregel v prav W Jjj lično urejenih, zvečer električno razsvetljenih kleteh z raznovrstnimi vini, za katere jj^ M pristnost jamči moje ime. iS iHj V obilno odjemanje se uljudno priporočam ter beležim velespoštovanjem R jj[_ i» ^______Fr. Fabian. jj -^WWIWr.. i* alt jin]>. k-™-i Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88 Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7.263 956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadrug1», z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 2,1, nadstr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po 11 0 ¡2 brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 4 1034 20 mm* MMM O® JL> u fi a» j s®* Is. a. b o t» z a,. Oat 30. deoembra. • k«ps. aržavni dolg v netab . "topu. driRToi dolg ' 94-60 Prijoritetne obveznice driaviie železnice 434-— > > južne ieleznice 3°/e 318 - » juine Ieleznice 5% 119 30 » ■•• dolenjskih žeiesnic 4.°/0 . —' — Krcdituti «redke, 100 gld..........403 — 4°/0 srečke dun&v. parobr. družbe, 100 ¡>!rf„ . 600 - Avstrijskega rudeieg» križa srečka, l'.l ;it'.. 50-— Ogerskega » , » 5 » . 24- — Budimpedt. bazilika-srečke, 5 gld. 1730 Rudolfov« srečke. 10 gld. . . 74 - Se'«nove sr«iiktj, 40 ¿1.1. "Jt -Jenóia srečke, 40 gid Waldstü'nove srečke, 20 ¿'li íjjubljan.sKo »rjc.iie Akcije anglo-av8trijfi>iK banto, -'00 ».v.. Akcije Ferdinandove sov. Selfz.,. 9& > ■ "» Aaciis tr-iaííkoga Lloyda 50) gld. Akcije |u4ne it'ie^-\R0, 200 gld «? . Splošna avstrijska -itavbinak» drniha Montanaka dražba avatr. pUn. . . . Trboveljska, pramogarak.- U-ttSbr. J gv.< ■»aiúrtiih --abliev 100 . af t 4r. 's&Jiup iu prodaja t- akovratnih Ariavclh paplrjov, areuk, denarjev itd. SfcTftrovanJa za agubc pr irobanjlh, pri izžrebanjv naimanjSeg» dobitka. — Pronsese zs vsako ireoauje. K n 1 a n I s a i s y r i i t e t narodi na bcral. i» i i fóenjarnicna delniška iinizba M II C fí a j., »ollzei!« 10 in {3, Duna,], i., ¿iroiiBig&sss 2. ESSI ••''•'iS ¿tf pojasnila vvseh j:.»»o(i?irsklh in itmok, ..otem o knrsnih vrednostih vseh ipatMiaaijtkii» in m»nl s»*« za dosego kolikor je obokočo * <3c ■:. obrestovanja pri popolni viiruosti itut atiložonih jflarnlc. """.«i» tmmm