Zaklad na otoku. 1e angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) Sel sem za njiin v sobo in živo sem •p«ziJ kako veLk razloček je bil raed snažiio in skrbno opravljenim zdravnikora fer njegovinn niirnim, prijaznim Cbuadan^em — pa med našim umazaciat, okornim in zanemarjenim mor narjem, ki je pijan slonel v svojem kota za mizo in si z rokami podpiral leiko glavu. In že je spel zafiel svojo hripavo, waro pcsem: »Umi-I je in na njegov.zaboi Petnajst se jih je vrglo koj —" Izpofteika sera si domišijeva!, da Ie ta zaiio;, ki ga toliko oreva, tisti, ki ga ie une! shraiijfiDega v svoji sobi in w 8!in ah sem, ne vem zakaj, s;.»ravil kar»'lHnov kovfeg v zvezo z njegovim fenomrtnim mnn-apjom. Toda navadili smo so riicgovo veftno enolične pesmi, in fii?i^o se vpf- nj zmenil zanjo. Le Sdrnvniku je hila tisti ve^ftp novn in Opazil .som. ria ni nnpravila ppjjftnopa \ tisa nnnj. Nevoljno jo zn tpcnuek Bviguil glavo, pa se je ktualu zopet vglobil s starim vrtnarjem v pogovor o nekem novem zdravilu zoper tnganje v nogah. Ob glasovfh svoje pesmi se )e kapitan popolnoma zdramll iz svoje pijane zaspdiiosti, vedno vsiljiveje je pel m nazadnje udaril z roko po mizi. Vedeli smo, kaj to pomeni. Clasovi so uiihnili, niolk je nastal v sobi . Le dr. Livesev je nadal.eval svo^o razpravo z vrtnar.',em. Jasno in s popopolnom.i niTiiim glnsom je govoril, m pri vsaki drugi, tretji besedi prav živahno potegniJ iz svo> pipe. Kapitan je nekaj fasa stnnelvan] in udarii izrova po mizi, str-mel ge hujo in kone6no rcbato zarohnel:- nMir tam na krovu!" r,AU pfe mene mislili?" je vppaSal sdravniK ln ko mu je sirovež pritrdil, je prisUivil: ^l.e eno vam povem: Ce bodet. takole pijanftevali, bo svet kmaln unel nm«a t:ikega umazanega — potepuha manj!" SiTiK) jo vzrastel stan pijanec. — Plnrni jc po koncii, poiegnil iz žepa mopuar^>ki nož, ga odprl in vihtel po zraku tor grozil, da bo zdravnika pribodel k zidu. Dr. L?vesey se ni genil. Preko came mu je rekei, kakor prej, z nrirnim, krepkim in razločnim glasom, da ga je bilo slišati po vsej sobi: nAico ne spravite tistega vašega noža takoj zopet v žep, vam obljubim pri svoji časti, da vas dam pri prvem bodncm zasedanju obesiti!" Srepo sfa se gledala nekaj 6asa. Pa kmalu je kapitan povesil oči, po spravil noi in god«'njaje kakor tepen pes zlezol nazaj za svojo raizo. nTakoIe!" je dojal zdravnik. nTn &e eno si zapomnite! Sedaj ko vem kakšen potej uh so [>otika po moiem o kraju, vas dam nadzornvati dan in pa nofi. Jaz niscm samo zdravnik, ampak lndi Man sodnega dvora. Gopie vam, ftp sli^'m prito7.be o vaSih nasilstvih in tirn ostili! Spoditi vas dam in izgnati cdtod, kaknr jsal — Naj vam to svaiilo z.-niostuje!" Hl.-ipec je pripoljal Vonia prcd poPtilniška ^Tnta in zdr^-vnik ]e od pz (}'•]. Knpitnn pa je drža! jezik za zobmi Iop bil miren tisti večer in Se dolgo potem. II. Tako smo preživeli jesen in priSl v zimo. Kapitan nas ni ve5 toliko nadlaf,oval s svo'o nasilno sirovost.o, vdal se je še liuje pijači, plačal pa ni ni•Sesar. Pripetili so se pa skrivnostni do» godki, ki so nas nazndoje vendar te rešili piianega kapitana, meni in nn> :emu živl>n.iu pa prinesli nepričakovane in neverjetne doživljaje. — Zima je bila liuda in trda. Zmrrovalo je in ledeni vilmrji so stresali higo. 06e je slabel bolj in bolj in ni biJo upanja, da bi riočakal pomlad. 1-ežnJ je neppestano in mati in jaz sv» imela vso skrb za gostilno na najinih' ramenih. Za naSega nel.inbpga gosta so nisv-i ulegnila mnogo lirigati. Nekcga zgodnjega jutra v mesern pposincu je bilo. Mruz je šf-ipal v noa in ušeoa, sneg je kril (la, drovje in zi- j riovie, mop;e je v poftasnih drohnMi var : lovih udarjalo oh o'p.ežje, snlnre \e vi- selo nizko in dalo/* tnm za morjcm — nicgovi xnrki so komaj oi'«fali vH>i>- j vp s>;rifiev, nas pa so pnsfli v mrzH I senol. (Dai;o prih.i