Št. 24 (795) Ceto XVI NOVO MESTO, četrtek, 17. junija 1965 DOLENJSKI LIST K TEZAM O MESTU, VLOGI IN NALOGAH TISKA, RADIA IN TV Na poti k javni tribuni DELO je od 5. do 9. junija ponatisnilo teze »O mestu, vlogi in nalogah tiska, radia in televizije v razvijanju družbeno-eko-nomskih odnosov«, ki jih je malo pred tem v BORBI objavila komisija za politično in idejnovzgojno delo pri zveznem odboru SZDL Jugoslavije. Po mnenju te komisije bi bilo o teh tezah treba obširneje razpravljati v organizacijah in vodstvih SZDL in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in predstavniških telesih, da bi naša politična in kulturna dejavnost podala svoje mnenje in predloge, kako naj bi tisk, radio in televizija Čimbolj popolno opravljali svoje družbene funkcije. Objavljene teze dajejo pregled doslej doseženih uspehov tiska, radia in televizije v naši državi; posebej poudarjajo, da so ta javna komunikativna sredstva »institucija neposredne demokracije posebnega značaja. Iz takšnega posebnega položaja v družbi izvira tudi njihova velika družbena odgovornost in "elikainost«. Taka ocena Jf*W iz dejstva, da so radio in TV ena izmed zelo vplivnih oblik organizirane politične aktivnosti in samoupravnosti delovnih ljudi pri nas, hkrati pa delujejo tudi kot samostojne samoupravne enote družbe in kot tribu- j na splošnega družbenega življenja. / Pred dobrimi 15 leti so trije okrajni odbori OF na Dolenjskem ustanovili naš pokrajinski tednik; zdaj je 9 občinskih odborov SZDL na našem področju, ki so njegovi enakopravni solastniki in izdajatelji. Na nJih je, da razpravljajo o objavljenih tezah in s tem Pripomorejo, da bi bile tu- di naloge, mesto in vloga hašega domačega tednika določneje soočene s probanu, ki živo zadevajo tekoče delo in obstoj Dolenjskega lista. Kar zadeva kolektiv uredništva in upra-ve našega tednika, je treba rfcČi, da z obema rokama Podpišemo ugotovitve, ki Jih glede napredka in sedanjih nalog našega tiska zavajajo teze. Na današnjem sestanku višjega aktiva Društva novinarjev Slovenije v Novem mestu bomo temeljiteje obdelali Vsa vprašanja, ki zadevajo naše delo in družbeno odgovornost. Lastnikom hi Izdajateljem domačega pokrajinskega časnika kot vsern naročnikom Dolenj-(Nadaljevanje na 2. str.) Čez 14 dni: avtomatska zveza! Točno ob štirih v nedeljo popoldne je na zletni stadion v Karlovcu prišel predsednik zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj v spremstvu ugleclnih političnih in družbenih delavcev ter prisrčno odzdravljal zbranim gledalcem in športnikom (Foto: Dolenjski list) — Poročila naših posebnih poročevalcev z zle*a berite na 5. strani današnje številke! 10. junija se je v jugoslovanski avtomatski telefonski promet vključila tudi Slovenija po koaksialnem kablu, položenem med Ljubljano hi Zagrebom. Razen Zagreba, kjer nimajo urejenih še vseh naprav na avtomatski centrali, lahko zdaj brez posredovanja kličejo naročniki iz omrežnih skupin Ljubljana, Kranj in Koper tale jugoslovanska mesta z njihovimi omrežnimi skupinami: Beograd, Kra-gujevac, Niš, Pančevo, Po-žarevac, Svetozarevo, Valj evo — čez nekaj tednov pa še Novi Sad, Prištino in Sombor. Seveda morajo pred naročnikovo številko zavrteti še karakteristično številko omrežne skupine, za Beograd na primer 011, za Prištino 038, za Koper 066 in podobno. Kako daleč pa smo z avtomatizacijo na področju novomeške omrežne skupine? 1. julija bo v jugoslovansko avtomatsko telefonsko omrežje vključena tudi glavna centrala Novo mesto s karakteristično številko 068. Nanjo sta priključeni vozelnj centrali Črnomelj in Krško ter štiri končne centrale Treb- Partizanski intendanti med nami Gkrcg 200 bivših partizanskih inicndantov iz vse v soboto in nedeljo na dvodnevnem avtobusnem po obiskalo več partizanskih krojev Dolenjske Zbor intendantov bo v soboto, 19. junija v Ljubljani, kjer bodo dobili zadnja navodila za pohod in obiske gostoljubnim partizanskim krajem v novomeški občini in sončni deželi onkraj Gorjancev. Še istega dne bodo bivši partizanski intendanti v Žužemberku položili venec pred spomenikom padlim borcem ter obdarili nekaj socialno najbolj šibkih občanov. Pot jih bo vodila na ogled spomenikov NOB na Bazi 20. V Dolenjskih Toplicah se bodo ustavili le za krajši čas; tu bodo imeli tudi skupno kosilo. Popoldne tega dne bo avtobusna kolona že v Semiču. Ko bodo položili venec pred tamkajšnji spomenik, bo kratek sprejem v šoli, kateri bodo ob tej priložnosti iz-, ročili darilo — televizor. Iz Semiča se bodo napotili proti Črnomlju in spotoma v kraju, kjer je bila med NOB intendanca Glavnega štaba slovenskih partizanskih enot, obdarili nekaj nepremožnih ljudi. V nedeljo, 20. junija se bo pohod nadaljeval v metliško občino, tako da bo do intendanti med 9. in 10. uro že na Suhorju. Tudi v tej vasi bodo počastili spo min na padle in obdarili posamezne prebivalce. Na Jugorju bo kolono pričaka la skupina iz Novega mesta, skupaj pa se bodo odpeljali z Gorjancev v Novo mesto, kjer bo v hotelu Kandija zaključek za vse udeležence pohoda. For- Siovenije in gostov bo liodu po južni Sloveniji in Bele krajine malni razhod int.endaii'av bo v Ljubljani. Prebivalstvo Dolenjske in Bele krajine z veseljem pričakuje bivše partizanske intendante, ki se bodo na dvodnevnem krožnem potovanju po krajih južne Slovenije, kot zibelki slovenskega partizanstva, lahko znova prepričali o' gostoljubnosti in napredku po vojni obnovljenih mest l|lill!lil!!llllllll!lM!llllllll]!U!l!liilllii:M DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL Kostanjevica na Krki - poletje 1965 - | I Osrednji program: 1 Sobota, 19. 6. ob 20. uri: Euripides: MEDE.IA. Drama SNG. I Četrtek, 24. 6. ob 20. uri: Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI. Ljudska igra. MGL. I Nedelja, 27. 6. ob 19. uri: I Haydn: ŠTIRJE LETNI ČASI. Izvajajo zbor .m in orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom -Boga Leskovica in s solisti Nado Vidmarjovo (sopran), Mitjem Gregoračem jj (tenor) in Jožetom Stabejem (bas). . | I četrtek, 1. 7. ob 20. uri: MAGNIFICO. Najlepše mehiške pesmi in j popevke v izvedbi ansambla iz Skopja. Vstopnice so v predprodaji v kostanjeviški I trafiki, lahko pa jih rezervirate tudi po tele- | i fonu na tel. štev. Kostanjevica 19. Skupne obiske bodo organizirali: iz Pod- I I bočja tov. Jože šketa, iz Krškega Turistično i 1 društvo Krško, iz Novega mesta Dolenjska tu- I 1 ristična zveza in iz Šentjerneja trgovina »DO- | 1 LENJC«. liillllii OD H. DO Tt. JUNIJA 5 Približno do 19. junija v i splošnem še lepo vreme, ] vendar včasih krajevne j nevihte. Od 20. junija dalje I nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Dr. V. M. nje, Mirna, Mokronog in Šentjernej. Končni centrali Metlika in Semič sta priključeni na vozelno v Črnomlju, Sevnica in Brežice pa na vozelno v Krškem. Vsaka končna postaja ima z glavno v Novem mestu vsaj 4 linije. 1. julija bodo vključene na glavno centralo 068 centrale v Metliki, Črnomlju in Novem mestu, čez dva meseca tudi Trebnje, ko pa bo dobavljen 12 kanalni sistem za Krško (verjetno v jeseni), pa še centrale iz Zasavja. Naši naročniki bodo lahko brez posredovanja govorili z naročniki iz omrežnih skupin Ljubljana, Koper, Kranj in vseh omenje- nih jugoslovanskih omrežnih skupin. Vključitev štajerske omrežne skupine v to veliko družino je predvidena za leto 1966, ko bo položen mednarodni koaksialni kabel Ljubljana — Celje — Maribor — Avstrija. Telefonski strokovnjaki so z deli na novomeški centrali začeli že novembra lani in končali prvo fazo januarja. Zdaj že mesec dni končujejo ISKRINI tehniki dela na napravah, ki so dobavljene iz njihove tovarne. Vse naprave na kablu Ljubljana — Zagreb je dobavila švedska tovar na elektronskih aparatov ERICSON. ' - m. MIRNA M0KROM06 fX£ SEVNICA \ ČRNOMELJ V nedeljo kulinarična razstava v Kočevju V nedeljo bo turistično društvo Kočevje priredilo v okviru turističnih prireditev skupaj z domačimi gostinskimi podjetji, pekarno in slaščičarno, mlekarno ter mesarijo kulinarično razstavo. V hotelu Pugled bodo od 9. do 17. ure razstavljena najrazličnejša jedila, pijače itd., kar bo nedvomno privabilo števihie ljubitelje, pa tudi poznavalce vsakovrstnih jedi. Razstavi bo zvečer sledila zabava s plesom, razstavljene izdelke kulinarične umetnosti pa bodo prodajali po reklamnih cenah. Občina Krško pristopa h KB Navo mesto Občinska skupščina Krško je na seji 15. junija s;:rejela sklep o izstop« iz KB Celje, o prenosu sredstev družbeno investijskega sklada občine h KB Novo mesto ter o pristopu občine Krško h KB Novo mesto. Za tak sklep se je skupšč'na odločila po vsestranski oceni sedanjega gospodarskega stanja in perspektiv v bodočnosti, še pred tem so se na posebnem posvetu vsi komitenti banke soglasno odločili za KB Novo mesto. Na seji so vsi odborniki razen enega glasovali za pristop h KB Novo mesto. Kostanjevica na Krki nas spet vabi... ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED IA POTI K JMI TRIBUNI V nedeljo se je predsednik Tito vrnil v domovino. Nazadnje je bil v Nemški demokratični republiki na uradnem obisku. Zdaj pa se odpravlja še na obisk v Sovjetsko zvezo. Sam je po prihodu v Beograd dejal: »V Nemški demokratični republiki so nas sprejeli tako, da nas je to ugodno presenetilo. Sprejem je bil nad vsemi pričakovanji. Ljudstvo Nemške demokratične republike nas je sprejelo z vso prisrčnostjo in simpatijami, ki smo jih občutili na vsakem koraku. Posebno topel sprejem je bil v Dresdenu. Deževalo je, vendar to ni bila ovira, da ne bi prišle na mestne ulice nepregledne množice ljudi in nas naj-prisrčneje pozdravljale.« Tovariš Tito je tudi poudaril, da so še velike možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja s to deželo, ki ima zelo razvito zlasti kemično industrijo, saj je glede nje na sedmem mestu na svetu, če pa računamo proizvodnjo na enega prebivalca, pa je kar na drugem mestu na svetu. Iz skupnega uradnega sporočila e obisku je razbrati soglasje glede vseh bistvenih vprašanj sodobnega sveta zlasti pa, da je narodom sveta na prvem mestu potreben mir. Morda je posebej značilno, da so Tita na vsej poti po Nemški demokratični republiki spremljale parole, v katerih je izražena misel, naj ne bi bilo nikdar več vojne, ki bi se začela z nemških .tal. To je vsekakor stvar, ki je spričo re-vanšističnih gesel in antikomuni-stične gonje v Zahodni Nemčiji nikakor ne gre podcenjevati. Prav tiste sile- v Zahodni Nemčiji, ki jim ni do miru in ki prav zato podpirajo teroristične skupine, so pretekli teden, ko se je naš predsednik mudil v Nemški demokratični republiki, organizirale atentat na našega konzula Klarića v Zvezni republiki Nemčiji v Munchnu. Dva ustaša sta streljala nanj. Rano na stegnu so mu operirali, toda ena krogla je še ostala v pljučih. Andrija Klarić se zdaj k sreči dobro počuti in zdravniki sodijo, da je že iz- Sprejem nad pričakovanji ven nevarnosti. Policija pa je prijela nekaj sumljivih tipov, ki so že večkrat poskušali atentate na naše državljane v Zahodni Nemčiji, jih terorizirali, vendar proti njim ni ukrenila nič poselnega, četudi so med njimi tudi taki, ki imajo na vesti tudi roparske napade. Bonsko zunanje ministrstvo je izrazilo »obžalovanje«, da se je kaj takega spet pripetilo v ZR Nemčiji, saj še ni dolgo tega, ko so ustaški zločinci ustrelili našega predstavnika Monf« čila Popovića. Policija pa očitno ne kaže posebnega zanimanja, da bi zaščitila naše državljane, saj ne posreduje niti takrat, ko je prej opozorjena, da se kaj pripravlja bodi proti našim državljanom bodi proti časti naše države. Nedavno tega je bila vnaprej opozorjena, da pripravljajo emigranti demonstracijo proti našim državljanom bodi proti mi, kjer je igrala »Crvena zvezda« proti moštvu v Diisseldorfu. Takrat so emigranti na stadionu raztrgali našo zastavo, policija pa tega ni preprečila, čeprav so vnaprej vedeli, kaj se pripravlja. Kljub močnemu pritisku demokratične javnosti v Zahodni Nemčiji torej še dokaj neovirano delujejo take sile, ki bi imele danes vojno kot jutri. Med pomembnimi dogodki preteklega tedna vsekakor ne gre prezreti velike partizanske zmage v Južnem Vietnamu. Pri okrajnem središču Dong Xoay, ki leži kakih sto kilometrov od Saigona, se je pretekli teden vnela bitka, ki je največja v vsej vietnamski vojni. Partizani so napadli tamkajšnjo ameriško in saigonsko posadko ter jo likvidirali ter mesto po dveh dneh silovitega boja zavzeli. Potlej so uničili vojaške naprave ter se umaknili. Iz Saigona so poslali na pomoč celo vojsko, ki pa se ni mogla- prebiti do samega Dong Xoaya, ker so enote osvobodilne vojske sklenile okrog mesta obroč in so tisti Saigonci in Američani, ki so prišli v mesto po umiku partizanov, povsem odrezani od sveta. Hrano, strelivo in drugo pomoč dobivajo samo z letali. Tudi ranjence morejo odpeljati samo po zračni poti. Pa smo spet v novi fazi vietnamske vojne. Ameriški predsednik Johnson je namreč odredil, naj ameriške enote neposredno posežejo v boje v Vietnamu, se pravi nič več kot pomoč saigonskim silam, ampak bodo odslej tudi same začenjale ofenzive in protiofenzive, če pa jih bodo dobili po grbi, tega ne bodo mogli biti več krivi »nesposobni saigonski generali«, ampak si bodo morali poraze pisati na svoj rovaš. (Nadaljevanje s 1. str.) skega lista pa bi ob tej priložnosti znova radi povedali, kateri problemi predvsem ovirajo naš kolektiv, da ne more uspešneje izvrševati svojih odgovornih nalog. Najprej naj ponovimo, kaj govore omenjene teze o lokalnem ali pokrajinskem (občinskem tisku); 7. točka VI. poglavja tez pravi takole: ».. .Komunalno, časopisje je pomemben činitelj pri uveljavljanju javnosti dela, s tem da bolj popolno obvešča občane o komunah, s čimer priteguje več in več občanov k oblikovanju politike in javnega mnenja določene poli-Učno-teritorialne skupnosti. -Poleg zapaženoga napredka, ki ga ima to časopisje pri spremljanju družbenopolitičnega življenja na svojem področju, se srečuje z resnimi problemi, ki otežujejo izpopolnitev ustrezne fiziognomije. Predvsem so ta uredništva zaradi sistema samofinan-ciranja in nekaterih administrativno - birdkratskih odnosov odvisna od posameznih forumov, kar zelo ovira komunalne liste, da bi prerasli v družbene tribune občanov. Komunalno časopisje je zelo pomembno za krepitev samoupravljanja delovnih ljudi. Svojo družbeno funkcijo lahko opravlja samo s pogojem, da postane tribuna mnenj delovnih ljudi, da da prostor za polemike, razgovore, za javno formuliranje politike komun. Socialistična zveza in drugi družbeni činitelji v komunah morajo podpirati razvoj in vsebinsko oblikovanje komunalnega tiska v tej smeri, še zlasti je neogibno z občinskimi statuti urediti družbeni in materialni položaj tega tiska. Tudi komunalne radijske postaje zelo veliko prispevajo k informiranju občanov na določenem področju. Tudi njim je potrebno posvetiti ustrezno pozornost. V okviru jugoslovanske radiofuzije še nimajo urejenega svojega statuta.« Najprej ugotovitev: po mnenju izdajateljskega sveta in uredništva našega časnika Dolenjski list kljub znatnemu napredku in lepemu razvoju še ne more trditi, da je že prerasel v družbeno tribuno občanov. Kakor razveseljivo narašča število sodelavcev in število prispevkov o samoupravnem življenju, tako hkrati rasto tudi novi problemi, za stare in nove naloge pa dostikrat zmanjka — prostora! Materialna podlaga lista je še vedno sila šibka: lansko leto smo zaključili z izgubo (2,027.186 din), proračun za leto 1965 pa je bilo treba od lanskega decembra do letošnjega junija kar trikrat spreminjati (zaradi novih" tiskarskih stroškov in zlasti poštnih dajatev žal vedno le navzgor!). Dolenjski list spet živi iz rok v usta — brez jamstva, da mu je obstoj zagotovljen. Dokaz: izmed 9 občin solastnic tednika jih je od 5. januarja 1965 do 15. junija 1965 šele pet podpisalo pogodbe o podaljšanju so-lastništva in o sofinanciranju za tekoče leto. Občine METLIKA, RIBNICA in TREBNJE pogodb še niso podpisale, medtem ko nas je občina NOVO MESTO pismeno obvestila, da je določila v svojem proračunu skoraj tolikšno vsoto kot jo predvideva letošnja pogodba, vendar je v nje; vezala 20 odst. na posebne pogoje. Izkušnje prejšnjih let nas uče, da tako »vezanih« vsot konec leta navadno ni mogoče dobiti iz občinskih blagajn. Do 31. maja 1965 ie 9 občin nakazalo šele 30 odst. pogodbenih sredstev, dotlej pa je zapadlo že 42 odst. teh zneskov. Konkretno: zadnjega maja letos so občine dolgovale upravi našega lista 4,627.000 dinarjev neplačanih obrokov. Napačno bi bilo trditi, da se odnosi občin-sousta-noviteljic in lastnic lista do kolektiva uredništva in uprave od lani na letos niso spremenili. V praksi ne poznamo več prejšnjega dotiran j a časnika; nadomestil, ga je sistem plačevanja delovnega programa: občine so odkupile 11 strani za vse leto naprej (4 izmed njih sicer do danes še brez pogodb!). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in že običajnega skromnejšega obsega tednika v poletnih mesecih bo časnik zdaj vsaj 8 do 10 tednov izhajal samo na 16 in 12 straneh, število problemov in potreb po dobrem obveščanju pa se tudj v tem času ne bo zmanjšalo. Ponavljam: šibka materialna podlaga tednika nam ne dopušča, da bi spremenili naš gob boj za eksistenco lista enkrat za vselej z vsestranskimi prizadevanji za boljšo vsebino! To pa je eden izmed glavnih problemov, da se preraščanje v javno tribuno odvija prepočasi. Podoben je položaj tudi pri drugih slovenskih pokrajinskih tednikih in značke »medobčinske sirote« žal še nismo mogli odvreči... S tem združen je problem samoupravne delovne organizacije, kar naj bi bil tudi kolektiv, ki so mu ob- čine naložile odgovorno dolžnost urejanja in izdajanja pokrajinskega tednika. Komaj toliko sredstev zberemo (letos bomo sami ustvarili 62,34 odst. zavist potrebnih sredstev,, ' na medobčinsko financiranje pa bo odpadlo le 37,66 odst.), da lahko govorimo o »enostavni reprodukciji«, medtem ko o načrtni vzgoji .kadrov, štipendiranju, stanovanjski izgradnji in pod. — le razpravljamo, saj nam za te dejavnosti sproti zmanjka materialne podlage. Navzlic takemu stanju je tudi naš kolektiv načelno za to, da je tudi v novinarstvu treba dosledno razvijati družbenoekonomske odnose tako kakor v gospodarstvu — vendar pa bo družba le morala upoštevat^ da komunalni tisk (razen morebitnih izjem) nikjer ne predstavlja pridobitnih delovnih organizacij. Treba bo ustvariti pogoje oz. možnosti za" uspešno gospodarjenje v takih kolektivih, da bi lahko spodbudno poslovali po načelih pridobivanja in delitve dohodka. V občinskih družbenih planih (pa tudi v planih drugih družbenopolitičnih skupnosti) bi moral biti komunalni tisk deležen ustreznega položaja in instrumentov". Izhodišče za to zvrst našega političnega tiska pa je: z občinskimi statuti je treba urediti njegov družbeni in materialni položaj. Če nam je potreben in če ga občani hočejo imeti (cenejšega ali dražjega, o tem naj odločajo sami! prek svojih odbornikov!), ga moramo kot najučinkovitejše sredstvo obveščanja tudi usposobiti, da bo finančno, kadrovsko, organizacijsko in tudi sicer kos nalogam, ki jih razvejani sistem samoupravljanja prinaša predvsem v občinah. Zdrava lokalnost, ki se prav v tem tisku tesno veže s samoupravnostjo, bo pomagala občanom in kolektivom teh listov, . da bodo lahko hitreje preraščali v tribuno javnega življenja. . T. GOŠNIK TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI. Kakor je napovedal zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov, smo pred važnimi spremembami, ki bodo iz temeljev oblikovale nove, zares ekonomske odnose v našem gospodarstvu. Začelo se bo s tako imenovano devizno reformo, s katero bodo spravili tečaj dinarja glede na dolar na skupni imenovalec. To se pravi, da v prihodnje ne bomo imeli več različno vrednih dinarjev, kar je doslej oviralo, da bi prišli do enotnega merila vrednosti oziroma produktivnosti. Primerjava je bila zabrisana z bolj ali manj visokimi premijami, z različnimi davčnimi prispevki in z raznimi administrativnimi elementi. Najbolj prizadeta je bila bazična industrija, ki zavoljo neekonomskih cen ni imela dovolj spodbude za nadaljnji razvoj, zaradi česar je zaostajala za razvojem ostalih panog, zlasti predelovalne industrije^ ki je bila v vseh pogledih favorizirana. Nizke cene energije in surovin na eni strani in visoke cene izdelkov predelovalne industrije na drugi strani — to je povzročalo neskladnosti, lu bi se v prihodnje še povečevale, če se ne bi naposled odločili za temeljit »kirurški« poseg v te odnose, čeprav je industrija kvantitativno hitro naraščala, je bil uspeh glede na te neskladnosti pogosto le navidezen. Daleč večja škoda je nastajala zavoljo zaostajanja bazične industrije in zaradi pogostnih neekonomskih lokacij take ali drugačne industrije, ki niso računale s stvarnimi, realnimi cenami energije, prevoza po železnici in podobno. V devizno reformo je treba iti tudi zaradi naloge, ki jo je pred nas postavil VIII. kongres ŽKJ, da se namreč prenese razširjena reprodukcija v domeno gospodarskih organizacij. To pa ni mogoče vse dotlej, dokler mora federacija akumulirati znatna sredstva, da bi lahko plačevala nzvozne premije, razne regrese in drugo. To se pravi, da je treba spraviti tečaj na njegovo realno vrednost in tako odpraviti razloček med izvoznimi in uvoznimi cenami ter potrebo po premijah. Izvoz bo premiran le v izjemnih primerih in pod posebnimi, časovno in dru- nujni ukrepi gače vezanimi pogoji. Razen tega bo treba znižati carine, da bi se tako carinske stopnje v povprečju približale ravni carinskih tarit v drugih državah. Domača industrija bo torej še zmeraj zaščitena, toda ne za vsako ceno, ampak le v primerih, ko je to upravi-'čeno, v interesu vsega gospodarstva. V celoti vzeto pa bodo pričakovani ukrepi bolj zaostrili vprašanje konkurenčne sposobnosti naših podjetij v odnosu do svetovnega trga. Trda bo predla predvsem tistim podjetjem, kjer so doslej zmeraj računali le na pomoč od zunaj, medtem ko so zanemarjali svoje rezerve, zapostavljajoč trud svojega gospodarjenja. Pogoji gospodarjenja bodo trši tudi za tiste tovarne, kjer so brezglavo zaposlovali novo delovno silo in tako le ekstenzivno povečevali proizvodnjo, namesto da bi večali svoj dohodek po poti intenzifikacije vseh proizvodnih zmogljivosti. Kiro Gligorov je v svojem ekspozeju na seji vseh gospodarskih odborov zvezne skupščine posebej poudaril, da ukrepi ne bi smeli iti na breme standarda delovnih ljudi. Reforme naj plačata predvsem investicijska in splošna potrošnja, čeprav ni izključeno, da v kakšnem podjetju, kjer so bili doslej v priviligiranem položaju, zaradi česar jih razmere niso silile, da bi postali dobri gospodarji, ne bo šlo preveč gladko. • MEDNARODNA ZVEZA KRAJEVNIH OBLASTI. Njen 27. kongres je bil te dni v Beogradu. Udeležence je pozdravil predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je med drugim poudaril, da sodelovanje med mesti raznih držav utira pota demokratskim mednarodnim odnosom v prihodnosti • NAJVEČJE POPLAVE V ZADNJIH 120 LETIH. Tako pravijo o sedanjih katastrofalnu poplavah Donave in Tise. Voda narašča po 12 cm na dan. Pravijo, da najhuje šele pride. Na okopih, ki varujejo naselja in polja pred vodno stihijo, je približno 700.000 ljudi. Nekateri delajo na nasipih 24 ur brez prestanka, zlasti tam, kjer voda prebije nasip in je treba takoj zgraditi novega. • OMEJITEV INVESTICIJ. Na seji izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije so se zavzeli za čimvečje investicijske omejitve. Če tega ne bomo storili zdaj, bo jutri še težje. S posebnim zveznim zakonom bo republiška skupščina pooblaščena, da tudi pravr.oveljavno odloči o omejitvah oziroma o ustavitvi del na posameznih velikih objektih. • STO MILIJARD dinarjev izgubimo zaradi slabe organizacije dela na ^gradbiščih. To so ugotovili na kongresu sindikata gradbenih delavcev v Zagrebu. ® 126 MRTVIH V KAKNJU. Od v strašni nesreči preminulih rudarjev se je poslovil ves Kakanj. Na pogreb so prišle tudi delegacije iz vse države. Od vsepovsod prispeva tudi pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. MDB na Savskem nasipu v Zagrebu V slovenski brigadi, ki bo od 4. avgusta do 4. septembra gradila savski nasip v Zagrebu, bodo tudi srednješolci iz novomeške občine. Brigadirji bodo stanovali v sodobno urejenem naselju, kjer bo poskrbljeno za vrsto dejavnosti, zabavo in strokovno izpopolnjevanje. V brigado se lahko prijavijo mladinci nad 16. letom pri občinskem komiteju ZMS v Novem mestu. Dobrnič-Trebnje brez avtobusa Podjetje GORJANCI se je odločilo, da s 1. jun.jem ukine redno avtobusno progo Novo mesto—Trebnje— —Dobrnič—Žužemberg, na kateri je imelo letno okrog 2 inilijona (dinarjev izgube, oziroma kar 76 dinarjev na kilometer. Ukinitev bo najbolj prizadela učence, ki se z dobrniškega območja vozijo v Trebnje. Zaradi neren-taK'uosti so GORJANCI ukinili avtobusno progo med temi kraji tudi pred dvema letoma V POMANJKANJU DRUGIH BAKRENIH ZAŠČITNIH SREDSTEV OPOZARJAMO KMETOVALCE IN KMETIJSKE ZADRUGE NA NAŠ PROIZVOD CUPRABLAU • CUPRABLAU ima odlične fizikalne lastnosti — se ne seseda, ne maši škropilnih šob. se počasi izpira, intenzivno modro barva liste. Uporabljamo ga lahko s tlačnimi škropilnicami in s pršilniki (molekulatorji) Priprava škropiva je zelo enostavna. Apno ni potrebno. CUPRABLAU lahko kupite pri vseh kmetijskih zadrugah in pri Agrotehniki. CUPRABLAU je preizkušen preparat za zatiranje peronospore na vinski trti in hmelju, krompirjeve plesni in cerkospore na sladkorni pesi ter za zatiranje ostalih glivičnih bolezni. Navodilo je na vrečkah. CINKARNA metalurško kemična industrija - CELJE Opekarji tudi ob nedeljah Zaradi slabega vremena je bil kolektiv brežiške opekarne letošnjo pomlad oškodovan za 18 milijonov dinarjev - Sezoncl iz Srbije so prišli na delo že v oprilu, vendar zaradi deževja več tednov sploh niso mogli delati Deževna pomlad ni spravila v zadrego samo kmetijcev, ampak je prinesla zvrhano mero skrbi tudi opekarjem. Kolektiv Opekarne v Brežicah je bil samo v aprilu in maju oškodovan za 18 milijonov dinarjev. Aprila so delali delavci komaj 6 dni, v maju pa po sili 14 dni. Napravili so 800.000 opečnih enot manj kot so Ima dinar različno vrednost? Danes pa za vse poštne pošiljke ni več tako in človek se zato nehote vprašuje mar dinar nima v naši državi povsod enake vrednosti? Tako sem se vprašal, ko sem za knji. go, ki sem jo odposlal po pošti iz SRH, plačal drugačno poštno tarifo kot za enako knjigo, ki sem jo oddal v Sloveniji! Marsičemu Se čudimo dan. danes, to, kar bom opisal, pa je vredno česa več kot začudenja. Včasih je človek natančno vedel, kolikto bo plačal za kakšno poštno pošiljko, ker je bila tarifa za vso Jugoslavijo enaka. Na pismo, oddano v Beogradu, si moral nalepiti natančno toliko znamk, kot za ohq, ki si ga oddal v Skopju, ali v Ljubljani, ali v Brežicah. DAMJAN V AH EN Krediti za tretjino potrebnih Pri občinskem odboru ZZB v Trebnjem pripravljajo predlog za dodelitev kreditov borcem, ki so prosili pomoči pri obnovi svojih stanovanj. V ta namen imajo 8,000.000 dinarjev, ki jih je prispevala republika. Menijo, da bo pomoči iz te vsote lahko deležnih le 25 borcev, ki bi jim odobrili po 200.000 do 600.000 dinarjev kredita. Prednost imajo vsekakor borci — kmetje, ki jim ZZB v zadnjem času posveča vedno večjo skrb. Predlog je predsedstvo ZZB že obravnavalo. Tako bo pomagano tretjini pomoči najbolj potrebnih borcev. Dejanske potrebe so precej več- je, saj računajo, da bi stanovanjsko vprašanje 70 prosilcev lahko ugodno rešili samo tedaj, če bi imeli nekaj nad 60 milijonov dinarjev. ■ V drugi polovici leta 1966 bodo začeli v Jugoslavijo dobavljati monofazne električne lokomotive, kakor predvideva program modernizacije železnic. Takih lokomotiv bomo dobili 250 v vrednosti 40 milijonov dolarjev. » ■ Po podatkih iz 31 sladkornih tovarn so lam pridobili iz sladkorne pese okoli 33.000 vagonov sladkorja, kar Je največja proizvodnja sladkorja po vojni. Največ sladkorja bo domačemu trgu dobavila Vrbaska sladkorna tovarna — nad 3,900 vagonov. jih planirafli za to obdobje. Glina je tako razmočena, da je še zdaj ne morejo kopati. Pri izdelavi zidakov ji obvezno dodajajo že osušeno opeko. v podjetju so zaskrbljeni, če bodo ob takih pogojih sploh lahko izpolnili planske naloge. Obveznosti so za letos velike in proizvodnjo nameravajo povečati od lanskih 5 milijonov opečnih enot na 7 milijonov. Da ne bi. podjetje zašlo v prevelike težave, se je kolektiv odločil za nedeljsko delo. Sezonci so predlagali celo daljši delovni dan. . Letos so sezonski delavci iz Srbije prišli v opekarno že 1. aprila. Imeli so smolo, saj do zdaj še niso mogli prijeti za delo tako, kot bi želeli. Posledica vsega tega je tudi manjši zaslužek. Povpraševanje po opeki je večje kot lani. Mnogi kupci se vračajo iz opekarne praznih rok. Opeka se slabo suši in celo tista, ki so jo napravili aprila, Še ni suha. Normalno je za sušenje dovolj ii dni, zato ni čudno, če opeke tako primanjkuje. V podjetju upajo, da bodo izgubljene dneve vsaj delno nadomestili z delom ob nedeljah in praznikih. Nekaj lepih nedelj so delavci že izkoristili. Potrudili se bodo, da bodo v poletnih mesecih čimveč napravili. Letos ima. jo namreč velike obveznosti. Odplačati morajo 21 milijonov posojila in 6 milijonov obresti. Za tretjino manj obrtnikov ObS Krško je v torek razpravljala o obrti — Obširo poročilo opozarja, da bo treba obrtne obrate razvijati zlasti v krajevnih središčih in še posebej skrbeti za obrtni naraščaj — — 1957. je bilo v občini 269 zasebnih obrtnikov, zdaj pa jih je samo še 182 — Pomanjkanje kreditov za razvoj je sililo družbene obrtne obrate v proizvodno smer, slaba organizacija dela ob pomanjkanju strokovnjakov pa je imela za posledico integracijo. Poročilo o obrti, pripravljeno za sejo občinske skupščine Krško, ki je bila 15. junija, je zelo' obširno. Povojni razvoj industrije je tako kot povsod tudi v krški občini zmanjšal pomen obrti, vendar to ne pomeni, da bomo obrt odpravili, pač pa je treba izpremeniti strukturo obrtnih strok. Nepravilna dav čna politika v povojnem času je zavrla predvsem malo, zasebno obrt. Z uvajanjem sodobne mehanizacije v gospodarstvu ih v gospodinjstvih so potrebe po sodobnih obrtnih obratili vedno večje Rastočim zahtevam je skušala zadoščati predvsem družbena obrt, jd je naletela pri tem na vrsto ovir in nevšečnosti. Vsekakor so bili potrebni razvoj družbene obrti krediti, teh pa žal zaradi večjih potreb v industriji za obrt ni bćlo na voljo. Družbeni obrtni obrata so zategadelj reševali stanje- tako, da so svojo dejavnost usmerjali v proizvodno obrt. Ob tem pa je seveda uslužnost-na obrt, čeprav so bile potrebe po njej vedno večje, nazadovala. 'Družbena obrt je. pomanjkanje kreditov sicer res vsaj deloma nadomestila s tem, da se je začela ukvarjati s proizvodnjo, toda tu so se pojavile nove težave. Na' voljo ni bilo primernih strokovnih kadrov, ki bi zagotovili dobro organizacijo dela in sodobne tehnološke postopke. Nekateri obrtni obrati so se zato znašli v težavah in v teh primerih so v krški občini gasili požar z integracijo. V obdobju od 19G2 do 1964 je dozorela združitev večjih družbenih obrtnih o-bratov, ki niso imeli pogojev za samostojni obstoj. Poglavje zase je investicijska politika v obrti. Kljub temu ugotavlja poročilo, da so občinski organi pri usmerjanju gospodarskega razvoja upoštevali pomen razvoja posameznih obrtnih panog ob hkratnem razvoju industrije. V obdobju od 1962 do 1965, ki ga poročilo obdeluje, je bilo investiranih v obrt 104 milijone 400 tisoč dih, vrednost osnovnih sredstev pa se je pri tem povečala za 37,1 odst. Investicije so bile smotrne, saj je dinar, vlcfžen v obrt v letu 1962, povrnil 1,64 din v proizvodnji, v letu 1963 2,41 din in v letu 1964 2,69 din v proizvodnji. Poročilo se je pomudilo precej časa ob vprašanjih kadrovske politike v obrti in ob težavah zasebnega obrtništva. Tudi v krški občini kaže mladina zelo malo zanimanja za uk v obrti. Kljub temu je bilo v zadnjih treh letih porabljenih za redno izobraževanje obrtnih delavcev 21 milijonov 405 tisoč din, za razne tečaje pa 3 milijone 109 tisoč din. Obrtni obrati, zlasti večji, močno potrebujejo strokovnjake s srednjo in višjo izobrazbo, ki bi izboljšali organizacijo dela in proizvodnjo modernizirali Precej dobrih srokovnjakov je obrti posredovala industrija. Zasebna obrt je v povojnem času zabeležila velik padec. Leta 1957 je bilo v občini 269 zasebnih obrtnikov, danes pa jih je samo še 182. Zaradi boljšega zaslužka in boljših pogojev dela so obrt ni delavci bežali v industrijo, k upadanju zasebne obrti pa je pripomogel tudi davčni vijak. Najvišja davčna obremenitev za zasebnega obrtnika je v občini 6 milijonov 952 tisoč din na leto, najnižja (za kovača) pa 4.080 din. V zasebni obrti je danes zastopanih še 47 obrtnih dejavnosti s skupaj 261 zaposlenimi, med katerimi je 79 na-jetnih delavcev Povprečna starost obrtnikov je 50 let. V poročilu ugotavljajo, da bo treba mladino navajati v uk v obrti, saj" je po nepopolnih podatkih letos v občini na voljo 76 učnih mest v 23 obrtnih strokah v zasebni in druž-berui obrti. Predavanja po kolektivih Delavska univerza v Brežicah bo v jlmiju organizirala tolmačenje novega zakona o delovnih razmerjih po kolektivih. V večjih podjetjih in zavodih, kjer imajo nad 50 zaposlenih, bodo poslušali predavanja v svojih delovnih organizacijah, manjši kolektivi pa se bodo združevali. Predavali bodo pravniki. Na. men teh tolmačenj je, da bi vsak delavec spoznal pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga oz. daje novi zakon. Delavci bodo potem laže dajali predloge za spremembo internih pravilnikov. Odkup prašičev popušča 14. junija ni bilo na i.ovo-meškem sejm šču posebnega prometa s prašički, kar kaže, da pomladanski odkup popušča. Prodanih je bilo 462 prašičkov, čeravno jih je bilo naprodaj 715. Cene so ostale od zadnjega sejma ne-izpremenjene: manjši pujski od 5.000 do 10.000 din, večji od 10.500 do 20.000 din. PISMA UREDNIŠTVU Laž ima kratke noge Tovariš urednik! V vasi Straža pri Raki stoji prijazna cerkvica Sv. Valentina, čeprav je dobro vzdrževana, je bila potrebna notranje ureditve. Delo je prevzel neki priložnostni delavec in se zmenil za znesek 60.000 dinarjev. S svojim tovarišem, ki mu je pomagal, je cerkev kar čedno prebe-lili. Takrat se je iznenada po vasi raznesla novica, da je bil za to, ker je popravljal cerkev, prijavljen, da je nato prišla inšpekcija in da se je moral zagovarjati pri pristojnih organih in za kazen odšteti lepe denarce. Ljudje so godrnjali, češ koga je le to skrbelo. Beseda je dala besedo in iz govoric, ki so mi prišle na ušesa, sem razbrala, da krivijo mene. Lahko si mislite, da mi ni bilo vseeno, čeprav nisem ne vem kako verna, nisem proti veri in zato sem začela povpraševati, da bi izvedela od kod izvirata laž in natolcevanje. Kaj hitro sem ugotovila, da je nekaj rekel fant, ki je cerkev popravljal, precej pa so dodale še vaške klepetulje. Ker sem se odločila tožiti, mi je fantova mati dobesedno povedala takole: »Nobene inšpekcije ni bito, le župnik iz Leskovca je prišel pogledat, kako delo napreduje. Zaradi dela, ki ga je prevzel in opravil, ni imel sin nobenih potov in tudi nobene Jcazni ni plačal. K sodniku za prekrške pa je res moral iti, toda zato, ker je v gostilni Bon na Raki storil nekaj nedovoljene-Bo!« Ko sem ugotovila kako je t zadevo, sem se malo pomirila, čeprav težko, še vedno pa se vprašujem, zakaj so vaške klepetulje skušale resnico pokriti z neresnico? Laž ima kratke noge, pravi naš stari pregovor, zato bi bil pač čas, da bi vsi, ki se z opravljanjem radi ukvarjajo, spoznali vrednost tega izreka! ANČKA ŽIBERT, Ardro pri Raki Otroško igrišče ni parkirišče! Tovariš urednik! • Stanovalci v naselju Majde Šile so zelo ogorčeni zaradi brezobzirnosti dveh avtomo-bilistov, kt uporabljata otroško kolibo na igrišču za blokom štev. 16 za garažo. Njuna nesramnost je še bolj očitna, ko podita otroke z igrišča, kjer se navadno igrajo ob lepem vremenu. Stanovalci so že večkrat slišali, kako sta njihova prešerna soseda — avtomobilista kričala na otroke in jih podila od kolibe Staršem otrok, zlasti še DPM v Kandiji, ne more biti vseeno, kako nekateri posamezniki gazijo po njihovem prizadevanju, da bi primerno uredili vprašanje otroškega varstva v tem predelu Novega mesta. Zlasti DPM, ki je porabilo za ureditev igrišča že nemajhne denarje, je zelo prizadeto. Do zdaj se je posrečilo igrišče toliko urediti, da Se otroci na njem lahko po ves dan igrajo- Kolibo so postavili zato, da bi se otroci vanjo zatekli pred dežjem ali pred močno sončno pripeko, ker še ni drevja., Torej je dovolj razlogov za ogorčenost. Nikomur ne more biti vseeno, ko vidijo, kako posamezniki kradejo otrokom pravico, da bi se lahko nemoteno igrali. Vsi prizadeti se strinjajo, da bi take predrzneže primerno kaznovali in jih tako poučili, da otroško igrišče le ni in ne sme biti parkirišče! . Prizadeti iz naselja Majde Šile Cesta pa taka! Tovariš urednik! Zdi se, mi, da je pač treba reči besedo ali dve tudi o slabem vzdrževanju cest pri nas, še posebej pa 6 slabem vzdrževanju nekaterih cest na ribniškem področju. Rad bi spregovoril o cesti IV. reda Ribnica — Jurjevica —Li-povšica — Sodražica. Pred nekaj leti je bila to ena najboljše vzdrževanih cest v tem okraju, saj je imela več cestarjev, ki so jo sproti popravljali] Odkar so uvedli skupinsko cestarsko delo, je kvaliteta vzdrževanja te ceste očitno padla. Ne bom se spuščal v to, kaj je boljše in cenejše: ali skupinsko cestarsko delo, ali posamezni cestarji, res pa je, da bo ta cesta na nekaterih odsekih kmalu neprimerna tudi za najpočas-nejši promet! K temu velja dodati samo še to, da se dobršen del prometa iz Ribnice v Sodražco odvija po tej cesti! Omenjena cesta je primerno vzdrževana le na odseku od Ribnice do Jurjevice. Za 1. maj so jo nasuli z gramo-zlom tudi od ceste III. reda Zlebič—Sodražica pa do odcepa na Travno goro. Ker je bilo to delo opravljeno tik pred praznikom, gre brez dvoma za očitno željo, da bi čez praznične dni povečali udobnost vožnje na Travno goro. To popravilo lahko smatramo kot dokaz, da se da, če je le volja, popravilo opraviti v kratkem času na dobršnem kosu ceste! Ostali del ceste pri -križišču Suš je —Ravni dol in Lipovšica— Jurjevica pa je ostal nepo-pravljen vse do dne, ko vam pišem te vrstice. Cesta je tu v tako slabem stanju, da se ljudje pač upravičeno zgražajo nad malomarnostjo pristojnih, torej tistih, ki jim je vzdrževanje cest poverjeno- Po vsej verjetnosti bo dobršen del krivde padel na cestnega nadzornika, da bi se lahko promet odvijal vsaj kolikor toliko zadovoljivih pogojih. Naj pripomnim še to, da popravilo ne bi bilo tako drago, saj bi bilo potrebno le eno do dvodnevno skupinsko delo z avtomobilskim dovozom gramoza. Sprašujem se . (najbrž nisem osamljen!), kako. le se moremo' toliko pogovarjati o razvoju turizma v ribniškem koncu, če cest, ki so osnovni pogoj za motoriziranega turista, vzdržujemo tako slabo! IVAN ŠEGA, Ravni dol 1, Sodražica SOCIALNA DELAVKA NEŽKA MIHELĆIĆ O REJNIŠTVU Malčki so dobili nov, lepši dom Nič drugačen ni od drugih malčkov in vendar je že v rosni mladosti, komaj se je dobro razgledal okrog sebe, moral k tujim ljudem, od doma, od matere. Zato, ker mu dom ni mogel nuditi vsega za normalen razvoj. Družba je poskrbela zanj, našla mu druge »starše« — rejnike, našla mu je drugi dom. Lep, svetal, kakršnega imajo tudi drugi otroci. Nova mamica skrbi zanj kot za svojega in v njenem naročju se počuti prav prijetno ... Zakon pra-i: »Skrbstveni organ da v rejništvo otroka, ki nima lastne družine, katerega telesni in duševni razvoj je v dru-.zini, v kateri živi ogrožen . .. Otrok se odda v rejništvo ! na privolenje staršev oziroma skrbnika. Ce je bil otrok staršem odvzet, privolenje staršev ni potrebno ...« Socialna delavka pri občinski skupščini Kočevje Nežka Mihelčič je povedala, da trenutno skrbijo za devet rejen-cev, zanje pa izda občina na mesec okrog 120.000 dinarjev rejnine. *0d teh devetih rejen-cev jih je skrbstveni organ občine osem odvzel staršem, ker pri njih . malčki niso imeli zagotovljenega normalnega duševnega niti telesnega razvoja. Sedem od teh otrok je nezakonskih. .Slabe gmotne razmere, je še povedala, niso pogoj za oddajo otroka v rejništvo. Skrbstveni organ je celo dolžan poskrbeti, da se domače razmere uredijo' In lahko otrok živi doma, pri materi. V naštetih primerih (osmih od devetih rejencev!) pa so bili prisiljeni odvzeti staršem otroke in jih dati drugim družinam v rejo, ker razmer, v kakršnih živijo starši — oziroma matere — ni bilo moč hitro urediti. Predvsem bi bilo treba najprej prevzgojiti starše; nekateri se vdajajo pijači,, matere nemoralno živijo, precej je delomrzništva, nekatere so duševno slabo razvite, nekatere pa nimajo niti stalnih stanovanj. Za štiri od sedmih nezakonskih otrok sploh ni mogoče ugotoviti očetovstva, ostali trije očetje pa plačujejo rejnino, vendar je za njih z nekaj tisočaki na mesec že vse opravljeno. Na benega čuta, nobenega čustva do otroka, čutijo Be, da jih je nekdo prisilil, da plačujejo rejnino. — Kakšna pa je rejnina, ki jo plačuje občina za enega otroka? — Občina daje za enega obroka do treh let -starosti mesečno 18.000 dinarjev rejnine družini, ki skrbi zanj, od 3-7 let 17.000 din, od 7-12 Debeli rtič je vreden pomoči Aktivisti RK iz Novega mesta so 'preteklo nedeljo pohiteli na izlet na Debeli rtič pri Ankaranu. Pred nekaj le-•ti je organizacija RK Slove-, nije organizirala veliko akci. jo, v kateri so zbirali sredstva za to znano mladinsko okrevališče. Takrat si ni nihče mislil, kaj vse bo z zbranimi sredstvi zraslo na Debelem rtiču. Ko smo se bližali, nas je žs od daleč pozdravljala izmed zelenila južnega drevja 'opica novih, belih stavb v pavil jonskem stilu Tu si predšolski in šolski otroci preko vsega leta, pa tudi ob počitnicah nabirajo zdavja in moči. S prijaznim-vodstvom vzgojnega in zdravstvenega osebja' smo tudi mi lahko v nekaj urah spoznali dnevni red in življenje otrok, ki so na Debelem rtiču na zdravljenju. Predšolski otroci imajo dve stavbi; v njih so poleg spalnic še prostori za igro, za dnevno življenje, jedilnica in tudi televizor imajo. Vse je čisto, zračno in sončno. Šoflski otroci imajo posebno stavbo za dečke in posebno za deklice. Po hodnikih so razpostavljene lične omarice za obleko in osebni pribor, ki so kar odprte. Kot so nam povedali, navajajo s tem otroke k poštenosti in spoštovanju tuje lastnine. Za šolske otroke, ki pridejo sem na okrevanje za mesec ali dva, je posebno poskrbljeno. Za njih je organiziran tudi * šolski potok-. Vzgojitelji so nam pokazali, kako pouk poteka. Je kombiniran, vsak dan traja štiri polhe ure, z njim pa dosegajo lepe uspehe. PokazaHi so nam razstavo hkovnih izdelkov tehničnega pouka. Bili smo iznenađeni, res pa je tehnična delavnica zelo dobro opremljena. Na voljo imajo dovolj sodobnih pripomočkov, ki pouk popestrijo in jih lahko uporablajo za razne dejavnosti v deželnih dneh. NaseLje še ni dograjeno, pravkar pa dograjujejo stavbo za funkcionalno delo, za upravo ter jediflnico z bolniškimi prostori V načrtu imajo še gradnjo prostorov za pouk" na prostem, raznih naprav za šport, za igre, javne nastope in podobno. Kopališče v zalivu tik Debelega rtiča je dovolj prostorno in je lepo urejeno ter zaščiteno. Primerno je za tiste, ki se plavanja šele učijo in za one, ki so dobri plavalci. Iznenađeni in prijetno pre-seneči smo se poslavljali od prijaznega vodstva in se šele po ogledu DebeCega rtiča dodobra zavedli, kako koristno je bil vložen denar, ki smo ga pred leti zbirali. Tovari-šica iz naše skupine je bila tako navdušena, da je rekla: Prav rada bom zbirala prispevke za Debeli rtič, ker zdaj dobro vem, koliko pomeni za zdravje naših otrok « M. T. let 20.000 dinarjev in nad 12 let starosti 21.000 dinarjev. — Lahko dobite družino, da vzame tujega otroka v rejo? — Doslej smo jih dobivali • težko. Radi bi, da bi se družine, ki imajo pogoje za rejništvo, same javile na občini. Predvsem morajo take družine imeti dobro stanovanje, da so same urejene, niso materialno ogrožene in da imajo po možnosti tudi svoje otroke. In pa, seveda, da vzamejo tujega otroka v rejo iz ljubezni do otrok in ne zaradi tistih 18 ali 20 tisočakov rejnine! — Kako pa je z urejanjem razmer družin otrok, ki so v reji? — Kakor rečeno, najprej bi biLo treba vzgojiti starše. Ni skoro nobenih možnosti za ureditev razmer takih družin. Predvsem je težko dobiti primerna stanovanja, pa tudi s stalno zaposlitvijo je težko, posebno zadnje čase. Edini izhod za otroka je, da ga damo v rejo drugi družini in mu tako omogočimo normalen razvoj in normalno življenje. Razen teh devetih otrok, za katere skrbimo, ni posebno perečih primerov, ko bi morah dati otroke v rejo. Nedvomno pa je še precej otrok, ki bi jim morala družba zagotoviti boljše vzgojne in življenjske razmere. Za to pa potrebujemo precej več sredstev. V rejo pa ne daje le skrbstveni organ pri občini, pač pa tudi družine same. Nad temi o-troki nimamo nikakega pregleda, čeprav bi morah tudi zanje poskrbeti, želili bi, da bi ljudje prijavili vse primere, ko so dali otroke v rejo, da bi tudi skrbstveni organ poskrbel za čim boljše življenje malčkov pri tujih ljudeh in jim po možnosti pomagal. . -vec Brez šolnikov ne bo šlo UI!Ull!i:!lllll!ll!!ll!lli!!ll!!!l!!^ I KRI, KI REŠUJE I I ŽIVLJENJA j Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzij- g 1 5ki postaji: Avgust Šivak, Ivan Pograjc, Marija Markclj, = = Milana Zore, člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; m p Jožica Grandovec,' članica kolektiva Službe družbenega knji- n S govodstva Novo mesto; Ivan Horvat, član kolektiva Postaja j| p LM Novo mesto; Jože Šurla iz Cestnega podjetja Novo me- fj S ito; Anica Sepic, Marjeta 1'ele, Danica Valant, Zofija Mehle, g jj Vida Kolih, Marjana Barblč-, Stane Lajkovič, Stanislav Pov- S §§ *hc, Vladimir Gvartljančič, Josip Novosel, Ivan Barbo, Jože = fj Kren, Gabro Ješič, Ivan Itauh, Anton Rudman, Franc Gal, g • '. Janez Mavsar, Jože Tisovec, člani kolektiva Pošta Novo me- g = sto; Anica Janko, Darja Podbcvšck, Jožica Klajdcr, iz Cen- B H tra za socialno delo Novo mesto; Alojz Drčar, Ivan Turk, s m Niko Kulovec, Franc Tramle, člani kolektiva IMV Novo me- jj H sto; Jožefa Žagar, članica kolektiva Pionir Novo mesto; Jo- yj H iefa Zagore, gospodinja z Javorovice; Ivan Pavlic, član ko- s B lelctiva Novoteks Novo mesto. Na zadnji seji sveta za šolstvo v Brežicah so razpravljali o zadevi, ki najbolj tare šolske zavode, o problemu kadrovske zasedbe. 61. člen zakona o šolstvu namreč pravi: učitelj na osnovni šoli je lahko, kdor je končal učite-, ljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije, učitelj za predmetni pouk pa, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. V brežiški občini pa je stanje precej drugačno. Med 151 prosvetnimi delavci na šolah je kar 54 učiteljev, ki poučujejo na višji stopnji, torej v predmetnem pouku. Skupaj z učnimi močmi za telesno vzgojojai torej potrebovali 54 predmetnih učiteljev, precej teh mest pa zasedajo zdaj učitelji. Na šolah najbolj primanjkuje predmetnih učiteljev za slovenščino, matematiko, fiziko in angleščino, pa tudi ostali predmeti niso veliko na boljšem. Kot vse kaže, bodo v prihodnjem letu dve ali tri popolne osnovne šole ostale brez predavateljev z višjo izobrazbo. Na jesen se bo pojavil še en problem: iz učiteljišča bo prišlo letos šest učiteljev, razpisana pa- so le tri učiteljska mesta. Vsekakor bo treba te učitelje zaposliti in' poslati na študij, nekatere, ki učiteljski poklic že opravljajo. Pri tem bi morali usmeriti študij v tiste predmete, za katere predmete učitelje najbolj pogrešamo. Gotovo bo prav, če damo prednost za nadaljnji študij tistim, ki so. že zaposleni in imajo že nekaj izkušenj. Iz visokih in višjih šol lahko prihodnje -leto pričakujemo samo 29 štipendistov. Pouk se vsekakor ne more odvijati v redu, če upoštevamo, da si na nekaterih šolah predmete posameznih skupin delijo učitelji po razredih med seboj. Razumljivo je, da ob tem nimajo, potrebnega pregleda nad celotnim učenčevim znanjem, otroci pa seveda pri tem trpijo, še zlasti, če pridejo od nezahtevnega k zahtevnejšemu vzgojitelju. Će si ogledamo razpise prostih delovnih mest, bomo ugotovili, da niso razpisana vsa, ki so potrebna. Kadrovskih težav prav gotovo fie bo mogoče rešiti v enem letu, zato je že zdaj potrebno poglobljeno kadrovsko delo. Ukreniti bi bilo treba tako, da bi učnim močem, ki že poučujejo, omogočili dokvalifikacijo, ker bodo sicer pozneje ostale brez delovnega mesta. Tiste, ki pogodbe o dokvalifikaciji ni bi hoteli podpisati, bi zavodi prihodnje leto najeli kot stalne pogodbene honorarne učne moči. Takšna delovna mesta se lahko razpišejo vsako leto, učne moči brez kvalifikacije bi jih pa lahko zasedale tako dolgo, dokler ne bi bilo na voljo dovolj onih, ki bi imeli ustrezno kvalifikacijo. Pri dokvalifikaciji moramo upoštevati tudi to, da gre tu največkrat za prosvetne delavce, ki so bili doslej s poukom zelo obremenjeni in doslej niso imeli pogojev za študij. Stari grehi nenačrtne kadrovske politike v šolstvu nas bodo torej še nekaj časa tolkli po glavi. Nemajhen vzrok za pomanjkanje učnih moči za predmetni pouk pa je brez dvoma tudi v tem, ker ni na voljo ustreznih stano- vanj. Na seji sveta za šolstvo so po obširni razpravi sprejeli nekoliko pomembnih sklepov: z učitelji ki poučujejo predmetno, je treba takoj skleniti pogodbe, da bodo končali izredni študij za določeno predmetno skuRino, ostala službena mesta bodo razpisovali dvakrat na leto, s štipendijami pa je treba omogočiti redni študij tistim učiteljem, ki trenutno še poučujejo, pa bodo na njihova mesta prišli učitelji z ustreznimi kvalifikacijami. Spomenik v Beli cerkvi? Pretekli mesec so si predstavniki Zveze borcev iz Novega mesta in šmarjete ogledali prostor v Bedi cerkvi, kjer bodo postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Občinski odbor bo poskrbel za načrte in denar, krajevna skupnost pa bo zbrala podatke o padlih in žrtvah. Domačini bodo tudi uredili okolico, kjer bo spomenik stal in pomagali pri dovažanju materiala za gradnjo. Spomenik bo postavljen in odkrit do občinskega praznika 29. oktobra letos. Vezane vloge -viiSje obresti v Novem mestu VRH PRIREDITEV V MESEC DNI TRAJAJOČEM ZLETU JE BIL NE DELJSKI NASTOP MLADINE IZ TREH REPUBLIK V KARLOVCU 99 Ta mladina je bodočnost domovine... 66 V zletnih prireditvah je sodelovalo 20.000 fantov in deklet - Stadion premajhen za številne gledalce - Zadnja etapa štafetne palice je bila legendarna Petrova gora - Nastop mornarjev najbolj navdušil Karlovac je bil te dni simbol razigrane mladosti treh naših republik: Hrvatske, Bosne in Slovenije. Mladi telovadci iz Like, Korduna, Banije, Moslavine, Bosenske krajine, Bele krajine, Dolenjske, Jugoslovanske vojne mornarice in pešadije so prinesli sem pozdrave in čestitke veliki manifestaciji bratstva in enotnosti .naših narodov — VIII. zletu. Mesto je' bilo en sam pisan šopek raznobarvnih športnih krojev, ki so se v številnih kolonah zlivali na stadion NK »Železničar«. Tam se je v nedeljo popoldne zbralo deset tisoč gledalcev, ki so navdušeno pozdravljah mladi rod. VIII. zlet bratstva in enotnosti, ki je trajal na vsem področju poln mesec dni, je dosegel svoj vrh 11., 12. in 13. junija na prireditvah v Karlovcu in njegovi okolici. Na številnih športnih tekmovanjih, kulturnih prireditvah, sobotni akademiji in nedeljskem glavnem nastopu je sodelovalo več kot 20.000 mladih ljudi. V "nedeljo popoldne, točno ob četrti uri, je prišel na stadion pokrovitelj zleta, predsednik zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj. Z njim so bili predsednik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije Lazar Koliševski, predsednik hr-baškega sabora Ivan Kraja-čič, general Ivan Rukavina, predsedniki centralnih komitejev Zveze mladine BiH, Hrvatske in Slovenije in drugi gostje. Manifestacija, ki združuje spomine s sedanjostjo Ta čas je na glavno tribuno prinesel zletno štafetno palico, ki je obšla vsa področja, s katerih so prišli nastopajoči, 20-letni karlovški atlet Ante Purgar. Zletna štafeta se bliža glavni tribuni (Foto: Branko Lukič) Pozdravljamo VIII. Zlet bratstva in enotnosti, veliko manifestacijo mladine treh sosednih republik, ki je znova pokazala čvrsto tovarištvo in prijateljsko sodelovanje mladega rodu, ki zvesto hodi po poteh očetov — borcev za svobodo! Iskreno želimo podobna srečanja tudi v prihodnje, da bo med nami še več razumevanja in sodelovanja! Člani delovnih organizacij in kolektivov iz novomeške občine Dolenjska lesna industrija NOVOLES — Tekstilna tovarna NOVOTEKS — Služba družbenega knjigovodstva pri podružnici NB Novo mesto — Zdravstveni dom — Komunalna banka — Gozdno gospodarstvo — Trg. podjetje DOLENJKA — ELEKTRO Ljubljana, enota Novo mesto — INIS, tovarna stekla — Avtobusni promet GORJANCI — Tovarna zdravil KRKA — Splošno gradbeno podjetje PIONIR — Industrija perila LABOD — Tovarna samotnih peči KERAMIKA — Industrija obutve — Tovarna pohištva OPREMA LES — Elektrotehnično podjetje — Železniško transportno podjetje — Opekarna Zalog — Hotel METROPOL — Obrtno podjetje ELA — Komunalno podjetje VODOVOD — Medobčinska zavarovalnica «— Cestno podjetje — Splošno ključavničarstvo KOVINAR — Komunalni zavod za socialno zavarovanje — Pekama in slaščičarna — Hotel KANDIJA — Zdravilišče Dolenjske Toplice — Hotel Grad Otočec —. Trg. podjetje HMELJNIK" — Mladinska knjiga — Zavod za urejanje zemljišč — DOLENJSKI LIST. Naštete delovne organizacije in ustanove toplo priporočajo svoje izdelke oz. usluge! Potem je tovariš Kardelj1 pozdravil nastopajoče in dejal: »To je manifestacija, ki na najlepši način združuje spomine na velike dni NOB z našimi današnjimi nalogami, napori in vključevanjem mladih ljudi v ta prizadevanja. Vesel sem, da lahko sodelujem v tem tradicionalnem srečanju mladine in narodov partizanskih krajev naših treh republik, tistih krajev, ki so bili ves čas narodno osvobodilnega upora oporišča in neusahljivi viri njegove moči Prav na tem področju je okupator poskušal vsiliti imperialistične meje in demarkacijske črte ter tako razbiti enotnost ljudi, ki so vedno čutili potrebo po medsebojnem sodelovanju in niso nikoli imeli razloga za postavljanje mej med seboj.« Potem je govoril- o doprinosu teh krajev za našo skupno zmago v vojni in uspehe v povojni izgradnji ter končal z besedami: »Seveda bo treba še mnogo naporov, če hočemo odpraviti ostanke siromaštva in zaostalosti, ki nas še vedno ovirajo -pri ustvarjanju močnejše materialne osnove za samoupravljanje delovnih ljudi, za nadaljne izboljšanje njihovih življenjskih pogojev in razvoj kulture naših narodov. To so naše bodoče na- loge in predvsem naloge naše mladine. ■ Prav pri reševanju teh nalog vam želimo mnogo uspeha in sreče v nadaljnjem delu in življenju!« Mladost je navdušila Takoj nato so gledalci pozdravili pionirje iz karlov-ških osnovnih Sol. Razno-barvnost in otroška prisrčnost in sproščenost sta veli iz. vaje Vlastimile Blaško-vičeve. Sploh velja poudariti, da so bile vaje živahne, vedno resnične; gledalci pa so z veseljem sprejeli tudi vložke z narodnimi motivi. Navdušenje na prepolnem mestnem stadionu je tako naraščalo iz minute v minuto, iz vaje v vajo. Lep uspeh je doživela vaja Nuše Smerdujeve v izvedbi pionirk kar lovskih osnovnih šol, takoj nato pa je bil val odobravanja že namenjen mladincem iz Bihaća. Dolenjska je nastopila z vajo, ki je nosila simboličen naslov: Nastop mladine. 616 dijakov, deklet in fantov, je uprizorilo točko po zamisli Mira Longike, Majde Peper-ko in Milana Smerduja. Glasbo je prispeval Stane Fink, recitiral pa je Franc Može. Dolenjska je torej prišla v Karlovac z lepim vremenom, gledalci pa so nastopajočim s ploskanjem dokazali, da so prišli z istim uspehom, kakršnega jim je zaželel predsednik zletnega odbora Ivan Jurković. Učinkovit zaključek težke vaje: Triglav v sredini, napis »20 let« in krog fantov in deklet je pomenil lep uspeh Dolenjske na letošnjem osmem Zletu bratstva in enotnosti na tej veličastni manifestaciji mladine, prebivalstva treh republik in športa. Aplavz za Cerarja Miro Cerar, najboljši športnik Jugoslavije, nosilec mnogih zlatih medalj iz olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev je požel viharen aplavz takoj, ko se je prikazal na stadionu. Navdušenje občinstva, ki je Mira in telovadno vrsto pozdravljalo na vsakem koraku, je bilo nepopisno, £o je Cerar odtelovadil svoji vaji na bradlji in konju z ročaji; na dveh orodjih, ki sta mu v njegovi telovadni karieri prinesla največ priznanj. Točka je minevala za točko, veselo in '♦sproščeno, z navdušenjem mladih src in z vidnim veseljem gledalcev na tribunah, ki so uživali, ko so gledali veselo mladost. Mornarji, ki so nastopili v Beogradu ob dnevu mladosti, so še enkrat potrdili svojo visoko kvaliteto s skladno in brezhibno izvede- lovac v teh trenutkih. Detve* tisoč nastopajočih bo Karlovac ohranilo v živem spominu, čeprav se morda kdo od njih ne bo nikoli več povrnil vanj. Karlovac je živel za zlet, ves je trepetal zanj, za nepozabne športne borbe, — ne po kvaliteti, ki je tudi "ni manjkalo, — ampak po borbenosti, po bratstvu in po simboliziranju velike revolucionarne preteklosti in mirne socialistične izgradnje. Karlovac je živel vse leto za te tri velike svečane dni, ki se bodo vtisnili v srce vsakemu, kdor je bil t tem lepem mestu ob Korani; še več: Karlovac je leto Zaključna slika zleta v Karlovcu — veličastna manifestacija bratstva in enotnosti, živ spomenik 20. obletnici osvoboditve. Telespi vzgoji boljše materialne pogoje V nedeljo je imel predsednik zvezne skupščine• tovariš Edvard Kardelj razgovor z udeleženci zleta. Razgovoru so prisostvovali tudi Antun BJber, predsednik glavnega "odbora SZDL Hrvatske, inž. Boris ' Bakrač, predsednik izvršnega sveta Sabora, Pero Djetelič, predsednik Jugoslovanske zveze organizacij za telesno vzgojo, Mirko Bolfek, predsednik CK ZM Hrvatske, in predstavniki organizacij iz Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Razgovor o priložnostnih dejavnostih se je razvil v razpravo o položaju in problemih telesne vzgoje v Jugoslaviji. Udeleženci razgovora so povedali svoje mnenje o potrebi po drugačnem financiranju te družbene dejavnosti in priznanju, ki ga danes objektivno zasluži. Predsednik zvezne skupščine je takšno mnenje podprl in rekel, da je treba ustvariti močnejšo materialno osnovo za telesno vzgojo, hkrati pa izdelati program za vključevanje tega udejstvovanja v sistem samoupravljanja — da bo delovni človek nosilec razvoja v organizacijskem in gmotnem pogledu. Po mnenju tovariša Kardelja morajo biti delovne organizacije nosilci te dejavnosti. Po razgovoru je predsednik zletnega odbora Ivan Jurković izročil visokemu gostu grb Karlovca, ki ga je v bron odlil domači kipar amater Nedeljko Fak. Edvard Kardelj je potem z ostalimi gosti obiskal jugoslovanski Usnjarski institut. no vajo, takoj nato pa je prišel zadnji trenutek, višek manifestacije, veliki zaključek letošnjega osmega zleta, ki je bil rojen v krvavi revoluciji. Marsikatero oko se je orosilo ob jurišu naše armade in kozaračkem kolu, ki je simboliziralo bratstvo in enotnost naših narodov. Streljanje in poki petard so samo še popestrili enkratno vzdušje, ki ga je doživel Kar- dni živel za trenutke velikega zaključka. 0 Kot je Karlovac sprejel Q svoje goste s pozdravi: © »Dobrodošli na VIII. sle-9 tu«, tako se je velika dru-% žina mladine in športni-© kov razšla s pozdravom: £ Na svidenje na nasled-£ njem zletu! M. MOSKON J. SPLIHAL Kočevska v boju za svobodo (3) Gospodarska kriza na Kočevskem Vprašanje nemštva je bilo v prvih povojnih letih potisnjeno ob stran, čeprav so tudi Nemci kovali svojo samostojno kočevsko republiko; s katero seveda niso uspeli, ker jih je val revolucionarnih ljudskih množic potisnil popolnoma ob stran. Ko je buržuazija v letih 1920/21 vodilne komuniste po-zaprla ali pa izgnala iz Kočevja, je revolucionarni val upadel, ni pa nikoli zamrl. Delavski razred Kočevske je v skupnem boju vseh Slo-cev pod vodstvom KPJ nadaljeval svoj boj dalje v najtežjih pogojih proti Nemcem in vladajočim režimom stare Jugoslavije. Prvi kočevski komunisti so v povojnih letih po prvi svetovni vojni postavili temelje Piše Peter sobar za rast in razvoj slovenske narodne in socialistične zavesti v ljudskih množicah na Kočevskem. V tem boju so prednjačili kočevski rudarji, ki so bili v vseh letih boja vedno v prvih vrstah in so njihove zasluge neprecenljive. Narodna in socialistična zavest -je na Kočevskem živo gorela in se razvijala dalje ves čas težkih bojev, ki so se razvijali pozneje. Gospodarski razvoj po prvi svetovni vojni je cvetel na Kočevskem samo nekaj let. Nerešeno nacionalno vprašanje, politični in gospodarski boji med slovensko buržuazijo na eni strani in kočevskim nemškim meščanstvom na drugi strani so pripeljali Kočevsko v težak gospodarski položaj že v letu 1927. Kočevski Nemci so iz svojih nacionalnih interesov uničili v Kočevju slovensko Mer-kantilno banko, Mestno hranilnico in največje slovensko podjetje na Kočevskem A. Kajfež, ki so šli v letu 1927 vsi v konkurs. S tem so Nemci zadali Slovencem težak udarec, od katerega si Slovenci niso mogli več opomoči. ■ SESTANEK V LAGOSU. — V Lagosu so se sestali zunanji ministri članic organizacije afriške enotnosti, da bi se dogovorili glede bližnjega sestanka še tov — članic organizacije afriške enotnosti. Devet afriških držav Je namreč sklenilo, da se tega se stanka, ki bi moral biti v {-lavnem mestu Gane, v Akri ne bodo udeležili. Zunanji ministri so Sklenili, da je treba ustanoviti poseben odbor, ki naj prouči obtožbe teh devetih držav proti Gani, češ da ta država podpira pio-tidržavno dejavnost pri njih. — Ganski minister pa je po tem sklepu dejal, naj nikar v Gani ne Iščejo krivca za lastne težave. Po uničenju teh treh slovenskih gospodarskih faktorjev na Kočevskem so Nemci organizirali svoj denarni zavod »Sparkasse«, Jci je bil osnova za krepitev nemštva na Kočevskem. Nemci so spretno izkoristili nasprot-stva slovenskih buržoaznih strank, ki so se med 'seboj borile za glasove volilcev, vse ostalo pa so zanemarile. Tako so se Nemci finančno in gospodarsko okrepili, Slovenci pa propadali. Politično so se kočevski Nemci vedno priključili vladajoči stranki, ki je bila na oblasti, da so imeli od tega večje koristi. V teh bojih je bil najbolj prizadet slovenski delavec, ki je nosil vsa bremena na svojih ramenih. Vladajoče stranke in Nemci so slovensko delavstvo neusmiljeno izkoriščali po vsej Kočevski. Leta 1927 je na Kočevskem nastala velika brezposelnost. Že tako slabo gospodarsko stanje je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela v letu 1928 in je trajala do leta 1936, Kočevsko še bolj prizadela. Množice brezposelnih ljudi so bile na Kočevskem od leta 1927 do 1937 vsakdanji pojav. število zaposlenih na rudniku se je v letih gospodarske krize znižalo samo na 85 rudarjev, v letu 1920 pa je bilo zaposlenih 1.200 rudarjev! Podobno kakor na rudniku je bilo na lesenih obratih pri gozdnih delavcih'; v obrti in trgovini. Od leta 1927 do 1936 je bilo na Kočevskem čez 3000 ljudi brezposelnih. Delavci so bili v tem času ponižani na stopnjo berača in prosili so za vsakdanji košček kruha, da so "se preživeli. To težko stanje so izkoriščali di, pa naj bo to v Kočevju ali pa po vaseh. Boj KPJ na Kočevskem V vsem tem političnem, gospodarskem in nacionalnem boju na Kočevskem je bila edina KPJ tisti osnovni element, ki je združeval in krepil slovenskega človeka na Kočevskem, da je vzdržal v težkih pogojih življenja in se boril dalje. Po objavi obznane in zakona o zaščiti države v letih 1920/21 so kočevski komunisti, ki so še ostali v Kočevju, usmerili svoje delo v Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, v katerem so imeli potem najbolj trdno postojanko za svoje ilegalno delo. Borili so se v sindikalnih organizacijah, ker so v njihova vodstva prišli ljudje, ki so bili pod vplivom duhovščine in buržoaznih političnih strank, ki so razbijale enotnost delavskega razreda na Kočevskem. ' - • »Svoboda« Kočevje leta 1928. Med njimi Jože Šeško Oportunisti in sporazuma-ši so sklepali z delodajalci in krajevnimi političnimi voditelji sporazume o prenehanju delavskih akcij in boja delavskega razreda. Te dogovore so komunisti razkrinkavali na sestankih delavcev in ostalih prebivalcev. Komunistom je uspelo, da so v letu 1923 organizirali stavko rudarjev v Kočevju in organizirali nešteto sestankov delavcev po vsej Kočevski. Seveda sta žandarmerija in okrajno glavarstvo komuniste stalno zasledovala in preganjala, šlo Je tako daleč, da posamezni delavci komunisti, ki so bili doma iz okoliških vasi, niso smeli prihajati v mesto Kočevje, ker so jih, če so prišli v mesto, takoj zaprli. Oblast je komunistom omejila!, osebno svobodo in morali so živeti samo v krajih svojega bivališča. Žandarmerija jih je celo spremljala na delo in z dela, če so dobili kje zaposlitev. Vsled tega je bil boj na vseh področjih izredno težak, posebno še na gospodarskem polju. Rudnik in tekstilna industrija je bila v rokah tujega kapitala. Obsežne kočevske gozdove je imel v svoji posesti Auersperg in kočevski Nemci, ravno tako lesno industrijo in trgovino z lesom in ogljem. Obrt, trgovino in gostinstvo so imeli povečini v svojih rokah kočevski Nemci, kakor tudi skoro vso zemljiško in hišno posest V medvojnih letih je bilo na Kočevskem kar 48 trgovcev z lesom! Vsi navedeni delodajalci so skrbeli zato,l da so imeli čimveč dobičkov. S pomočjo oblasti so zatrli vsako akcijo za izboljšanje življenjskih pogojev delavstva, katerega so na vseh koncih in krajih neusmiljeno izkoriščali. Nešteto je bilo na Kočevskem takozvanih hlapcev in dekel, ki so delali skoro brezplačno pri raznih delodajalcih, samo da so se preživeli. ljudje vseh vrst slovenske in nemške narodnosti, da so iz delovnih ljudi Kočevske čimveč iztisnili. Nešteto je bilo primerov, da so zdravi in močni ljudje delali pri raznih gospodarjih samo za hrano brez vsakega plačila, samo da so se preživeli. Nova tekstilna tovarna, ki jo je leta 1928 zgradil v Kočevju češki kapital, ni mogla rešiti vprašanja brezposelnosti, ker je zaposlila največ do 800 delavcev. TPD je po letu 1935 stalno grozila, da bo obratovanje na rudniku Kočevje ustavila. Tekstilne tovarne so odpuščale delavce, lesna industrija je zastajala, prav tako trgovina z lesom. Vloge kmetov po denarnih zavodih so zamrznile, nastalo je nerešljivo vprašanje kmečkih dolgov. Ljudje so povsod živeli-v be- 3. in 4. julija srečanje prekomorcev Pred osrednjo proslavo v Ilirski Bistrici Le še nekaj tednov nas loči od velike proslave v Ilirski Bistrici, na . kateri se bodo zbrali borci bivših prekomorskih brigad narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. To srečanje sodi med najpomembnejše prireditve ob 20 letnici osvoboditve v vsej re publiki in državi. Tovariši in tovarišice, ki so se borili v prekomorskih brigadah izven domovine in na domačih tleh, so v borbi proti okupatorju prispevali velik delež, še posebno pomemben pa je bil družbenopolitični pomen teh partizan skih enot. Vanje so se množično vključevali primorski Slovenci iri Istrani, razen njih pa Hrvatje. Črnogorci in pripadniki vseh Jugoslovanskih narodov. Prihiteli so iz dežel severne Afrike, Italije, Anglije, Francije. Nemčije in še od drugod, z njimi pa so prišli še mnogi drugi tovariši z namenom, da se skupno z našo partizansko vojsko bore proti fašizmu. Doslej je bilo enotam prekomorskih brigad postavljenih in odkritih že 18 spominskih,-plošč, od tega 6 v Sloveniji. Na našem področju so letos odkrili ploščo na Vinici v spomin na 17. april 1945, ko je pri Vinici prišla čez Kolpo vsa 5. prekomorska brigada z nad 2000 možmi. Ilirska Bistrica se na srečanje Prekomorcev 3. in 4. julija že dalj časa pripravlja, da bo prisrčno in dostojno sprejela brigade, ki so tudi za osvoboditev tega kraja največ prispevale. Pred kratkim je izšla knjiga Prekofnorci. Izdal jo je osrednji pripravljalni odbor za proslavo prekomorskih brigad. V njej je opisana zgodovina teh enot NOV, prikazane so razmere in pogoji, v katerih so brigade delovale, vsebuje pa tudi seznam vseh padlih tovarišev in tovarišic, ki so se borili kot prekomor-ci. Za zaščito in da bi umik laže potekal, sta oba bataljona pustila po eno četo na grebenu Rjavke. Tudi III. bataljon je storil podobno. Našteti premiki so trajali komajda dobro uro. Zategadelj smo toliko laže umaknili vse enote na greben, ki je bil ob položajih bataljona. S takšnim manevriranjem in takšno akcijo smo sovražniku onemogočili ogroziti naše položaje in preprečili obkolitev. Štab brigade je z jurišnim bataljonom odšel v bližino Kompolja. čim smo prispeli tja, smo poiskali radijsko zvezo s štabom XV. divizije. Na srečo smo jo kmalu dobili. Obvestili smo jih o poteku bojev in jih prosili za sporočilo o sovražnikovi aktivnosti na glavni cesti Novo mesto—Trebnje ter v dolini Krke. Razen tega smo jim povedali, da je pri nas stanje vedno bolj zapleteno in vroče in da bi bilo nevarno ostati na prvotnih položajih. Povedali smo, da se bojimo, da bi pritegnili nase tako močne sovražnikove sile, da jim ne bi bili kos. Ker sta manjkali samo še dve uri do-mraka, smo se bali, da sovražnik ne bi medtem zasedel Cirnika. Ta položaj je bil za hrbtom naših enot in za nas zelo pomemben. Ce bi se to zgodilo, za nas ne bi bilo najboljše. III. bataljonu smo zategadelj naložili, naj se kar najhitreje premakne v okolico Cirnika in naj zavaruje hrbet naših enot. Področje okoli Cirnika je bilo pomembno tudi zato, ker smo se po njem nameravali pomakniti nazaj, čez cesto Novo mesto—Trebnje. Ko smo se umaknili s prvotnih položajev, je sovražnik pritisnil proti Sv. Križu in Gabrovki ter zavzel Tlako. Na desnem krilu je skupina okoli 60 do 80 sovražnih vojr.kov prišla po grebenu od Brezovega do Rihtarčka in se tu spopadla z II. bataljonom. Ta jo je zaustavil, sovražnik pa se je pri Rihtarčku utaboril. Vse do mraka nj bilo nato diobenih premikov naših enot. Medtem smo od našega štaba dobili obvestilo, da sovražnik razporeja močne oddelke ob glavni cesto od Treb- Polkovnik JLA Vid Jerič: Pred dvajsetimi leti njega proti Velikemu "Gabru. Zvedeli smo, da je prispelo v Trebnje novih 2.000 vojakov. Vse to nam je jasno govorilo, da namerava sovražnik naslednjega dne še ostreje napasti. Ponovno smo pretehtali položaj, da bi lahko ukrenili, kar bo treba za razvoj bojev. Odločitev za umik čez cesto in Krko Močna okrepitev sovražnikove posadke v Trebnjem, položaji, ki jih je zasedel ob glavni cesti Trebnje—Veliki Gaber, in dejstvo, da se je sovražnik odločil s svojimi oddelki pri Sv. Križu prenočiti, vse to nam je povzročilo precej skrbi in razmišljanj. Ce bi se odločili ostati na dosedanjih položajih še en dan, bi prevzeli kot poveljstvo brigade veliko odgovornost, saj bi naslednjega dne sovražnim napadom težko kljubovali. Naše možnosti za uspeh so bile zelo majhne. Sovražnik je bil v očitni premoči, zato je bil spopad za nas zelo tvegan. Kakor hitro bi izgubili položaje okoli Cirnika, nad Brezjem in Tihabojem, bi nas lahko začel sovražnik preganjati na mile viže. Naše izgube bi bile v tem primeru brez dvoma precej večje kot sovražnikove in zato se za kaj takšnega nismo mogli odločiti. Raje smo sklenili, da se v isti noči umaknemo bodisi proti Trebnjemu na Ostri vrh ali pa preko Ajdovca na Kamenskj hrib. S tem bi se umaknili s položajev, kjer so bile sovražnikove klešče najbolj nevarno stisnjene,. hkrati pa bi sovražnika zmedli in mu prekrižali načrte za naslednji dan. Prepričani smo namreč bili, da bo šel na lov za namj takoj, čim bo odkril, da smo se že umaknili. Ostri vrh ali pa Kamenski hrib sta pogorji, na katerih bi se brez posebnih težav obdržali vsaj *en dan, če ne več. Ta dan bi nam popolnoma zadoščal, saj smo bili za umik čez Krko že pripravljeni. Kakor hitro se je zmračilo, smo začeli z uresničevanjem nove odločitve. I. in II. bataljon smo umaknili nazaj na položaj v Cirniku, kamor je odšel I. bataljon v predhodnico. II. bataljon je bil na čelu glavnine in je moral skrbeti za ranjence, ki jih je razporedil po začelju svoje kolone. Za njim je šel v pohodu jurišni bataljon. III. bataljon je ostal na položajih pri Cirniku toliko časa, da se je glavnina odmaknila, nato pa se je začel umikati še on in je med umikom prevzel vlogo zaščitnice vseh enot. Izpočetka je šlo vse po zamišljenem načrtu. Sovražnik namreč k sreči tisto noč ni silil za nami. V nasprotnem bi imeli precej preglavic, preden bi se ga otresli in se umaknili čez cesto. Zakaj ga ni bilo za nami, čeprav je bil v veliki premoči, nam je ostala uganka. Najbrž je bil prepričan, da se bomo na starih položajih zadržali še en dan. Naš pohod je potekal najlepše vse do bližine Trebnjega. Tam smo se morali ustaviti, da bi obveščevalci in izvidniki zbrali podatke o stanju na cesti in pb progi. Izvidniki in obveščevalci so s to nalogo že pred nami odšli naprej jn bi morali poiskati tudi prostor, kjer bi najlaže prečkali obe komunikaciji, čakali smo skoraj celo uro, preden smo zvedeli, kaj je. Cesta in proga sta bili zasedeni z močnimi sovražnikovimi oddelki. Odločili smo se, da gremo čez cesto in potok Temenico v neposredni bližini Trebnjega. Obveščevalci pa so medtem ugotovili, da je cesta med Vino gorico in Starim trgom prosta. To je bila res velika usluga, ki nam jo je naredil sovražnik... Kostanjeviško poletje 1965 S sedmo festivalsko prireditvijo — Euripidovo »Mede-jo« — se bo v soboto, 19. junija 1965 zvečer ob 20. uri v Kostanjevici slovesno pričel osrednji spored VI. Dolenjskega kulturnega festivala. Spet bo zagorela festivalska plamenica, oznanjevalka vsakoletnih kulturnih prireditev, revije najvišjih dosežkov na področju slovenske kulture, oznanjevalka kulturnih praznikov v tem sicer tako lepem, a skromnem delu naše domovine. Spored letošnjih poletnih prireditev V Kostanjevici je kljub izredno nizkim dotacijam pester, dostojanstven in pomemben. Po kratkem uvodu, ki ga predstavlja nekaj veselih in nekaj spominskih prireditev (med veselimi sta vsekakor komediji JeanaKer-ra »Mary, Mary« ter S. in B. Spewacka »Naši trije angeli«, prva v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, druga v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja; med spominskimi pa slovesna akademija »Koraki v svobodo« v izvedbi domačega prosvetnega društva, »Večer partizanske lirike«, ki so jo priredili 'slovenski književniki ter slednjič Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« spet v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja) po tem uvodnem programu, ki se mu pridružuje še razstava izbora iz del slovenskega klasicista Franca Kavčiča (1762—1828), s z »Medejd« v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča — prične osrednji spored. »Mede j a«, več kot dva tisoč leta stara tragedija hoja med maščevalnostjo in materinsko ljubeznijo, tragedija zapuščene žene in užaljene soproge, ki se je navkljub helenskim tradicijam poročila iz ljubezni in ne zgolj iz stanovskih in premoženjskih ozirov, ta tragedija polna ne- znanske človečnosti, to prvo veliko odkritje ženske duše in ženske nravi, je nastala štiri stoletja pred našim štetjem in prav zavoljo naštetih prvin še danes napolnjuje človeška srca s plemenitostjo in dobroto, zakaj iz nje diha resnični človek z vsemi dobrimi in slabimi atributi. čista postavitev te velike mojstrovine v režiji Andreja Hienga in scenski zasnovi Svete Jovanoviča ter v glavni vlogi Prešernove nagrajenke in prvakinje našega osrednjega gledališča — Štefke Drolčeve nam daje polno zagotovilo, da je prav to delo najprimernejše za slovesno otvoritev letošnjih kulturnih praznikov v Kostanjevici. že v četrtek, 24. junija, je potem na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Punti-la in njegov hlapec Matti«. To izredno delo polpretekle dramatike v režiji Janeza Vrhunca. in naslovni vlogi letošnjega Prešernovega nagrajenca Vladimirja Skrbin-Ška spada med najuspešnej- Pevski koncert na Suhorju V soboto, 19. junija, bodo priredili Mariborčani ha Su-horju koncert narodn h in partizanskih pesmi. Sodelovala bosta dva moška pevska zbora: Partizan in zbor Zveze slepih, ki štejeta skupaj 80 članov. - D. še uprizoritve renomiranega Mestnega gledališča ljubljanskega. Prav zato to gostovanje z nestrpnostjo pričakujemo. Vrhunec letošnjih prireditev naj bi pomenila izvedba Havdnovega oratorija »štirje letni, časi«, ki ga bo pod vodstvom Boga Leskovica izvedel v nedeljo, 27. junija 1965 ob 19. uri zvečer zbor in orkester Slovenske filharmonije s solisti Nado Vid-marjevo, Mitjem Gregoračem in Jožetom Stabejem. Oratorij je pripravilo 130 izvajalcev. Delo bodo izvajali v nemščini, ker so ga naštudi-rali za gostovanje na festivalu v Dubrovniku in bo izvedba v Kostanjevici neke vrste generalka za nastop v mednarodni kulturni areni. Oratorij bo komentiral direktor Koncertne direkcije Slovenije prof. Igor Andrej-čič. V četrtek, 1. julija, bo ponovno v gosteh skopski ansambel »Magnifico«, ki bo izvajal nov spored najlepših mehiških pesmi in popevk. Letos se je ta simpatični ansambel povečal in okrepil. Tak bo osrednji program VI. Dolenjskega kulturnega festivala. Manjka Opera, ki pa smo se. je zavoljo nenaklonjenih vremenskih razmer pa tudi zavoljo pomanjkanja sredstev to pot odrekli. Odrekli smo se tudi sovjetskega državnega ansambla Krški predstavniki na slavju oh 1rojstva S, Jenke? V nedeljo je bilo pri Jenkovem spomeniku V Podreči (občina Kranj) lepo slavje ob 130-letnici rojstva pesnika Sorskega polja. Prišlo je mnogo domačinov in gostov, ki so. hkrati praznovali 20-let-nico osvoboditve, krajevni praznik Mavčič in spomin na življenje ter delo Simona Jen ka, o katerem je med drugimi govoril tudi pisatelj Franc Bevk. Slavja se je udeležila tudi 20-članska delegacija družbeno političn h in prosvetnih delavcev cbčine Krško, med njimi tud; znam pedagog univ prof. dr. Mihajlo Rostoha.r, kipar in me- daljer Vlado Stoviček ter drugi. V njihovem imenu je govoril književnik Jaro Stoviček iz Zagreba, ki je med drugim zlasti poudaril pomen kulturnega sodelovanja, ki ga že vrsto let razvijata Kranj in Krško. Predsednik občinskega odbora SZDL Krško, Peter Markovič je ob toj priložnosti predstavnikom kranj. ske občine izročil reliefno upodobitev S mona Jenka, ki . jo je nalašč za to slavje izdelal medaljer Vlado Stoviček iz Leskov ca pri Krškem. Umetnino bodo shran li v zbirki gorenjskega muzeja v Kranju. B. Jakac razstavlja v Beoaradu Božidar Jakac: Ožgana tepka, 1944 V soboto so v salonu beograjske moderne galerije od-prii samostojno razstavo Božidarja Ja-kca, enega naših najvidnejših jugoslovanskih likovnih umetnikov. To je hkrati ptrva samostojna razstava našega rojaka profesorja Jakca v Beogradu, ki je vzbudila v glavnem mestu republike živahno zanimanje za umetniška dela enega naših najuglednejših grafikov in slikarjev. »B,alalajka«, ki smo ga prvotno predvideli. Toda osrednjemu programu sledi kljub temu še likovni . del. Pripravljene so štiri likovne razstave in prav toliko recitalov vodilnih dramskih in glasbenih umetnikov, katerim se bo pridružila še domača izvedba' »Miklove Zale«; le-to pripravlja prosvetno društvo »Lojze Košak« in bo v nji nastopilo okoli 80 izvajalcev. Mladinsko igro »Šestero mušketirjev«, pripravlja Mladi oder domačega prosvetnega društva. Vse te prireditve bodo na sporedu v avgustu in jih bomo posebej najavili. Poleg napovedanega pa se bo 1. julija pričel V. mednarodni simpozij kiparjev, ki se ga bo ob domačih umetnikih letos udeležil tudi po en umetnik iz Japonske, Poljske in Kanade. Festival in simpozij bosta slovesno zaključena zadnjo soboto v avgustu z nastopom »Koroškega akademskega okteta« in z običajno iluminacijo kostanjeviškega kloštra. Štefka Drolčeva v vlogi Medeje — Obiščite predstavo ljubljanske Drame, ki bo v soboto zvečer ob 20. uri v dvorani Doma kulture v Kostanjevici na Krki! Mala kritika o malih sanjah Kritika o mladinski igri »Dežela malih sanj« je bila ?iapisana in na različne načine komentirana. Ker svoje delo najbolj poznam sama, sem pdloknila predlog tistih, ki so bili pripravljeni napisati svoje misli kot odgovor na kritiko, zato odgovarjam sama. Predvsem me moti trditev pisca, da je moje delo »odmaknjeno od preprostosti in da so odgovori inodrega drevesa preveč modri za 6-let-nega otroka«. Nihče ne trdi, da sem delo namenila predšolskim otrokom, ki so sjim ljubše lutke, risanke in radijske ure pravljic in katerih besedni zaklad resda še ni dovolj bogat. Namenila sem jo šolskim otro-■kom, od katerih danes pričakujemo že veliko, če bi pisec poznal učni načrt šole, bi dognal, da zahtevamo od njih že precejšnjo mero modrosti, če pa bi poznal tudi psihologijo šolskih otrok, bi vedel, da tudi besede modre- DOLENJSKA GALERIJA Je odprta v torek, četrtek in soboto od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v sredo, petek in nedeljo od 10. do 13 ure. V ponedeljek 2aprto DOLENJSKI MUZEJ je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13 ure. Na obisk vabi UPRAVA DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO ga drevesa niso bile tako modre, da jih ne bi mogli dojeti. Prav »vmesni prizorčki« ki se zdijo piscu odveč, razlagajo vsako vzgojno misel ozir. vsako življenjsko resnico zase. Ko so otroci po končani predstavi pritekli na oder in sem jih kot vedno, kadar sem uprizorila katero svojih del — spraševala, če so ra-zumeli, zakaj je ta ali oni igralec tako delal in govoril k07 je, sem znova ugotovila, da so razumeli zaplet in razplet celotne igre ter tudi razplet posameznih prizorov. Piščevi očitki letijo tudi na knjižni in odrski jezik. Mislim, da glede knjižnega jezika ne bi mogel očitati kakih nepravilnosti, saj so vse besede v kjijižni rabi. če pa z odrskim jezikom meri na iz-reko, ki je. bila pri dveh igralcih narečno obarvana, tega ne bi smel trditi za vse nastopajoče. Sicer pa je izreka nekaj, kar sodi v režijo in ne more biti pomanjklivost dela. CVmcb\\\ kot slikar Nedavno umrli večkratni premier Velike Britanije in Nobelov nagrajenec VVinston Churchill je v prostem času tudi slikal. Na njegovem posestvu Chartwell je ostalo okoli 250 slik, večinoma platen, ki jih je predstavnik znane londonske trgovine z umetniškimi stvaritvami Sotby ocenil na 250.000 funtov, kar. znese v našem denarju več kot pol milijarde dinarjev. Neko Churchillovo sliko so prodali že pred dvema letoma, in sicer za 1100 funtov (okoli 2.5 milijona dinarjev), na neki razprodaji v dobrodelne namene pa je kupec za Churchillovo platno plačal 7300 funtov (16 milijonov dinarjev). Zal mi je, da kritike ni napisal oz. ocenjeval nekdo, ki dobro pozna mladinsko literaturo. Tako ne bi prišlo samo do ugotovitev — to je dobro ali to je slabo; pisec bi lahko strokovno analiziral posamezna trditve in kritika ne bi zvenela samo kot mnenje posameznika. BOŽA PODERGAJS V nedeljo gostuje Drama v Ribnici Minulo nedeljo popoldan je kot gost Festivala nastopil v Ribnici ljubljanski sindikalni simfonični orkester z opernimi solisti Vilmo Bukovec, Rajkom Koritnikom, Edvardom Sršenom in Jožetom Stabejem. 2al je bil o-bisk proti pričakovanju aeflo slab. V nedeljo zvečer, 20. junija, pa se bodo pričele letošnje poletne kulturne prireditve . Ribniškega festivala z nastopom ljubljanske Drame. Nastopili bodo z novim dramskim delom domačega avtoa?« j a Mirka Zupančiča DOLINA NEŠTETIH RADOSTI. Predstava bo v letnem gledališču v gradu ob 20. uri; če bo slabo vreme, bo gostovanje preloženo na petek, 3. septembra zvečer. Literarni večer v Kočevju Zaključna prireditev ob po. delitvi letošnjih Jurčičevih bralnih značk za šolarje % območja pedagoškega zavoda Ljubljana-Vič je bila prejšnjo soboto v domu telesno kulture v Kočevju. Zvečer jie bil tudi literarni večer, na katerem so brali svoja detla književniki Branka Jurca, Ela Peroci, Marička . Znidaar-šič in Branko 2užek. Literarni večer Je lepo uspel. Nova zakonska določila o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli Spremembe pri napredovanju v naslednji razred Namen tega članka je Pravzaprav v tem, da seznani starše s spremembami, ki 3ih prinaša že omenjeni zakon v zvezi z možnostmi napredovanja z negativnimi °cenami. Zakon o osnovni šoli iz leta 1959 je za učence od prvega do četrtega razreda Predvideval napredovanje z .Negativnimi ocenami, po se-veljavnem zakonu pa mora učenec prvega razreda ponavljati razred tudi v primeru, če ima samo eno negativno oceno v kateremkoli PIŠE Nada Gosiič učnem predmetu. Od drugega do sedmega razreda po novem ni več napredovanja v naslednji razred z dvema negativnima ocenama. Z eno negativno oceno učenec v teh razredih sicer lahko napreduje, vendar le tedaj, če prejšje leto iz istega predmeta ni imel negativne oce ne. Ker je novi zakon veljaven že od marca letos, bodo torej učenci morali že jeseni ponavljati razrede od drugega do sedmega tudi takrat, če kdo ob koncu šolskega leta dobi negativno oceno v tistih predmetih, v katerih je imel tako oceno že lani. Tako bo letos po predvidevanjih le malo tistih, ki bodo prišli v naslednji razred z eno nezadostno oceno. V prihodnje bo po šolah veliko več ponavljalcev, vzporedno s tem pa pričakujemo v osmih razredih veliko manj popravnih izpitov iz tistih predmetov, v katerih so učenci doslej prihajali v osmi razred negativno ocenjeni več let nazaj. Po mnenju šolnikov so omejitve pri napredovanju brez pozitivnih spričeval vsekakor vzgojne in bodo preprečevale neresen odnos do šolskega dela. Novosti za učence ' osmih razredov Za učence osmega razreda osnovne šole nakazuje novi zakon naslednja važna dolo- čila: uspešno končajo osmi razred in obvezno šolanje sa-. mo oni učenci, ki so ocenjeni v vseh predmetih s pozitivnimi ocenami, če 1 imajo na koncu osmega razreda v spričevalu enega ali več negativnih redov, jih lahko popravijo z izpiti do dopolnjenega 17. leta starosti. Popravnih izpitov torej ne morejo več opravljati še kasneje, kakor je bilo možno sedaj. Po odredbi o šolskem koledarju za osnovno šolo, ki jo je izdal republiški sekretar za šolstvo v maju 1965, je prvi možni rok za opravljanje popravnih izpitov šele med 24. in 31. avgustom- Ker tako prvega junijskega roka _ni več, se bodo učenci s popravnimi izpiti lahko vpiso- vali v srednje šole ali šli v uk šele jeseni, če bodo izpite, uspešno opravili. V jeseni pa je zelo malo možnosti za vpisovanje, zato bo najbrž v bodoče malokateri učenec tvegal in se bo raje učil med šolskim letom, da ne bo imel popravnih izpitov. tt Z omenjenimi sprememba- □ mi stopamo v novo obdob-H je šolskega življenja In z El njim pričenjamo tudi nov ■ odnos do šolskega dela □ učencev. Prav pa bo, če a ga bodo tudi starši sproti 3 spremljali in vzgajali svo-0 je otroke za vsakodnevno S pripravo na šolo. (Konec) „Hišna mati pristopajte..." Najbolj bogata točka črnomaljskega kresovanja je bila brez dvoma semiška ohcet. Ko hišna mati preda nevesti hleb kruha, bur-klje in »nakolenče« (otroka) ter ji s tem izroči gospodinjstvo, ji zaželi zdrav rod in da ne bi v družini nikoli zmanjkalo kruha. Svatbe nato zaplešejo in zapojejo zdravico. Med petjem poljubljajo — poljubita se tudi ženin in nevesta ,— seveda prvič (o, lepi, stari časi...!). Potem pokliče muzikant svate, naj z darom pomagajo ženinu in nevesti, da bosta laže prebrodila začetne težave pri ustvarjanju skupnega ognjišča. Ta navada f*e še danes živa v semi-kih vaseh. Pri daru objemajo ženina in nevesto in vsi jokajo, dokler jih ne prekine muzikant z veselo polko ... Kaj pa podzemski svet? V odkrivanju podzemlja postajajo črnomaljski jamarji vedno bolj vešči -Mlada sekcija uspešno dela že več mesecev - Veseli so lepe pomoči in razumevanja, ki ga za njihovo delo kažejo predstavniki občinske skupščine in delovnih organizacij - Kdo more trditi, da se morda tudi v Beli krajini ne skrivajo velika podzemska presenečenja, ki lahko turizmu še bolj na široko odpro vrata? V okviru kluba novomeških jamarjev že nekaj mesecev deluje v Črnomlju jamarska sekcija- V jzačetku je za njeno delo kazala zanimanje zlasti dijaška mladina, vendar so zdaj vajenci številneje zastopani in tudi bolj delavni člani sekcije. Skupno s tovariši iz Novega mesta, pa tudi sami, so se spustili že v več jam na novomeškem in črnomaljskem področju. Pravijo, da je najbolj zanimiva in najlepša jama v Velikih Selih pri Adlešičih, ki ima.po mnenju domačih raziskovalcev največje' možnosti za turistični razvoj. Urediti bi morali le dohod in opraviti nekaj manjših del, kar vse bi lahko naredila mladina. Med domačini je za jamo že veliko'zanimanja, posebno od tedaj, ko so videli razstavljene fotografije izredno lepih kapniških tvorb. Med Adlešiči, Vinico in Bo-janci je povsod gozdnat in skalnat teren, zato domnevajo, da so tam nove, še neraziskane jame. črnomaljski jamarji jih bodo skušali odkriti. Imajo pa tudi srečo, da je prišel v Črnomelj službovat izkušeni jamski strokovnjak Saša Logar, ki jim bo pri tem pomagal. Za delo jamarske sekcije se vsa javnost zelo zanima, naklonjena pa ji je tudi ob- Belokranjska mladina izbira poklic Kaj je ugotovila anketa med učenci devetih osnovnih šol Zavod za zaposlovanje delavcev Črnomelj je na svojem področju izvedel anketo o izbiri poklica. Na vrsto vprašanj so odgovorili učenci, ki obiskujejo šolo osmo, deveto in tudi deseto leto v Črnomlju, Metliki, Semiču, na Vinici, v Dragatušu, Adlešičih, na Suhorju v Podzemlju in v Starem trgu. Anketa je pokazala, da so se že skoro vsi učenci osmih razredov odločili za poklic, medtem ko so se učenci petih, šestih in sedmih razredov, ki tudi končujejo obvezno šolanje, že sprijaznili z mislijo, da bodo prijeli za delo, kjer bo potrebno ne glede na svoje želje, veselje in zanimanja. Učenci osmih razredov že vedo Na vseh šolah je 273 učencev osmih razredov. Več kot 20 odstokov se jih je odločilo za uk v raznih poklicih. Fantje si želijo postati predvsem mehaniki, strugarji in ključavničarji, dekleta kažejo največ zanimanja za trgovski, šiviljski in frizerski poklic. Okoli 9 odstotkov osmošolcev se je odločilo za tehnične šole in gimnazijo, v zdravstvene in administrativne šole pa bo šlo 17 odstotkov učencev. Vsi drugi se bodo skušali priučiti na delovnem mestu ali pa se bodo vpisali v ekonomsko ter vzgojiteljsko šolo in pedagoško gimnazijo. Le 7 odstotkov učencev še ne ve, kam jih bo pot zanesla čez nekaj mesecev, ko bodo zapustili šolske klopi. S tistimi, ki bodo šolanje nadaljevali na raznih srednjih šolah v Sloveniji, ne bo posebnih težav. Sprejeti bodo če so dovolj pridni, sposobni in če je njihovo znanje zadovoljivo, kar se bo pokazalo na sprejemnem izpitu. Mnogo teže pa bo z učenci, ki nameravajo v uk. Za fante je na razpolago dovolj učnih mest, medtem ko za dekleta učnih mest v Črnomlju in Metliki ni. Najbrž bodo morala v uk v druge kraje Slovenije. Še eno lolo v šoli Učenci, ki končujejo učno obveznost v sedmem, šestem, petem ali celo četrtem razredu, imajo pravzaprav zaprta vsa vrata. To dobro vedo, zato jih je v enketi okoli 150 napisalo, da bodo še eno leto obiskovali osnovno* šolo. Nekateri so se odločili za zaposlitev, le 9 jih bo ostalo doma na kmetijah. Anketa je imela namen spodbuditi učence k razmišljanju o poklicu, zavod za zaposlovanje pa je z njo dobil dragocene podatke za izdelavo načrtov in programov dela za prihodnje D. TODOROVSKI Semič: turizem in avtobusi Veliko občanov ima že svoja motorna vozila, s katerimi ob nedeljah hite na oddih, vendar je kljub naraščajoči motorizaciji še veliko ljudi, odvisnih od raznih javnih prometnih sredstev. Tudi tem bi morali omogočiti obisk Bele krajine! Nujno bi bilo treba izboljšati avtobusne zveze vsaj v glavni sezoni. Turizem je namreč pomembna veja gospodarstva, ki pa je pri nas šele v razvoju, zato bi ga morali podpreti z vseh strani, pa tudi s strani prevoznih podjetij. Semičani pričakujejo letos precejšen -obisk turistov. Film o Semiču je v glavnem že posnet, konec meseca pa' ga bodo interesenti že lahko odkupili. V kratkem bodo v prodaji tudi barvne turistične razglednice Semiča, pripravljenih bo okoli 20 zaseb- . nih turističnih sob, kar vse ' je organiziralo in priskrbelo domače turistično društvo. D. F. m O! »LOČITEV V DAR ES SA-LAANIU. V glavnem mestu' Nigerije je* zasedal te dni odbor OZN za dekolonizacijo. Po daljših razpravah je sprejel resolucijo, s katero zahteva svobodo za vse portugalske kolonije, za pravico tamkajšnjega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti. 0 Ko jc lesna industrija ZORA v Črnomlju zgradila lani novi žagarski obrat, je biCa lokacija za novogradnjo odobrena s pogojem, da bo podjetje staro žago na Cesti 81. oktobra umaknilo. Doslej je stani žagarski obrat še nemoteno posloval,, kažo pa, da ne bo več dolgo. Trikotažna industrija BETI je namreč začela kazati težnje po razširitvi obrata v Črnomlju, zato bo morala ZORA staro žago umakniti. Med obema podjetjema tečejo razgovori za odkup prosto-, rov, -vendar se doslej še niso mogli zedinitd za ceno, sprejemljivo za oba kolektiva # ZORA jc bila v petih mesecih poslovanja (letos naj- činska skupščina, saj je za nabavo raziskovalne opreme in druge stroške prispevala v letošnjem letu 180.000 dinarjev. Lepo razumevanje kažejo tudi delovni kolektivi, posebno Rudnik Kanižarica, od katerega so jamarji dobili že 10 svetilk in čelad, nujno potrebnih za raziskovalno delo več desetin metrov pod zemljo. Partizansko srečanje v Semiču V nedeljo dopoldne, 20. jundtja, bosta v Semiču nastopila moški pevski zbor PARTIZAN in moški pevski zbor Zveze slepih, ki štejeta 80 članov. Obiskovalci bodo videli tudi semiško ohcet, s katero bodo verjetno jeseni Semičani gostovali v Mariboru. V Prosvetnem . domu Jožeta Mihe"!čiča bo popoldne koncert ljudskih in partizanskih pesmi. Po programu bo v Domu Partizana veselo partizansko srečanje. Mariborčane bo pripeflo'al v Senrč tovariš Rudi Bušen j ak — Uragan FRANC DERGANC ZORA - najboljši izvoznik boljši izvoznik v domači občini, saj je izpolnila v tem času več kot 66 odstotkov letnega izvoznega plana. V ZDA, Holandijo in Rodezijo prodajajo naslone za fotelje, obešalnike ter razne ročaje za orodja. 9 Po obvestilu Jugoslo. vanske banke za zunanjo tr-govino so ZORI konec aprila ugasnili obratni krediti za proizvodnjo in pripravo bila. ga v višini 80,000.000 din. Ta denar bi moralo podjetje do konca junija vrniti. Od kod vzeti, se sprašujejo v kolektivu? če se kljub novim predpisom ne bodo mogli v banki kako pogovoriti, ne bo kazalo drugega kot vso proizvodnjo iz bukovega lesa ustaviti. Nihče ne bo osfes! doma Osnovno šolo v Dragatušu je letos končalo 16 učencev. Vsi so že več mesecev razmišljah s starši in vzgojitelji vred, kam po končanem šolanju. Pri usmerjanju v poklic jim je precej pomagal Zavod za poklicno usmerjanje v Črnomlju, ki je dragatuškim učencem omogočil obisk nekaterih .tovarn v Ljubljani. Največ učencev se je odločilo za zaposlitev v trgovini in gostinstvu, manj pa jih gre v medicinske, tehnične in grafične šole. Četudi so skoro vsi učenci otroci kmečkih staršev, se nihče od njih ni odločil ostati po obveznem šolanju doma na kmetiji. Kdo bo pa delal na zemlji? M.B. »Hojte gospa!« — tako vabijo k stojnicam kmetice na črnomaljskem živilskem trgu. Zadnji četrtek so imele naprodaj jajca po 35 din, fižol po 200 din liter, kokoši po 1.800 do 2 000 din, krompir po 50 din kg, smetano v skodelicah po 150 din, sirček v kupčkih po 150 din ter sadike zelja in ohrovta po 5 din. E, prav ima Franc Miljevac! Stari ljudje so že vedeli, kje in kako je treba postaviti malenico. Saj verjetno ta tudi ni prva, ki stoji na tem kraju. Mogoče je tisto prvo pred stoletji odnesla voda, mogoče tudi drugo, tretjo ... Kdo naj to ve, kdo?... Da, Franc Miljevac! Zdaj smo že v dvajsetem stoletju, ko mlini ob Kolpi resnično umirajo. Ali bo ma-lcnica v-Mali Paki s svojim čelnim zidom, ki je kot premec ladje, kljubovala Kolpi in času, ki teče čez njo in mimo nje? Kdo naj to ve, kdo? ... * Po malem se mi v čolnu ukvarjamo tudi s prevozništvom. Včasih nam namreč kdo z brega zavpije, naj ga prepeljemo na drugo stran. Tako na primer ženska, ki se je vrnila s Severina, kjer je nekaj nakupovala. Zdaj sedi s caj-nami in zavoji na bregu kot kup nesreče in čaka čolnarja, da bi jo prepeljal čez reko. Pa ji pridemo kar prav. Doma namreč tudi njo čaka gladna deca, gladno blago (tu ima v mislih živino) in gladni prasci. No, hvala* nam, hvala, ker smo ji skrajšali čakanje. Vzamemo v čoln možaka, vzamemo fantička, ki bi rad šel v »ad-lešički štacun po žigice in peter-lem«, pa še na pošto bo stopil mimogrede. Bližja jim je namreč po- šta v Adlešičih, bolj pri roki kot njihova na hrvatski strani. In tako je zdaj zamotovilil v čoln tudi fant s kolesom. V Netre-tiče bi rad, pa mu bomo skrajšali pot. Sicer bi moral riniti kolo po bregu do Krasinca, kjer je most. Tako nareclimo uslugo temu in onemu. Kaj mu ne bi, ko pa ni mosta prav tam, kjer bi ga človek želel in potreboval. Pred zadnjo vojno vse od Vinice do Metlike ni bilo nobenega. Potem je vojska leta 1955 zgradila most pod žuhiči. Leta 1961 pa mu je pridružila še most na Krasincu. Zdaj je ta most pred nami. Na betonskih podpornikih so zrasle le- Malenica v Mali Pakt sene koze, nakar so tramovi, debele podnice in ograja povezali oba bregova. Ljudje s tega in onega brega so si segli v roke. želja davnih prebivalcev teh krajev, da bi jim kučarski velikan postavil jnost, je bila leta 1961 uresničena. Svet ob Kolpi je tu široko odprt. Na levi in desni so rodovitna polja. Na belokranjski strani so lepe njive Poljcev; od tu so doma belokranjski »žbularji«, ki zalagajo s čebulo in drugimi pridelki bližnje in daljne kraje. Počasi spolzi čoln pod mostom. Na levem bregu pa se sredi zelenja zasvetijo zidovi malenice na Krasincu. * Portunov mlin na. KRASINCU je postavljen na res lepem kraju, če se spomnimo na malenice in žage v mračnih, odljudnih soteskah, potem leži krasinski mlin kot na dlani, lep, bel, posajen v zeleno pokrajino ob svetli Kolpi. Res je to popoldne vse svetlo. Sonce sije, voda se kot živo srebro poganja čez gladek slap, listje vrb in drugega drevja se komaj vidno premika v rahlem vetreu. -Mlinska kolesa danes stoje in tudi gospodarja ni doma, ker je odšel po opravkih v Črnomelj. Pač pa nas sprejme prijazna Fortuno-va žena, ki nas takoj povabi za mizo pred hišo in postavi pred nas domačega kruha in masla. Gospodarstvu trdnejše temelje Doseženi uspehi v prvih štirih mesecih poslovanja ne smejo slepiti gospodarskih organizacij - Pripraviti se moramo na nove ukrepe za ustalitev gospodarstva - Delo naj bo edino merilo za zaslužek 8. junija je bila v Metliki pomembna seja občinskega komiteja ZKS, občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora. SZDL. Navzoči so bili tudi ljudski poslanci Leopold Krese, Niko Belopavlo-vič, Lado Mišica, predstavniki občinske skupščine in gospodarskih organizacij. Skupna seja je bila sklicana zavoljo tega, da bi analizirali stanje gospodarstva v občini, ugotovili napake in pomanjkljivosti ter jih' pravočasno odpravili, preden se bodo podjetja znašla v še hujših težavah. Kljub temu da je bila preskrba z reprodukcijskim materialom neredna, da je odlok o zamrznjenih cenah malce zavrl prodajo in da so bili omejeni kratkoročni krediti, poteka izpolnjevanje letnega plana v metliški/ občini zadovoljivo. V prvih štirih mesecih poslovanja v letu 1965 je bil plan dosežen s 30,9 odstotka. Ta uspeh pa kolektivov v podjetjih ne bi smel uspavati, misleč, da je vse v redu, kajti pomembni ukrepi za ustalitev celotnega jugo- slovanskega gospodarstva šele slede. Če v podjetjih dotlej ne bodo res storili vsega za izboljšanje notranje organizacije dela, dvig storilnosti in boljše izkoriščanje zmogljivosti, se lahko zgodi, da se bo marsikateri kolektiv znašel v izredno hudih težavah. Izhod bo moral najti sam, ker družba ne bo več dajala sredstev kot pomoč gospodarskim organizacijam. Delo: edino merilo za zaslužek Na seji so omenili, da razen v obratu NOVOTEKS ni nikjer zaslužek tehničnega, komercialnega in drugega strokovnega kadra odvisen od proizvodnih uspehov. Vodilni in upravni uslužbenci prejemajo več ali manj enake mesečne dohodke, kar jih gotovo ne spodbuja k boljšemu delu. Tovariši poslanci so poudarili, da bo treba tak način nagrajevanja v kolektivih korenito spremeniti. Nikomur ne bomo več očitali, če zaslu- ži 100 tisočakov in več, ako je zaslužek plod njegovega dela. Pač pa bo treba poiskati rezerve v neupravičeno zaračunanih dnevnicah, pot-ninah in drugih izdatkih podjetja. V razpravi so izjavili, da smo doslej v kolektivih notranje rezerve vse preveč iskali pri neposrednem proizvajalcu, premalo pa pri administrativnih, tehničnih in vodilnih uslužbencih. Konec s počivanjem v službi Novi gospodarski ukrepi bodo prisilili kolektive, da bodo poslovali po ekonomskem izračunu in da bodo zaposlovali le toliko delovne sile kolikor je bodo neobhodno potrebovali — pa niti enega človeka več. V sedanjih praksi pa se je dogajalo, da sta delavca ni istem stroju zaslužila eden 25.000, drugi 50.000 din To pomeni, da je v službi eden res delal, drugi pa počival. Tega v prihodnje ne bo več! Kdor ne bo dosegel norm in kdor ne bo v službi intenzivno delal, se bo moral od kolektiva posloviti, ne glede na to, če je zaslužka potreben ali ne. O vseh našteth problemih so na seji sprejeli nekaj sklepov, katere bodo v pismeni obliki posredovali vsem kolektivom v občini kot napotilo za nadaljnje delo pri postavljanju trdnejših temeljev domačemu gospodarstvu. Mlada junakinja Matija Grudnova še pred vstopom v brigado je delala Marija Grudnova v Metlika: v soboto seja občinske skupščine Oba zbora občinske skupščine Metlika bosta na skup* ni seji 19. junija obravnavala dosežke družbenega plana v preteklih petih mesecih ter problematiko šolstva v domači občini. Razen tega bodo sprejeli več odlokov, razpravljali o financiranju zdravstvenega zavarovanja ter obravnavali več jamstev in posojil. Metliki s terenskimi aktivi' sti. Z vso vnemo je zbirala po mestu hrano, obleko, sanitetni material in drugo za partizane. Sama je tudi nosila iz mesta razne stvari, ki jih je bilo tedaj težko dobiti. Potem pa ni mogla drugače, odšla je v borbo s puško v roki- 0 , Orumenel list papirja, na katerem je napisano vojaško poročilo, ne pove danes mno-jgo o junaškem dekletu, ki je napisalo to poročilo. Več kot dvajset let je poteklo, odkar je omahnila v smrt Marija Grudnova, učiteljeva hčerka iz Radovice. Padla je v jurišu v borbah z Nemci pri šentjan' žu 5. decembra 1944. . še danes po mnogih letih se s spoštovanjem pogovarjajo o njej bivši borci. Od politdelegata v četi je Marija napredovala za pomočnika komisarja III. bataljona v XV. brigadi. Ko je XV. brigada napadala sovražno postojanko Šentjanž na Dolenjskem, je Marija z bombo v roki jurišala na sovražnikov bunker. Celo nemški vojaki so strmeli nad njenim junaštvom. Vojaško poročilo pa je napisano s skoraj ot-roško-šolsko pisavo. Drobna roka, ki je zadajala sovražniku hude izgube, 'je pisala o junaštvu borcev in o poteku , borb. Bila je odlikovana z redom hrabrosti ne samo zaradi tega ker je bila sama pogumna — bila je za vzgled tudi drugim borcem- Že po naravi ie bila odločna in po- Še enkrat: »Nagrada je našo!« V 21. številki našega lista smo poročali, da so Radovičani užaljeni, ker .jim je matična metliška šola ni takoj dostavila radijskega sprejemnika z gramofonom in ploščami, katerega jim je ob razpustu podarila sindikalna podružnica OLO Ljubljana. Osemletka v Metliki se čuti prizadeto, zato je njen ravnatelj Ivan Zele ta spor osvetlil še z druge strani. POZIV za prijavo nedovoljenih (črnih) građeni Po sklepu republiškega urbanističnega inšpektorata SRS Z dne 2!!. 3. 1965, objavlienem v DELU in LJUBLJANSKEM DNEVNIKU POZIVA Skupščina občine Metlika vse občane in delovne organizacije, ki so zgradili ali pričeli graditi stanovanjske hiše ali druge gradnje brez predpisanega dovoljenja za lokacijo, da brezpogojno priglasijo te gradnje skupščini občine Metlike, referatu -za gradbene zadeve, do 15. 7. 1965 Na podlagi prijav vseh do sedaj začetih in že dokončanih gradenj bo uveden postopek za pridobitev naknadnega dovoljenja za lokacijo in za graditev. Proti vsem tistim, ki do roka za prijavo nedovoljenih gradenj poziva ne bodo upoštevali, bomo ukrepali po zakonu o urbanistični inšpekciji. SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Mladinska slovesnost na Veselici Pred nedavnim je bila na Vesf' Ji v Metliki prisrčna slovesnost," ki bo učencem zadnjih razredov osemletke gotovo ostala v lepem spominu. Po-kulturnem sporedu so bili pionirji sprejeti v ZMS, hkrati pa so podmladkarjj iz Podzemlja, Suhorja in Metlike postali člani mladinske or ganizacije Rdečega križa. Doslej RK ni vključeval mladine, kar se je pri delu organizacije zelo poznalo Razpis licitacije Po sklepu delavskega sveta LE PIS — lesno predelovalne industri-je Suhor, prodamo iz osnovnih sredstev: tovorni avto mercedes, tip 1938, v neuporabnem stanju in brez gum. Licitacija bo v ponedeljek, 21. junija 1965, na Suhorju. Prednost pri nakupu imajo družbene orga' nizacije, nato pa zasebniki. Podmladkarji vse od končane osemletke do tedaj, ko so odrasli, niso delali v RK. Zdaj je poskrbljeno, da se' bodo otroci že od malega vzgajali v tej humani organizaciji. Mladina RK je sprejela tudi precej obširen delovni pro gram za letošnje leto. Poma galj bodo starim, bolnim in onemoglim, nabirali zdravilna zelišča, odpadni material, zbirali bodo sadje in zelenjavo za šolske kuhinje ter sodelovali v krvodajalski akciji pri zbiranju prijav. Poleg vsega tega si bo mladina RK prizadevala za čistočo v šoli in vsej okolici, v kateri živijo. PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških članko\ in studii - PFn\<;o<;K! TEDEN V NOVEM MESTU. Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah Samo 500 dinarjev! Pravzaprav je delo v mlinu kar sama vzela v roke. Mož ima namreč naduho in mu prah v malenici škoduje. Privadila se je. Sicer pa je mož tudi poskrbel, da je delo v malenici čim manj naporno. Vse je pretehtal in se potem lotil dela in preurejanja, če hoče odpreti rnlinske zapornice, mu ni treba hoditi iz malenice. Odpira jih kar v mlinu z vitli, ki vlečejo navzgor mlinske zapore, privezane na verigo ali žico. Pa tudi vodna kolesa niso taka kot drugod: križ je sicer lesen, obod pa je Fortun skoval iz železa in nanj pritrdil železne no-, silce, ki drže lopate. Mlin je. kar prostoren; pet kamnov ima, na gornjem podu pa stroj za čiščenje pšenice in za napravo ječmena in kaše. Razen tega stoji tu tudj lep lončen kamin, ki pozimi ogreva malenico. Vse naprave v mlinu ženejo štiri vodna kolesa, peto pa je prirejeno tako, da goni mlinski kamen ali pa žago na dvorišču. Res, videti je, da sta tu delala pamet in spretna roka. Pa še nekaj: tudi pri Fortuno-vem mlinu je stena na gornji strani zidana lomljeno, prav tako kot pri mlinu v Mali Paki. In nekoč je bila to grajska malenica, saj je stal gradič Burgstallav komaj pol kilometra od -vasi. * • Ne, o Kučarju pa res ne bom pravil. Veliko je bilo že pisanega< o tem hribu, kjer je bilo v prvem' tisočletju pred našim štetjem vojaško, gospodarsko in, lahko rečemo, tudi industrijsko središče pred-zgodovinskih Ilirov v Beli krajini. Topilnice železa na Kučarju, številne gomile in grobovi v njegovem podnožju in bližnji okolici govore o takratnem mogočnem, visoko kulturnem ljudstvu. Malenica v Krasincu Danes čakata Podzemelj in topla Kolpa na domače in tuje turiste. Mogoče jih bo pripeljala nova asfaltna cesta, ki teče prav pod Kučarjem. * Mlin v OTOKU sta si pred leti delila Janez Pezdirc in Jože Cajnar. Potem ko je Pezdirc'umrl, je malenica pričela počasi propadati. V treh žlebovih se je nekoč vrtelo šestero koles, danes pa menda od časa do časa. zaropotata le še en ali dva kamna. Ponekod so od zunanjih koles ostala samo še debela hrastova vretena, motorog in lopat pa ni več. Kos zidu nad enim vretenom se je že porušil, čez čas se bo odkrhnil nov kamen, zrušil se*-bo nov kos zidu... Da, to je začetek konca. Spuščamo se po vodi in Janez zajema v kamero vodna kolesa, kamnito malenico in njen leseni gornji del pa še hišo nad njo, ki je bila nekoč trdna in bahava, danes pa se leseni gank podira in tudi vse drugo je dokaj žalostno. Morda je to samo še spomin na stare čase, ko so navadni ljudje pili vino »po. vinarju, mlinarji pa po goldinarju«. Da, toda kje je že vse to! Zato pa je mlin v hrvatskih MI-ŠINCIH trden, močan. Kar iz vode raste visok zid iz rezanega kamna in njegovi odsevi se lomijo v vodi, da se človeku zdi, kot da gleda kak dvorec, ki se je nenadno dvignil iz rečne gladine. Verjetno sta ta mlin in žaga od vseh, ki smo jih doslej videli, zgrajena najbolj solidno. Lastnik Stan-kovič je tu vodno moč ujel v turbino, ki žene pet mlinskih koles in žago. Potem se je semkaj priženil neki Debevc tam od Novega mesta, časi so se spremenili in vse je naneslo tako, da danes žaga stoji, od mlinskih koles pa meljeta samo še dva. Tudi stanovanje nad mlinom je prazno; razbita okna čudno obtožujoče zro v sončen popoldan. Pod jezom v Mišincih nas voda hitro nese navzdol. Gladina je ravno tako visoka, da kar lepo drsimo čez številne skale. Sem in tja mole nizke škrbine iz vode. In ko še nekaj časa veslamo, zagledamo na eni teh škrbin, veliki kot poveznjen klobuk, sivo čapljo. Z Zvonkom prenehava veslati, da je ne bi splašila. Kot kipec stoji sloka ptiča na skali. Janez pa je že naperil objektiv vanjo in čaka, d& se bo odgnala s čeri. Počasi polzi čoln. Zmerom bliže smo čaplji. Potem se nenadno odžene in že zabrni kamera. Janez ji sledi, dokler ptica daleč pred nami ne sede v veje jagnjeda. Z Zvonkom hitro veslava. Ko čapljo znova preplašimo, jo Janez spet lovi v kamero. — Kadio z gramofonom in ploščami, ki smo ga dobili iz Ljubljane, ni bil primeren za prenašanje iz razreda v razred (velika omarica), zato smo čakali, če se bo svet šole odločil radoviški šoli kupili drug, primeren radijski sprejemnik s primernimi ploščami za otroke. Ko pa so se Radovičani pritoževali in začeli sumničiti, češ da si nameravamo njihovo darilo prilastili, smo radio z ostalimi stvarmi vred poslali na Radovico, da ne bi bilo zamere. In kaj so storili? Namesto v šolo so vse skupaj zapeljali naravnost v gasilski dom! Ker je bila naša dolžnost pobrigati se za lastništvo, smo morali gasilskemu društvu zagroziti, naj darilo vrne. Še so oklevali nekaj dni, nato pa se je zglasil pri nas v Metliki predstavnik gasilskega društva in obljubil, da bodo radio vendarle prenesli v šolo. Upajmo, da so ga res in da je r bo marsikdo rekel, da ti dve dejavnosti ravno ne sodita vkup. Krajevna skupnost v Dragi na startu Most preko Čabranke, več vodovodov, ureditev pokopališč, zemeljski plaz nad Podpla-nino in še kaj so skrbi krajevne skupnosti v Dragi — K milijonu din; ki jim ga je dodelila občinska skupščina, bodo morali prebivalci primakniti še marsikaj, da bo letos opravljenega čimveč. Dopoldnevi na kočevski tržnici postajajo vse bolj živahni. Kljub temu da tržnica vedno ni najbolje založena in (Ja morajo gospodinje od tu še v druge trgovine, se rade ustavljajo in kupujejo, kar pač nudijo prodajalci. Za zdaj pa nudijo v glavnem le solato (po 300 din kilogram), semena, zadnje čase rože v lončkih in pa igračke. Teh je še največ*. Končno je bila pred kratkim tudi v dragarskem koncu v kočevski občini ustanovljena krajevna skupnost- Precej časa namreč nihče ni hotel prevzeti predsedniškega oziroma tajniškega mesta. Kljub vsemu pa imajo v tem koncu občine občani dolgo vrsto problemov in potreb, ki jih bodo lahko vsaj deloma uredili le z enotno akcijo in pa, seveda, ob finančni pomoči občine, saj je krajevna skup; nost razen prostovoljnega dela občanov nima lastnih sredstev. Občinska skupščina je krajevni skupnosti Draga do- delila iz sredstev za KS milijon dinarjev. In kakšna dela čakajo krajevno skupnost? Popravilo po-kopališčnega zidu v Noyem Kotu, gradnja lesenega mostu preko Čabranke v črnem po- toku, povrnitev dela stroškov gradnje vodovoda v Pod-planini (vaščani so vodovod že zgradili), zaustavitev zemeljskega plazu nad Podpla-nino, ureditev preskrbo z vodo na Travi (ojačati zajetje), popraviti poKopališki zid na Travi, sanirati izvirni studenec v Srednji vasi, namestiti vsaj pet luči od Lazca do Podpreske, sodelovati pri rekonstrukciji ceste Novi Kot— Prezid itd. Nekatera teh del ■bo vsekakor treba preložiti na naslednje leto, saj za vse ni dovolj sredstev. Pionirji - ljubitelji živali TE DNI V KOČEVJU • ZADNJE ČASE SE JE precej razpasla razvada, da nekatere organizacije in podjetja lepijo oglase in vabila na zunanjo stran izložbenih oken, ne da bi vprašali ta dovoljenje lastnika. Vsa okna so že zamazana, čiščenje pa je zelo težko In tudi ne vedo, kdo bo to očistil. V tej rubriki srno že nekajkrat predlagali, da bi bilo potrebno misliti na razglasne kioske. Kaže pa, da gredo vse pripombe mimo pristojnih* ali pa ustreznih pripomb ne preberejo. • OB NEPRESTANIH DEŽEVNIH dneh vedno pogosteje opažamo, kako važno je pravilno peskanje potov med okrasnimi zelenicami v mestu. Ker za to nihče preveč ne skrbi, so posledice zelo vidne. Pota so površno posuta, na njih ;;e nabirajo luže, ki se jim pešci izognejo tako, da hodijo po travi in gredicah. Ponekod je že vse zgaženo. Krivi smo najbrž sami, ker delamo brez čuta za odgovornost, prevečkrat samo zato, da mine osem delovnih ur. —ko Niso pozabili na dom Telovadnica doma Telesne kulture v Kočevju (Foto: A. Arko) »Urban« sprejel prve goste Pred nekaj meseci smo že pisali o finančnih- težarvah •»Urbana« — doma poč.tniik^ skupnosti ribniškh kolektivov v Novigradu v Istri. Zvedeli smo, da je dom zdaj prestal težave s tem, da je dobil še enega gospodarja, Avtobusno podjetje iz Mairi-bora. Leto je dobilo gornje prostore lepe počitniške stavbe in - jih dokončno uredilo in opremilo. Za dokončno opremo pa je počitniška skupnost letos žrtvovala o-kirog 6 milijonov dinarjev ikuptiii so nove kavče itd.). Turistična sezona se je v »Urbanu« uradno pričela 15. junija, sicer pa je sprejel prve goste že v začetku meseca. Otroci iz domače občine so' se na pomladrr.h izletih radi ustavljali tam in se naužili morskega zraka, ustavili pa so se tudi že nekateri člani kolektivov. Za sezono, julija in avgusta, je dom že zdaj rezerviran, saj se je samo iz Inlesovega obratn v Ribnici doslej pri- javilo okrog 80 družin, tako da je 11 razpoložljivih sob že oddanih za vso sezono. Dnevni pension za člana počitniške skupnosti je 1.500 dnar. jev, za druge pa 1 800 dinarjev. Matični urad Kočevje V času od 20. maja do 4. junija so doma rodile: Gizela Režonja iz Rajndola — Ivana, Ema Weiss iz Slovenske vasi — Dušana, Veselka Lipovac -iz Kočevske Reke — Roberta, Milena Vlašič iz Slovenske vasi — Tatjano, in Jožefa Kovačič iz Zeljne — Albino. V Ljubljani jc rodila: Magda Vremec iz Kočevja — Jana. — PoročiU so sc: Jožef Kranjc, delavec, in Silva Lukaček, delavka, oba iz Gor. Ložine; Jožef Vesel, mizarski pomočnik iz Koblarjev,' in Pepca Hodnik, krojaška pomočnica i^j Slovenske vasi; Robert Debeuc, invalidski upokojenec, in Mara Stropnik, uslužbenka, oba iz Kočevja; Rade Bratovič, delavec iz Paljuv, in Frida Knavs, delavka iz Livolda; Jožel Mikulič, delavec iz Novih Lazev, ln Neža Marincelj, poljedelka & Kostcla; Franc Fink, delavec iz Mrtvic, in Trena Kosman. prcdilka iz Konca vasi. 0 V Moravi in številnih drugih okoliških vaseh mladih ljudi skoro ni več. Odšli so v industrijo, za boljšim kruhom, odšli so v Kočevje, Ljubljano in še dalj. Le ob sobotah in nedeljah se jih precej vrača domov, na oddih, k staršem, s seboj pa prinašajo živahnost in mladost. V Moravi so mladinci ob prostem času, ko so se vračali konec tedna in ob praznikih domov, s prostovoljnim delom uredili lep park. Napravili so precej klopi, na katerih starejši tako radi počivajo, zasadili breze in drugo rastje. Za 1. maj so sredi vasi postavili visok mlaj, kateremu je sapa na žalost odlomila vrh. In ob nedeljah, posebno če je lepo vreme, se poveselijo, zaplešejo, iz zvočnikov na vasi pa se zliva vesela, poskočna glasba. Taka, ki še starejšim privzdigne pete. © Takoj pri vasi je naraven izvir vode. Mladina, ko se vrača domov, razmišlja, kaj bi lahko napravili ob tem izviru. In so sklenili: Na Trcsvi smo zved@li C Gasilci na Travi pridno zbirajo prispevke za dokončanje gasilskega doma. Zbrali so že nekaj materiala in denarja, vendar je to Se premalo, da bi napravili nad domom solidno streho. Na Travi je t roba urediti tudi .pokopališče, ograjo, vrata in mrtvašnico. Pokopališče je sicer na lepem kraju, vendar zapuščeno. L Vodovod je že zelo oslabel. Lansko leto so imeli precej težav, ker je v sušnem času zmanjkalo vode. če se stvari ne uredijo, bo jeseni šola brez vode, saj lani cela vas ni imela vode štiri mesece. Potrebno bi bilo napraviti pri drugem studencu novo zajetje Opravičilo in pojasnilo k sestavku »Ne može« V Dolenjskem listu številka 15 je bil 15. aprila objavljen sestavek pod naslovom »Ne može«. Ker sem z objavljenim gradivom najbolj prizadet, se želim, ne da bi skušal pri tem zmanjševati svojo nerodnost in odgovornost, opravičiti. Zavod za izmero in kataster zemljišč v Kočevju je bil v času ko je prišlo naročilo Zveze borcev, zelo obremenjen z delom za občinsko skupščino Kočevje. Pripraviti smo morali geodetske podloge za zazidalne površine v Dolgi vasi, Kočevju in na Rudniku, treba je bilo izdelati situacijo z obrisom komunalnih naprav za novo šolo, ter pospešili izračunavanje katastrskega dohodka za 1965. Vse našteto je bilo neodložljivo, k temu pa je treba prišteti še naloge, ■ ki jih mora zavod opravljati sicer. " Ker je bilo stanje takšno, sem res nepremišljeno uporabil besedi, ki sta naslov sestavka v vašem listu. S tem seveda nisem nameraval nikogar, najmanj pa Zvezo borcev žaliti in niti nisem nameraval naročeno delo odkloniti. Besedici »ne može« sta moja stalna fraza, ki jo uporabljam v običajnih pogovorih, pa tudi v primerih, ko česa, kar mi je naročeno, ne morem opraviti. Vedno pa se v takšnih primerih s strankami dogovorim, do kdaj bo lahko naročilo uresničeno. Brez ozira na to kar sem povedal prej, pa se opravičujem za ti nenamerno in na hitro, brez premisleka izrečeni besedi organizaciji Zveze borcev, občinski skupščini Kočevje In vsem tistim, ki so se zaradi tega čutili prizadete. Naročeno delo Zveze borcev je bilo kot zelo nujno kljub temu opravljeno takoj. B. BLOKAH požiralnik bodo zamašili in nastalo bo majhno jezerce. Majhno sicer', vendar prijazno, posebno še, ko bodo uredili okolico. Na osnovni šoli Jože šeško v Kočevju so lani ustanovili podmladek društva za varstvo živali, ki je pod vodstvom mladega učitelja Iva Staniča začelo pridno delati: sedaj imajo 240 članov, priključilo pa se jim je še 40 pionirjev iz šole Mirko Bra-čič. Na sestankih imajo predavanja, gledajo filme in diapozitive in se tako vzgajajo v spoštovanju do narave in ljubezni do živali. Na praktičnih sestankih izdelujejo krmilnice za ptice in škorč- nice za spomlad. Za svoje delo so dobili prvo republiško nagrado — mikroskop. Organizirali so tudi lastni časopis, ki so mu nadeli ime Gnezdeče, potem ko so pregledali okrog 180 predlogov. Za ovitek so izdelali linorez in ga sami razmnožujejo. Do-pisniške vrste so razširili tudi v druge kraje Slovenije. V drugi številki jim je društvo za varstvo živali napisalo priznanje: »Ko pošiljate daleč naokrog svoje misli v obliki tiskane besede, vam iskreno čestitamo. Prav posebno smo veseli vašega prizadevanja, da kot člani podmladka društva za varstvo živali v Kočevju pod vodstvom Iva Staniča tako pridno skrbite za izdajo svojega glasila, še posebej pa izrekamo pohvalo ravna «.lju Ivanu širaju, ki je podmladku v veliko oporo.« A. Arko Paberki iz Norčave Republiški prvaki mlajši pionirji osnovne šole Jože Šeško iz Kočevja med turnirjem ŠALKA VAS: tudi lastna sredstva Krajevna skupnost Šalka vas pri Kočevju bo dobila letos od občinske skupščine milijon in 200.000 dinarjev dotacije za urejanje najnujnejših komunalnih potreb na svojem območju. Razen tega bo. skupnost imela okrog 900.000 dinarjev lastnih dohodkov. Za uresničitev letošnjega programa komunalnih del in kritje režijskoupravnih izdatkov bi krajevna skupnost potrebovala 1,4 milijona dotacije. -Letos namerava KS šalka vas urediti vaško pot od glavne ceste do hiše šmuc, po praviti pot Klinja vas-Trata-Kočevje, posipati bo treba kolovoz šalka vas-Cvišlerji, popraviti pot . proti željnam, kjer je treba urediti še nekatere druge stvari itd. Milijon 500.000 dinarjev za nadaljevanje gradnje vodovoda je Mimogrede v Osiinici 0 Končno so prebivalci Osilnice ob Kolpi dobili mesnico, ki so si jo tako dolgo želeli. 1. maja je KGP Kočevje odprlo lepo urejeno mesnico in zdaj preskrba z mesom ni več problem. 0 Šolo v Osiinici — je podružnica osemletke v Fari, bo letos zapustilo 12 otrok, ki se bodo poslej vozili v Faro. Na novo se je v prvi razred vpisalo 10 malčkov, medtem ko sta se lani vpisala le dva. O Kaže, da bo osilniški vodovod letos le gotov. Vodovodne cevi so položene že od Zamosta do Sel in je potrebno izkopati še okrog 300 metrov jarka ter položiti cevi. Sredstva za cevi in montažo v višini 2,2 milijona ima Vodna skupnost, prebivalci pa so obljubili, da bodo izkopali jarek v najkrajšem času. že zagotovljenih pri Vodni skupnosti v Kočevju. V prihodnje bo treba tudi bolj vzdrževati cesto 4. reda skozi šalko vas, ki je sicer občinska, vendar ni dovolj sredstev za madernizacijo. Dimnikarska služba Nedvomno je dimnikarska sLužba eden najpomembnejših činiteljev pri preprečevanju požarov in bi ji bilo treba dati že zaradi tega vso možno podporo. V kočevski občini je dimnakars^vo še vedno problematično, saj so za' celo občino le štirje dimnikarji: dva v Kočevju, za dragarski konec opravlja to delo ribniški dimnikar, za struški predel pa dimnikar iz Velikih Lašč. Občani se večkrat pritožujejo zaradi nerednega in nekvalitetnega dela dimnikarjev, kar pa je med drugim tudi posledica ostarelosti mojstrov in pomanjkanja - dimnikarskega kadra nasploh. Nov zakon o dimnikarski službi pa določa, naj občinske skupščine sprejmejo odloke o opravljanju dimnikarskih storitev; s sprejetjem tega ogloka bo vsekakor treba rešiti tudi to vprašanje. Morava, vas med ' štalcerji in Banjo loko, sodi med tiste kraje, ki ne spadajo v nobeno krajevno skupnost v kočevski občini. S tem pa ni rečeno, da nimajo tukajšnji prebivalci vsakovrstnih problemov in težav, ki. pa jih skušajo reševati sami, kakor vedo in znajo. Že v kratkem razgovoru z nekaterimi vaščani sem na-paberkoval lep kupček zanimivih vesti. R Recimo — pošta! V stari Jugoslaviji, vedo povedati, so v vas dobivali pošto vsak dan, imeli so lastno pomožno pošto in z novicami so bili stalno na tekočem. Zdaj.je njihova pošta v Kočevski Reki, poštar pa pride v vas vsak drugi dan, včasih celo na tri dni. V današnjem času, ko se življenje tako naglo razvija, pravijo, moramo pri nas prebirati dan ali celo dva dni stare časopise. Marsikdo bi še rad naročil časopis, pa se mu ne splača, ko ga ne dobi,pravi čas. Uspela filatelšstična razstava v Kočevju V počastitev 20-letnice osvoboditve in v okviru prireditev TD Kočevje so filatelisti priredili svojo 7. razstavo. Razstavljali so inž. Milenko Honzak (Italija in VUJNA), Janez Levstik (Avstrija), Anton Mihelčič (Jugoslavija, sateliti), Andrej Arko (Nizozemska, živali in- cvetice), Marija Andolškova (šport), Mitja Hribar (šport) in Boris Honzak (plava — r.deča). Razstava je bila okusno pripravljena v 27 vitrinah. Razstavo si je ogledalo veliko šolske mladine, obiskala pa sta jo tudi podpredsednik in sekretar filatelistične zveze Slovenije, ki sta se pohvalno izrazila o kvaliteti in obliki razstave. -ko Nogometno moštvo NK Kočevje Ribniški pomenek o turizmu Tov,. Andrej Klemene je načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občanski skupščini Ribnica, sice\r pa se zelo vneto ukvarja s turizmom. Kot predsednik turističnega društva je v pomenku nadrobil veliko rni-zarjali na to, kar lahko tujcem nudimo. Tudi čimveč turističnih sob bo treba urediti v Ribnici, čeprav jih nekaj že imamo in zanje že izšli, načrtov in spodbud za razvoj te dokaj pomembne panoge na našem ožjem in širšem področju. * — Tovariš Klemene, poskusite opisati načrte vašega turističnega društa. — Olepšava Ribnice in o-koliških vasi je brez dvoma poglavitna stvar. V načrtu imamo ureditev pSrka v gradu, dokončanje del na obzidju, uredili bomo poti po grajskem dvorišču in vse tisto kar je potrebno, da bo grad z okolico postal ribniški kulturni park. Na vidnih krajih po mestu bomo postavili reklamne napise, ki bodo opo- daja nakazila turistična pisarna. Gostinstvo je druga plat našega turizma. "Ustanovili smo posebno komisijo, ki bo Andrej Klemene obiskala gostišča in izdala napotke, kaj odpraviti. Nova ribniška restavracija, ki je najsodobnejši gostinski obrat v občini, pa nujno potrebuje parkirni prostor. — Sl'.šati je, da turi- stično društvo ne pozablja na urejanje okoliških naselij. — Dali smo pobudo za zasaditev drevja ob cestah proti Bukovici, Sajevcu in drugod. S takšnimi prizadevanji bomo nadaljevali. Pohvaliti velja Bukovčane in tovariša Načeta Jereba, Prigo-ri-čane in tov. Franca Pečka, ki imata največ zaslug za ureditev tamkajšnjih vasi. Sicer pa bo treba urejati pročelo'a hiš po vseh vaseh, skrbeti za zelenice in vaške prebivalce navdušiti, da bodo po oknih gojili rože. — Gotovo imate tudi s spominkarsrVom obsežne načrte? — Prodajalno spominkov smo že preselili v večji, lep ši prostor. Letos bomo prodali verjetno za 50 do 70 odst. več spominkov kot lani. Morda bi kazalo urediti trgovino s spominki v okviru trgovskega podjet Prihodu na zlet ^Ahr!' kJer kod-0 ze ^a-k^T^iki, ki ne bodo PrWe^iko z brigadami, b^r^enci dokončno u-r^:,?^ prostor in pri-za svečano otvori'' Sram zieta ^ dopoldne bo na taJK Prostorni svečana o$\, j^a in sprejem za ^it]^' Popoldan pa ^Iv^rniških tekmo-v^jJ0^ bo velik taborih J* Programom, na P') rt^bi0o taborniki tudi Načine in okoliča- s^o jT^anjem, zvečer P^iT11 taborniki noč-rtfjt*^ akcijo. 3. julija ^^1» ^ Programu še '-IsJa' ^Pcrtdne pa na-s^š£ir5ne skupine z be-lf ^čeT*1. narcKmimi ple-si' >v5 b°do taborniki U'-'^li domač- frm. fifaJ^ v zfletnem abo ri--Vinla Pilava Une-v3/°v ^ Parada vseh ta-Wi ra**°S Metliko, zve-č^iš'^J^itev rezultatov ^ ^kmovanj in po- i5?£«k. 5. julija, je tf> Konec zle ta. gade Je Božo Pančur, predsednik občinske zveze tabornikov z Jesenic. Po tabornem ognju in počitku v Lazah bodo »Gubčev-ci« nadaljevali pohod čez Rožni doti, Preloge, koto 508 in triangulacij sko točko 547 do Semiča, kjer bodo imeli kosilo, popoldan pa bodo odšli proti ■Orešnjavou, kjer bo zvečer partizanski miting. Zadnji dan pohoda bodo čez Krvoški vrh, koto 185 in Bočko tudi oni prišli na koto 175. Zbor brigad bo 30. junija ob 12.30 V »15. belokranjski brigadi« so taborniki iz štajerskih enot. Oni bodo začeli svoj partizanski pohod v Ornom lju in bodo čez' Do Miče in Maverlen prišli prvi dan do Tuševega dola. Tu bodo s člani ZB priredili taborni ogenj in prenočili v vasi. Druga etapa poteka, od Tuševega dola čez Otovec, Lokve, kot 174 in 201, mimo Vra-novičkega mostu do Gradca in Podzemlja. Tudi v Podzemlju bo partizansko rajanje in razgovor o NOB. 30. junija ob 12. 30 uri bo brigada prišla na zborno mesto — koto 175 Komandant te brigade je Ivan Romih, starešina taborniške enote iz Mute ob Dravi. Z Mariborčani skozi Metliko Posebej dolgo pot pa bodo imeli taborniki mariborskega odreda XI. SNOUB »Miloša Zidanška«, ki bodo 20. junija odšli peš skozi Pohorje do Bele krajine. Njihov pohod bo trajal 10 dni. S seboj bodo imeli vso komoro in celo majhno tiskarno, ker nameravajo na pohodu izdajati svoje glasilo. Komandant te brigade je starešina odreda Robert Bobanec. Po zboru na koti 175 bodo vse brigade v defileju korakale skozi Metliko. Vodil jih bo komandant pohoda, domačin iz Bele krajine in podpolkovnik JLA, Niko Da- Pohod v vsakem vremenu! Organizatorji zleta in pohoda so poskrbela, da bo akcija, ki jo prirejajo v počastitev 20-letnice osvoboditve, imela kar najbolj partizanski pečat. Taborniki bodo na žlebu, še posebej pa na pohodu, lahko spotznaii vsaj delček partizanskega življenja, štab pohoda se je odlo-čil, da izpelje akcijo, četudi bi vreme nagajalo. Poskrbeli so za prenočišča in redne tople obroke. Brigade bodo dobro tehnično opremljene. Imele bodo celo stalno radijsko zvezo s štabom pohoda, sanitetno ekipo, prevozna sredstva in drugo. Na letošnjem zletu in pohodu se bodo spet srečali stari znanci s prejšnjih taborniških akcij Kumrovca, Lesc, Dolenjskih TopOic, Partizanskega Roga, \Pal, Beograda in Dubrave — precej pa bo tud- mladih 17 novo- U•:*!?•-">•• J . si bodo roke prijatelji iz vse države, ki bouo priš,- v Metliko po poteh osvoboditeljev in graditeljev. Pričakujejo pa tudi goste' — tabornike iz Trsta, člane Rodu modrega vala in harcerje — tabornike iz Poljske Belokranjci in Dolenjci izrekamo dobrodošlico in pozdrav vsem tabornikom, ki bodo Oe? 10 dni prišli k nam in .vm želimo, da bi se pri nas prijetno počutili, da bi bila ta akcija koristen in lep prispevek k proslavam ob obletn'ci osvoboditve domo--i-ii M. **stao predsedstvo VI. zleta : tabornikov v Metliki Pok *2rj\.°-itelJ zleta: Franc Leskošek-Luka, predsed-. Uzenja zveze borcev NOV Slovenije; tojaan ?la,xa — družbeno politični delavec, Niko A J10v»c - podpolkovnik JLA, inž. Rado Dvor-«ria Predsednik obč. skupščine Črnomelj, Tone p3 £ — predsednik CK ZMS, Tone Gošnik — ^spi^^k Dolenjskega lista, Franc Vrviščar — ^a'gh občinske skupščine Metlika, Sergej Ntoj —■ podpredsednik zveznega zbora zvezne ^tef6- Si?RJ» Tone Kropušek — član izvršnega A j)Qsj CK ZKS, Jurij Levičnik — republiški ljud-''•rr^jo*1160 in direktor IMV, Vlado Mišica — gene-*Vai{ r v p. in republiški ljudski poslanec, Vojko f\ ST" urednik APR RTV Ljubljana in predsednik ^lej ij^nes. Repar — predsednik ZPM Slovenije, \ Ijl6sfil?r^evsk'j — predsednik "obč. skupščine No-I ^vic^ SerScJ Vošnjak — direktor ČZP »Ljud- VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0Ml * VIHARNA POMLAD i 60 NAGRAD ki smo jih razpisali ob 15-letnici našega časnika letos februarja, bomo kmalu razdelili! šele te dni zaključujemo razknjiževanje vseh za I. polletje 1965 plačanih naročnin, če slučajno še niste nakazali b'00 din, jih takoj pošljite, da boste sodelovali tudi vi! UPRAVA D. L. Žrtev po 20 letih Na dan, ko je vsa Italija praznovala dvajsetletnico osvoboditve^ je postal. 12-letni Giuseppe Iuliano v Balli Pa-glia pozna žrtev druge svetovne vojne. Deček je našel na polju ročno granato in se pričel z njo igrati. Granata je v rokah eksplodirala in ga raztrgala. Niso pozabili obveznosti Vlomilci so odnesli- iz blagajne davčne uprave v ameriškem mestu Yorku 57-518 dolarjev. Na mizi šefa uprave so pustili 518 dolarjev s kratko pripombo: »Ta denar smo pustili kot dohodnino in prometni davek.« Vsem je jasno, da novomeški most v Kandiji že zdavnaj več ne ustreza svojemu namenu, kot bi moral. Ce se na primer srečata dva avtobusa, je nesreča neizogibna, ker cestišče ni dovolj široko. Eden se pac mora umakniti nazaj, da drugi lahko zapelje čez most. Sredstev za novi most verjetno še lep čas ne bo. Marija Šimenc v stotem letu Nekaj kilometrov vožnje po asfaltni cesti iz Metlike proti Črnomlju in še malce slabe poti od odcepa do vasi Otok vas privede do majhne, s slamo krite hiše, v kateri živi MARIJA SIMEC s svojo hčerko in zetom. Letos februarja je izpolnila 99 let življenja! Kot pravijo vaščani, je na stara leta postala utrjena od vsega hudega, kar je izkusila v življenju. Rojena v' isti vasi se je silno mlada poročila, rodila sedem otrok, od katerih je le eden umrl v zgodnjem detin-stvu. Vse življenje je delala za kos kruha zase in za otroke, ki so bili v glavnem odvisni od matere. Simčeva mama zadnji dve leti samo ležijo, vsedejo se še lahko le toliko, da pojedo. Največja nadloga jih je zadela pred leti s tem, da so popolnoma oglušeli. Samo s hčerjo se lahko pogovarjajo. Zastopijo jo po premi- ku ustnic, zato tudi midve nisva mogli brez nje »začeti pogovora Ana, poročena Koklič, njena tudi že priletna hči, je o mladosti svoje matere vedela povedati: — Naša mama nikoli nič lepega niso doživeli- -Spominjam se, da so ata večkrat za nekaj dni odšli zdoma. Ko so se vrnili, so mamo pretepali, otroci pa smo se razbežali od hiše. Mama so hodili delat h kmetom, raj da otrok pa za njo, da smo si delili prisluženo hrano. Kmalu po prvi svetovni vojni so ata umrli, ostali smo sami. Brat Janez Je šel v Ameriko, ko je dorasel, sestra Marija je šla dve leti kasneje za njim. Poredkoma sta pisala vse do pred nekaj leti. Zdaj ni od njiju nobenega glasu več. En brat je poročen v Karlovcu, drugi v Za-loki. Z mamo sem ostala le jaz in sestra, ki pa je lani v 74. letu umrla. — So torej mama tudi jedli in pili bolj malo, dokler so bili mlajši? — Hrane je bilo malo, še ta slaba. Večkrat pa so mama poudarjali, da so imeli sedem otrok, vendar v življenju niso spili sedem litrov vina. — Kakšna jed jim zdaj najbolj diši? — Do predlani so jedli še prekajeno .svinino, zdaj jim že škodi. ARGO jugo imajo radi, mlečen riž, kavo in sladkor pa najraje- Včasih si zažele tudi kozarec; vina. — Imajo še dober spanec? — Ponoči bolj slabo spe, čez dan pa večkrat zadrem-ljejo. In res, medtem ko sva se pogovarjali, so mama spet zaspali. ' — .Pšššt! je rekla hčerka. — Pustiva jih, da se %ie zbu-de Moram na njivo. R. B. C aro k skočil prod moped ' Jože Vidmar in njegova žena sta se 8. junija popoldne peljala z mopedom v Mokronog, da se Ncmci bližajo — toda ŠKC yn°- 9D obronkih so se že lesketale nem-gostih vrstah so Nemci počasi prihajali SMEH STOLETIJ Hans Bulow je bil Lacherjev naslednik za dirigentskim pultom v operi. Na enem prvih koncertov so mu navdušeno ploskali. Lacher je sedel v prvi vrsti in Biilow mu je z izzivalnim nasmehom zašepetal: »Kajne, gospod Lachner, orkester je igral čudovito?« Lacher ga je besno pogledal in zasikal: »No da, orkester, ki sem ga vadil trideset let, res niste mogli v dveh mesecih pokvariti!« , Ko je Mary Wurm vprašala Biilowa, kako mu ugaja njeno igranje na klavir, ji je dejal: »Gospodična, postati bi morali šivilja; tako pravilno in enakomerno kot vi ne zna nihče pritiskati pedalov.« _ * _ Nekoč se je Biilowu zelo mudilo. Ko je hitel navzdol po stopnicah hotela, se je skoraj zaletel v neznanca, ki je za njim srdito zavpil: »Osel!« Dirigent je vljudno snel klobuk, se priklonil in dejal: »Čast mi je. Moje ime je Biilovv.« Nekega dne je prišel gledališki igralec Girardi prepozno na vajo. -Ko se je udobno primajal na oder, ga je Mil-locker, ki zaradi njega ni mogel začeti s skušnjo, skoraj nadrl: »Jaz bi na tvojem mestu sploh več ne prišel!« „ »Da, ti bi to storil,« je odgovoril Girardi mirno, »toda jaz imam še čut dolžnosti.. .« Prijatelj ga je vprašal, če ve, zakaj znan zakonski par nima otrok. Girardi je zmajal z glavo in dejal: »Nesreča je v tem, da zahaja ženska premalo v družbo.« _ * -_ Pisatelj Peter Rosegger se je mudil v družbi prijateljev, kjer ga je vprašala ženska srednjih let: »Kdo je po vašem mnenju najboljši človek?« »Najboljši človek?« je menil Rosegger smehljaje. »Po mojem mnenju je najboljši človek prvi mož vdove, ki se je znova poročila.« Nikar me neprestano ne ščipljite pod vodo! — Na morje? Nič lažjega — kar naravnost! Štiri brigade s partizanskimi im^a pohodu po Dolenjski in Beli krajini - Naj1 bo prišlo 3000 tabornikov in tabornic - brigad in narcida skozi Metliko - Gostje iz hi Polfske Lani manj, letos več obrtnikov V brežiški občini primanjkuje kolarjev, sodarjev, sedlarjev in kotlarjev — V družbeni obrti je potrebnih več zmogljivosti za vzdrževanje stanovanjskih stavb — Z ustreznejšo davčno politiko so se nekatere vrste obrti letos bolj razvile V brežiški občini oo lani zabeležili precejšen upad zasebne obrti. Leta 1963 je bilo v zasebnem sektorju. zaposlenih še 270 obrtnikov delavcev, lani pa se je to število zmanjšalo za 98. Večina teh ljudi se je zaposlila v drugih gospodarskih panogah. Vzroki za tolikšno zmanjšanje so v'glavnem v davčni politiki. Letos se obrt spet krepi in v občini je registriranih že 207 obrtnih delavnic, v katerih dela 237 ljudi. • V zasebnem sektorju je najbolj razvita krojaška obrt, mlinarstvo, avto-prevozništvo, »Veliko smo že zamudili« Uspešno delo krajevne skupnosti Dobova — V Mihalovcu, v Ločah in Rigoncah urejajo javno razsvetljavo — Ker še ne vedo, koliko sredstev jim bo na voljo, niso mogli zaposliti cestarja za krajevne poti, ki bi bil zelo potreben. Krajevna skupnost v Dobo-vi je pripravila za letos obsežen delovni program, a ga ne bo mogla v celoti uresničiti. Pravijo, da je marsikaj že zamujeno. Najbolj jim je žal, da niso mogli zaposliti cestarja za krajevne poti. Nanje so lani navozili 550 mJ gramoza in to delo je bilo opravljeno brez učinka, ker nihče tega gramoza ni urejal. Za zaposlitev cestarja se niso odločili zaradi tega, ker še ne vedo, koliko sredstev bo krajevna skupnost dobila iz občinskega proračuna. Na vprašanje, če ga iz lastnih sredstev ne bi mogli plačevati, so odgovorih, da najbrž ne bodo imeli toliko dohodkov. To bi zmogli le, če bi pravočasno dobili gramoznico. Izkoriščati so jo začeli 1. maja. Zdaj čakajo na buldožer, ker jo je treba odkriti. Precej se je zavlekla tudi akcija za ureditev nočne razsvetljave na poplavnih področjih. Svetilke bodo postavili v Mihalovcu, v Ločah in v Rigoncah. Vaški odbori SZDL imajo za razsvetljavo naštetih vasi pripravljenih po 160.000 dinarjev. Razliko bodo krili vaščani in krajevna skupnost. Lebos bodo zasvetile luči najprej v Ločah, kjer so izglasovali samoprispevek. Po drugih vaseh prispevka občanov še ne zbirajo, ker ne vedo, koliko bo dala krajevna skupnost in kolikšen delež- bo ostal prebivalstvu. Največ skrbi povzroča krajevni skupnosti Dobova brod na Mostecu. Vzdrževanje precej velja, dohodek pa ni tolikšen, da bi kril izdatke. Malo prodanih prašičkov *.a tedenski sejem praš če v v Brežicah so preteklo soboto pripeljali 820 prašičev. 750 jih je bilo starih manj od treh mesecev, prodali pa so jih 280. Za kilogram žive teže so prodajalca zahtevali do 400 din. Od 70 starejših prašičev so jih prodali 25. Tudi tu so kupci morali za kg žive teže odšteti 400 din. frizerska stroka, kovaštvo in izdelovanje suhe robe ter okrasnih predmetov. Primanjkuje pa predvsem kolarjev, sodarjev, sedlarje- in kotlarjev. Tako pride Vr občini na 2420 kmečkih prebivalcev le 1 kolar, na 6500 prebivalcev 1 sodar in na 1025 kmečkih prebivalcev 1 sedlar. Kotlar-sko obrt pa opravlja en kotlar za vso občino, torej za 12.000' kmečkih ljudi. Kotlar-ske izdelke sicer zdaj pretežno izdeluje industrija, vendar jih je treba popravljati, to pa lahko opravlja le obrtnik. Te obrti, ki izumirajo, bo občina poskušala razviti, da bi bile zadovoljene' vsaj najnujnejše potrebe prebivalstva. Vseh obrtnih delavcev je v brežiški občini 537, od tega jih dela v storitveni obrti 329. Ostali so zaposleni v proizvodnih dejav .ostih. V družbenem sektorju bo treba povečati predvsem -obrtne zmogljivosti z^ vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Potrebe po takih servisih so zlasti v Brežicah, v Cerkljah, v Dobovi, na Bizeljskem in v Veliki dolini. Razen tega bo treba povečati število kleparjev, elektromehanikov, vulkanizer-jev, tesarjev, steklarjev, zidarjev, šivilj, čevljarjev, urar-jev in. cvetličarjev. Nekatere obrti so nujno potrebne tudi za uspešen razvoj turizma kot spremljajoče dejavnosti. Z novim predpisom o prispevkih in davkih občanov je pot do mladih kadrov v raznih obrtnih strokah že odprta in marsikateri obrtnik je vesel ugodnosti na račun sprejema vajencev. VODOVODNI STOLP, KI SE DVIGA VISOKO NAD VENCEM MESTNIH STREH, ŽE OD DALEČ POUDARJA ZNAČILNO SILHUETO BREŽIC 4. julija piknik v Krški vasi Turistično društvo iz Kriške vasi bo te dni pričelo urejati otok na Krki, kjer nameravajo za dan borca prirediti piknik. Pričakujejo, da bodo imeli precejšen obisk. Prireditev bodo združbi s plesom in drugimi zabavnimi točkami Do otoka morajo najprej napraviti most. Pri tem jim bo pomagal garnizon Cerklje, ki je že obljubil mostovne čolne. Gostinci bodo na otoku uredili paviljone in jih založili z jedili in pijačami, če bo Krka do takrat dovolj topla, se bodo obiskovalci lahko tudi kopali. Danes razprava o delu stanovanjskega sklada Skupščina občine Brežice bo na današnji seji obravnavala poročilo o delu upravne, ga odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš, poročilo komisije . za lov in ribolov, poročilo komisije za prošnje in pritožbe ter poročilo komisije za volitve i" imenovanja. Odločala bo o spremembi o izplačevanju odškodnine za nacionalizirane zgradbe in sklepala o potrditvi zaključnega računa u-prave za dohodke. Na dnevnem redu je tudi razprava o najetju posojil za plačilo ATC v Brežicah in za vodovod na Veliki Dolini in vodovod v Brežicah. V vinogradih zaostaja delo Delavci kmetijske zadruge Bizeljsko skušajo nadoknaditi zgubljene dneve -Arondacijski postopek za površine v Janeževi gorci gre h kraju - Novih arondacij vinogradov ne predvidevajo Sredi juruja je tu in vendar ponekod še niso posadili niti krompirja. Stalno deževje je preprečilo kme- Bogat program za 4. julij v Brežicah Letošnja proslava 4. julija bo pomembna, ker bo združena z 20-letnico osvoboditve; prvič bodo ta dan proslavljali tudi kot turistični dan. Zato ima odbor važno nalo- N0V0 V BREŽICAH ■ V gimnaziji preživljajo ta teden četrtošolci najbolj napete dneve. 53 dijakov preizkuse svoje znanje in srečo pred maturi-tetno komisijo. Letos ji predseduje profesor Galič, rojak s Cir-nika, ki je pred 15 leti opravil zrelostni-izpit na brežiški gimnaziji s prvo generacijo maturantov. Bi Jutri bo v prosvetnem domu zaključen nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja, ki ga je priredila delavska univerza. Razpisan je že nov začetni tečaj, da bi prišle na vrsto vse tiste tovari.šice, ki prvega niso mogle obiskovati. Tečaj se bo-pričel le, če bo dovolj prijavljenk. Letni čas zanj ni najbolj primeren, je pa tečaj lepa priložnost, ki ga ženam 8 smislom za šivanje ne kaže zamuditi. ■ Prve turistične lastovke naznanjajo začetek poletne sezone. V Brežicah se ustavljajo največ izletniki, ki potujejo v Kumro-vec. Pretekli teden so se v mestu dalj časa zadrževali izletniki Iz Kobarida. Ogledali so si Ča-teške Toplice, mesto in muzej. Obžalovali so le to, da se zaradi deževja niso ^mogli kopati v ogretem čateškem bazenu. V Brežicah Jim je bilo všeč in oblju-, bili so, da se bodo prihodnje leto spet oglasili. ■ Na živilskem trgu je bila v soboto kaj skromna izbira. Čeprav smo že sredi junija, ni še prav nobena prodajalka prinesla češenj. Tudi o grahu ni sledu. Zaradi deževja je vse zaostalo, le solata bujno uspeva in na stojnicah Je je bilo izredno veliko. — Jajc je bilo tokrat nekoliko manj naprodaj in podražila so se na 35 dinarjev kos. Dovolj je bilo tudi piščancev iz pitališča po 850 dinarjev za kilogram. go, da bi kar najbolje pripravil program. Te dni je odbor na svojem sestanku določil nekaj pododborov. Sklenili so, da bo program proslave v dveh centrih: v Čateških toplicah in na kopališču ob Krki. Na obeh prostorih je predviden veliki piknik, že 3. julija se bo začela »noč na Krki«. Tega dne bodo organizirali tudi miting v počastitev 20-let-nice osvoboditve in dneva borca. Po obeh brežiških mostovih bo šla povorka z baklja-mi kot predhodnica borcev NOV tega mesta, ki bodo šli v mesto na miting. Ko bodo prišli na razsvetljeno kopališče, bodo fanfare dale znak za začetek mitinga, nato pa bodo izstrelili salve in rakete. Takrat se bo začel, ognjemet, posebni splavi in čolni pa bodo krenili po Krki do Save, oziroma do Čateških toplic. Odbor predavanj, reševal) so taktično logo na karti in jo analizirali n' terenu, sodelovali so pri ku''y] čkovi pošli in številno 11 "2!! ho pokazali, da le njihova cr^~-\ nizacija med najboljšimi v '1.^' ni, saj je bila tudi javno poji}'1" ijeiia. K' Poziv časa in sprememb V trebanjski občini so izjemne sindikalne podružnice, ki sproti obravnavajo perečo problematiko na gospodarskem in drugih področjih. Je vzrok nezainteresiranost, nesposobnost ali splošna nedelavnost sindikatov? Poziv časa in dogodkov neprizadetim sindikatom! čas, v katerem izgrajujemo politično ' ekonomski sistem, ni za nikogar prizanesljiv. Vsi brez izjeme to občutimo in si prizadevamo, da vsaj ne bi preveč zaostali, če že ne moremo takoj vštric z njim. Tu mislimo predvsem na verigo dogajanj, ki so pogojena eno z drugim, na predpise in ukrepe, s katerimi uglajujemo pot v boljše življenje. Takih dogajanj, kakor se spomnimo, v zadnjem času ni bilo malo, vsa pa so enako pomembna in odločujoča v razvoju. S tem namenom so najvišji organi oblasti izdali ukrep o zamr-zovanju cen in napotke, kako v bodoče urejati vprašanja na področju investiranja, delitvenega sistema, delovnih Delavski sveti izvoljeni Tudi delovne organizacije v trebanjski občini so te dni izvolile delavske svete. V novih organih upravljanja so Povprečno slabši in manj zavzeti predstavniki kot do zdaj. Kaže, da so upravljavci s premajhno resnostjo izbirali kandidate v samoupravne organe. razmerij in podobno. V občinah so se takoj lotili ustreznega dela in pritegnili v mehanizem, ki naj te ukrepe in napotke prilagodi in izvede na samem terenu, družbeno politične činitelje in organe upravljanja z željo, da vsak prispeva svoj delež. V delovnih organizacijah so bih med prvimi poklicani obravnavati ta vprašanja sindikati, gotovo tudi zato, da bi spodbudili razpravo še pri organih upravljanja in drugih organizacijah v podjetju. V tehtno obravnavo so se kar same od sebe ponujale predvidene dopolnitve na področju delovnih razmerij, delitvenega sistema in drugod. Zato bi pričakovali največ predlogov za prilagoditev novemu stanju, .to pa je nedvomno uresničitev ustavnih načel, prav iz sindikalnih podružnic. Je pa narobe; kaže celo, da so sindikati, vsaj v večini delovnih organizacij, stopili s tira kot premalo zainteresirana organizacija zaposlenih. To je nemalo čudno, še bolj pa zaskrbljujoče. Razprave so se nehote zasukale v razmišljanja, zakaj taka neprizade-tost. Nekateri si nezainteresiranost sindikalnih podružnic razlagajo s tem, da so sindi- kati sploh nedelavni in tu in tam le organizacija na papirju. Drugi spet menijo, da je tako zavoljo nesposobnosti, medtem ko večina trdi, da sindikati zaostajajo za dogajanji. Občinski sindikalni svet z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to ne vodi nikamor in razmišlja o načinu, s katerim- bi svoje podružnice (morda vajene, da jih vedno kdo spodbuja?) le pripravil k razpravi. Sindikati nimajo le pravice reči svoje o novostih, temveč so dolžni iskati rešitve! Vrsta novosti, s pomočjo katerih družbena skupnost pomaga trebiti plevel in nepotrebno navlako z. gospodarskih in drugih splošno življenjskih torišč, gotovo še ni pri kraju. Vprašati se je torej treba, kdo bo opravil zamujeno, če nujnih vprašanj ne bomo sproti reševali! V mehanični delavnici kmetijske ka dela. Kadar traktorju opeša motor, odpeljejo na »ambulantno zdravlje-stokrat pa se popravilo zavleče za več hanizacije za delo je pač odvisno od predvsem od rezervnih delov, ki jih kuje. Marljivi mehaniki popravijo po-stva vedno v najkrajšem možnem času. zadruge v Trebnjem nikoli ne zmanj-ali se polomi ta ali oni priključek, ga nje.« Stroj včasih hitro popravijo, če-tednov. Usposabljanje kmetijske me-težavnosti okvar in v zadnjem času na domačem trgu na splošno primanj-ljedelske stroje in razna vlečna sred-(Foto: ANICA STARIČ, KZ Trebnje) Krivulje kažejo navzgor Predsednik Ivan Gole o dvajsetletnem razvoju trebanjske občine Tovariš Avbelj v Trebnjem Na povabilo občinskega ko-rniteja Zveze komunistov in drugih političnih vodstev je 7 junija obiskal trebanjsko občino sekretar CK ZKS Viktor Avbelj. Dopoldne je obiskal več delovnih organizacij (obrat MODNA OBLAČILA, TŠS MIRNA, DANA, GREDA) in se z njihovimi predstavniki pogovarjal o perečih vprašanjih proizvodnje, investiranja, odmevu ukrepa o zamrzovanju cen in podobnem. Popoldne je tovariš Av- belj v Trebnjem predaval o gospodarstvu, perečih vprašanjih na področju delovne sto-, rilnosti in ukrepih, ki jih je bilo treba nujno sprejeti, da bi delovne organizacije spodbudili k smotrnejšemu gospodarjenju. Predavanja se je udeležilo nad 70 obiskovalcev, zlasti pa člani obč. komiteja ZKS, obč. odbora SZDL, sekretarji OO ZKS in direktorji ter predstavniki organov upravljanja iz podjetij. 9. maja se je napolnilo dvajset let, kar je zmagovito jugoslovansko ljudstvo pregnalo s svoje zemlje okupatorsko svo-jat in si začelo urejati srečnejšo prihodnost. Temeljev za prihodnost največkrat skoraj ni bilo, saj ponekod razen opustošene zemlje in neomajne volje v revolu-i eiji prekaljenih ljudi, ni bilo nič. V trebanjski občini, Id je bila včasih okraj, je bil napredek počasnejši, manj skokovit kot v drugih krajih. Že enajst krajevnih skupnosti Občani trebanjske občine te dni uresničujejo svoje, v Preteklosti neštetokrat ponovljene želje. Na zborih volivcev, ki bodo končani najverjetneje do začetka druge Polovice junija, so ustanovili krajevne skupnosti že v enajstih krajih. V šestih krajih bodo krajevne skupnosti u-stanovili v dneh, ki prihajajo. Občinska politična vodstva, ki spremljajo to samo odločanje občanov, menijo, da ustanavljajo občani krajevne skupnosti res po trezni presoji, nezaletavo, kar je možno ugotoviti tudi iz predvidene kandidatne liste za vodstva in organe upravljanja krajevnih skupnosti. Prve krajevne skupnosti oziroma njihovi sveti se tudi že pripravljajo na-seje, kjer bodo izvolili organe in se pomenili o pcogramu dejavnosti. »Kaj je torej značilno za to razvojno pot?« smo vpra-šali predsednika občinske skupščine v Trebnjem Ivana Goleta. »Ko obravnavamo povojni razvoj naše občine, ns moremo mimo resnice, da je bila Dolenjska zibelka partizanov. Posledice tega smo čutili še doilgo po osvoboditvi. Deželo smo obnavljali več let. V vojni je izgubilo življenje nad 300 partizanov iz občine, več kot 450 pa jih je u-mrlo kot žrtve vojne, zato je bila obnova predvsem stvar mladine, njenega poleta. Območje današnje občine je bilo izrazito kmetijsko. Takratni trebanjski okraj je sprva skrbel le za obdelovanje zemlje in kasneje za bcflj-še pridelke. Industrije po V TREBANJSKI OBČINI LETOS PRVIČ Patrolni marš 4. julija Predlog predsedstva občinskega Združenja zveze borcev v Trebnjem: petčlanske ekipe borčevskih organizacij in mladine na patrolrso orientacijskem Pohodu s tekmovanji-za prehodni pokal - Prihodnje leto tudi na tem področju medobčinsko sodelovanje vojni nismo utegnili obnoviti, šele v letih od 1947 do 1950 so bile ustanovljene manjše delavnice (mizarske, krojaške, čevljarske), ki so se pretežno pečate z usluž-nostno dejavnostjo. Nagel razvoj industrializacije v Sloveniji in v vsej državi pa je povzročil, da se je tfudi v naši občini začela spreminjati struktura prebivalstva. Računamo, da je odšlo od 1947 do 1950 iz občine nad 1800 mladih ljudi, ki so se zaposlili v najrazličnejših panogah. Površina občine je 30 828 ha, od tega 13.586 ha kmetijskih zemljišč in 17.242 ha gozdov. Občina obsega presežni del mirenske in teme-niške doline z obrobnimi pobočji goric, na jugozahodni strani pa tudi nekaj višjega kraškega sveta Suhe krajine. Prirodna izoblikovanost tal ustvarja ugodne prehode, po katerih poteka gosta mreža cest in železnice. Ceste, razen avtomobilske ceste, so makadamske. Območje občine je izrazito kmetijsko, razen tega pa je pri nas polno ugodnih pogojev za turizem.« 1958 - prelomnica »Kdaj se je obrniHo na boljše?« • »Ob združitvi takratnih treh občin — mirenske, mo- Na 3 do 5 km dolgo mar-sruto bodo poslale vse borčevske organizacije v občini eno ali več ekip po 5 članov, z ftekaj ekipami pa bo sodeloval 'tudi mladinski odred Matije Gubca, v katerem so obvezniki predvojaške vzgoje. bi bil marš čimbolj pester, bodo lahko sodelovale tudi ne-borčevske ekipe. Patrolno orientacijski pohod bo obsegal med drugim tekmovanje1 z malokalibrsko Puško, iskanje markantnih točk, spoznavanje topografskih znakov ter poznavanje ^odovine iz NOB pomembnih objektov in krajev. Ekipe bodo tekmovale med seboj, najboljša bo prejela prehodni pokal, druge za njo pa diplome in manjša priložnostna darila. Organizatorji prvega pohoda v trebanjski občini ta čas že pripravljajo vse potrebno, da bi se zamisel vsestransko posrečila. Računajo na dobro udeležbo predstavnikov vseh krajevnih organizacij ZB kakor tudi drugih organizacij, ki so tem sorodne. Letos bo prireditev občinska, prihodnje leto pa želijo tudi na tem področju vpeljati medobčinsko sodelovanje. Ugoditi najbolj oddaljenim! Na letnem občnem zboru Rdečega križa v Trebnjem so se 7. junija pomenih o najbolj potrebnih letošnjih nalogah. Med drugim so se zavzemali za še večjo preventivno dejavnost v zdravstvu, kar bo po mnenju udeležencev občnega zbora možno izvesti, če bodo vsi zainteresirani sodelovati in pomagali. Razen tega so se potegovali za to, da bi bih občani, ki prihajajo k zdravniku v Trebnje iz bolj oddaljenih krajev, delež- ni posebne ugodnosti. Ugodnosti vidijo v tem, da bolniku iz krajev, ki imajo slabe prometne zveze, ne bi bilo treba večkrat priti k istemu zdravniku, če ga ta prvi dan (v rednem delovnem času) ne. bi mogel pregledati, ampak bi bil lahko pregledan popoldne.- Menijo, da bo z marljivim zdravstvenim osebjem lahko doseči sporazum, da bodo v izjemnih primerih delali tudi po delovnem času. kronoške in trebanjske — v sedanjo trebanjsko. To je biLo leta 1958. Narodni dohodek na prebivalca je bil v tem letu še 69.831 dinarjev ali trikrat manflši od povprečnega republiškega, ki je znašal 223.612 dinarjev. Po letu 1958 se je naglo povečala zaooslenost, ob njej pa tudi narodni dohodek. Socialna struktura prebivalstva se je močno spreminjala in se hitro spreminja tudi še danes. Leta 1959 smo imeli 60 odstotkov kmečkega prebivalstva, leta 1963 že samo 55 odstotkov, letos pa računamo, da ga bo le še 52 odstotkov. Zaposlenost se sicer počasneje veča, imamo pa že $400 zaposlenih, od tega v občini 59 odstotkov, izven nje pa 41 odstotkov. Narodni dohodek na prebivalca se je leta 1963 povečal na 198.200 dinarjev, letos pa naj bi bil že 287.000 dinarjev.« Vpliv zmanjšane investicijske potrošnje »Je družbena akumulacija že zadostna?« »V zadnjih dveh letih so bili doseženi pomembni gospodarski uspehi, ki se kažejo v hitrejšem porasbu proizvodnje na vseh področjih. V kmetijstvu je predvideno, da bo 25 odstotkov obdelovalne zemlje v družbenih rokah, 75 odstotkov pa bo ostalo zasebnikom. Občinska skupščina si prizadeva, da bi hkrati s podružabljanjem zemlje odprli nova delovna mesta za sproščeno delovno silo v kmetijstvu. To je težka naloga, ker občina gospodarsko še ni tako močna, da bi si zagotovila akumulacijo za razširjeno reprodukcijo. Razen tega se investicijska potrošnja nasploh zelo zmanj. sinje, s tem pa seveda tudi možnosti za zaposlitev občanov. Lani so se začele rekonstruirati Tovarna šivalnih strojev in DANA na Miimi ter trebanjska KEMO - OPREMA, rjefla teko pod sila težkimi kredrtnimi pogoji. Kmetijska zadruga pa gradi veli. ko pitališče za 1000 glav govedi.« Lani prelomnica za družbene službe »čemu je posvečena največja pozornost v zadnjem času?« »Za hitrejšo proizvodno rast zelo manjka strokovnjakov tako v gospodarstvu kot v družbenih službah. Zato posvečamo posebno skrb izobraževanju kadrov na šolah različnih strok in stopenj. Delovni kolektivi se čedalje bolj zavedajo, da brez stro kovnjakov no bo šlo, zato izdvajajo vedno več sredstev za štipendije. V šolstvu so uspehi tudi kar dobri. Trebnje bo dobilo novo šolo, materiaUna osnova za šolstvo j?a se je precej izboljšala. Zdravstvo je lani doživelo prelomnico. V Trebnjem smo odprli nov zdravstveni dom z lekarno, na Mirni novo zdravsteno postajo, zdravstveno .postajo v Mokronogu pa smo obnovili. Tak razvoj zahteva tudi razširiev trgovskega omrežja, obnavljanje gostinskih in turističnih Objektov, usluž-nostne obrti in izboljšanje družbenih služb na sploh. V komunalni dejavnosti je vsekakor treba omeniti Gani zgrajeni vodovod v Mokronogu,« je na koncu razgovora dejal predsednik Gole. V tem naglem pregledu novega je kajpada tudi marsikaj izpuščeno, ker bi porabili preveč besed, da bi lahko opisali to dolgo, skoraj trnjevo pot, ki jo je občina prehodila v dvajsetih lc-. tih po osvoboditvi. Toda nekaj moremo kiju!) temu razbrati iz teh vrstic, namreč to, da se vsako leto vse izboljšuje. To, s č'mer so bili občani še lani zadovoljni, so letos začeli izboljševati, izpopolnjevati. Če bi vso to prizadetost upodobili s krivuljami, bi vse krivulje kazale navzgor, torej napredek. Po tem, da bi bile domala vse krivulje strme, bi ugotovili, da je bil ta napre. dek zlasti v zadnj h letih, skokovit. Nič takega si ni bilo mogoče zamisliti pred dvajsetimi leti in še prej, ko je bil človek delu suženj, ne pa njegov gospodar. (i. z.) 3. SEM OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO Sprejet je pFwi zazidalni načrt izboljšano poslovanje občinske oprave - še "vedno »VIP« za štipendije - Delovnih mest hi več na izbiro - Kaj je ceneje: individualna gradnja ali stanovanja v blokih? Odnos občan-uprava brez pripomb? - Pogodba za financiranje NSL odložena Zakaj so EE v ozadju? ; Seje delavskih svetov so prenatrpane z gradivom, obratni delavski sveti in sveti ekonomskih enot I pa nimajo materialnih pristojnosti - Z novimi pristojnostmi, ki jih lahko damo nižjim samoupravnim organom, bi DS in upravne odbore razbremenili Delavsko samoupravljanje se ne uveljavlja tako kot bi želeli, še slabše pa je s samoupravljanjem v ekonomskih enotah, ki so zaživele, celo desetletje pozneje kot delavski sveti. Zlasti v večjih kolektivih ugotavljajo, da so seje delavskih svetov prenatrpane z gradivom, ki bi ga bilo treba prediskutirati zelo pazljivo in nemalokrat tehtne odločitve sprejeti s posebnim premislekom. Hkrati s tem ugotavljamo, da se samoupravljavci v delovnih svetih in upravnih odborih izpreminjajo v neke vrste glasovni stroj. Zakonodaja, razni predpisi, gospodarski sistem in podobno se zelo hitro izpreminjajo in zahtevajo hkratno prilagajanje politike v gospodarstvu. Družbeno ekonomska izobrazba našega proizvajalca pa je sorazmerno nizka in le stežka dojema vsebino in pomembnost gradiva, o katerem naj bi odločal. Pred nedavnim jc občinski sindikalni svet Novo mesto sklical razgovor, na katerega so bili poleg članov predsedstva povabljeni tudi predstavniki 11 delovnih organizacij. V lanski jeseni je posebna komisija občinskega komiteja j ZK opravila v teh podjetjih anketo o samoupravljanju. Anketirani člani samoupravnih organov in nekateri proizvajalci so odgovarjali na splošna, sorazmerno lahka vprašanja. Pokazalo se je, da v nekaterih podjetjih sploh ni pregledov o sejah samoupravnih organov, da mnogi člani DS in samoupravnih organov niti ne vedo, koliko članov štejejo samoupravna telesa v podjetju in da si mnogi izmed njih niso na jasnem niti o najosnovnejših nalogah samoupravljanja. Ob naštetem se torej ni potrebno čuditi, če samoupravni organi le stežka sledijo potrebam, če se morajo sestajati zelo pogosto, če so njihovi dnevni redi predolgi in če se glasovanje izpreminja v mučni opravek. Precej drugačna je slika v samoupravnih telesih ekonomskih enot. V njih so samoupravljavci zelo aktivni, ker obravnavajo konkretno problematiko, ki jim je blizu in jo torej laže razumemo. Žal. pa imajo samoupravni organi v ekonomskih enotah še vse premalo materialnih pristojnosti. Prav bi torej bilo, ko bi v delovnih kolektivih proučili delovanje ekonomskih enot in jim poleg moralnih prepustili tudi materialne pristojnosti. Ekonomske enote bodo kaj hitro zaživele in se enakovredno vključile v reševanje problemov kolektiva. S takšnim delovanjem pa bomo hkrati razbremenili delavske svete in upravne odbore ter časovno skrajšali njihove seje. V bodoče bodo lahko ti najvišji organi delavskega samoupravljanja v kolektivu nato razpravljali le o bistvenih problemih, reševanje podrobnosti pa prepuščali obratnim delavskim svetom in svetom ekonomskih enot. V četrtek, 10. junija, sta se sestala na 3. skupno sejo oba zbora občinske skupščine Novo mesto. Seji je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec Vinko Kastelic. V razpravi po poročilu o delu uprav-ve občinske skupščine je odbornik Zvone Pere med drugim dejal: »čeprav se je v poslovanju uprave od zadnjega poročila že marsikaj spremenilo, bi bilo treba delo, ki je še zelo koncentrirano v rokah načelnikov, čimbolj prenesti na posamezne referente ...« Govoril je tudi o štipendiranju: »Navzlic priporočilu občinske skupščine nekatere gospodarske organizacije Se vedno dodeljujejo štipendijo po zvezah in poznanstvih. Občinska skupščina naj analizira te podpore in ugotovi, na kakšni podlagi se dodeljujejo!« Poročilo o problematiki in delu nekaterih zavodov je v imenu zavoda za zaposlovanje delavcev komentiral Jože Plavc: »Vsako leto konča šolanje blizu 900 otrok, zaposlimo pa skoraj 1500 ljudi. To ne bo več šlo. Na vasi so samo še stari ljudje, čeprav imamo na našem področju 36.000 hektarov rodne zemlje. Narobe bi se ji bilo odreči na račun tovarn!« V imenu zavSUa za izgradnjo in urejanje naselij Je Miha HrovatiČ med drugim de- jđl: »Opažamo velik naval na individualno gradnjo. Prostih lokacij pravzaprav ni več, med tem pa imamo neprodana stanovanja v blokih in proste lokacije za vrstne hiše...« Proti pričakovanju ni nihče razpravljal o ,odnosu občan —- uprava. Odborniki, navzlic pritožbam na zborih volivcev in pisanju po časopisih', niso povedali nič dobrega in nič slabega. Velja pa zapisati, da se je zadnje Čase ta odnos dokaj popravil. Za nadaljnje izboljšanje dela uprave je skupščina sprejela več sklepov. Potem, ko sta predsednik sveta za urbanizem ToneVa-lentinčič in projektant inženir Miloš Lapajne obrazložila zazidalni načrt za stanovanjsko naselje Znančeve njive (Nad mlini), je skupščina sprejela odlok o potrditvi zazidalnega načrta te soseske in pravilnik za izvajanje načrta. To je prvi zazidalni načrt, ki ga je sprejela novomeška skupščina. Podobna dokumenta so nato sprejeli tudi za vveekend naselje v Dolenjskih Toplicah. Skupščina je sprejela tudi pregled dohodkov in izdatkov po občinskem proračunu za minulo leto. Dohodkov je bilo 770 milijonov in pol, izdatkov pa 769 milijonov in četrt. Odborniki so razpravljali še o pogodbi za financiranje gradnje in opreme nove bolnišnice v Ljubljani. Skupščina smatra, da je gradnja te bolnišnice nujno potrebna, vendar pogodba ne upošteva občin, ki so v zadnjem času gradile take objekte že na svojem področju; ne upošteva občin izven bivšega ljubljanskega okraja, ki pa bodo to bolnišnico, vsaj kot znanstveno ustanovo tudi potrebovale in ne upošteva možnosti, da bi s sredstvi sodelovali tudi komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Zato je skupščina začasno odložila potrditev te pogodbe, dokler ne bodo navedene pomanjkljivosti rešene enotno za vso Slovenijo. Skupščina je na podlagi izčrpnih poročil (gradivo, ki so ga prejeli odborniki za to sejo, je tahtalo 58 dekagramov!) sprejela še vrsto drugih odlokov, potrdila najetja posojil in dala poroštvene izjave za 9 posojil. Potrdili so predlog komisije za volitve in imenovanja o Spremembah v občinski upravi in izvolili nove sodnike-porotnike. M. MOŠKON KRAJEVNA ZBIRKA NOB V KARTUZIJI PLETERJE ZOPET ODPRTA Partizanski dokumenti podgorskih vasi Dolenjski muzej v Novem mestu je zopet odprl' svojo krajevno zbirko NOB v kar-tuziji Pleterje. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj je krajevna zbirka postavljena prav v Pleterjah? Za to je pravzaprav več vzrokov. Eden izmed njih je prav gotovo močna povezanost kartuzije z narodnoosvobodilnim pokretom od vsega začetka. Drugi pa so: nasilna utrditev be-logardistačne postojanke v Pleterjah in njeno uničenje z napadom partizanskih enot ter napad domobrancev in Nemcev na IV. bataljon Cankarjeve brigade na Javoro-vici. To so zgodovinski vzroku, ki so narekovali krajevno zbirko NOB v Pleter j ah. Za to pa govori tudi množica ljudd, ki vsako leto obišče kartuzijo. Tako bodo obiskovalka poleg njenega kulturne- Recital slovenske lirike Sodelovanje mladine iz NO-VOTEKSA in pripadnikov novomeške garnizije je spet obrodilo. 10. junija zvečer smo v klubu Doma JLA poslušali recital slovenske lirike po zamisli režiserja vojaka Zvoni mirja Kolar ja. Vsebinsko je bila prireditev sestavljena iz dveh delov: sdbialne in borbene poezije. V zboru so bili pred stavljeni: Zupančič, Golja, Kosovel, Gruden, Fafcur, Brnčič, Kajuh, Bor, Leveč in drugi pesniki do mlajšega rodu, katerega predstavnik je Menart. Uvodoma je pomen te poezije in same prireditve označil književnik Severin šali. Recitirali so: Milena Mav- sar, Predrag Glodjaič, Lada Sečnjak, Matija Stupica, Cveta Pate, Majda Smrekar, Jože Simčič, Nada Mirtič, Zvonimir Kolar in Sava- Sever iz Ljubljane. Poslušalci so naj topleje sprejeli interpretacijo Se ver je ve. V prireditev so se posrečeno vključili pevci KUD Svobode Dušan Jereb pod vodstvom Tone-a Marklja. Večer je vsekakor zaslužil večjo pozornost, kakor pa mu jo je izkazalo z maloštevilnimi obiskovalci . novomeško občinstvo. Je to znak, da je kulturnih prireditev (te vrste?) preveč, ali da zanje ni zanimanja? Pogrešali smo mladino. ga bogastva in zanimivosti spoznali tudi okoliško ljudstvo v enem izmed najtežjih obdobij zgodovine. Posebnost krajevna zbirke NOB v Pleterjah je v tem, da nima razstavljenega prav ničesar drugega kot samo to, kar se je dogajalo v podgorskih vaseh. S fotokopijami dokumentov, fotografijami in zemljevidi hoče krajevna zbirka pokazati razvoj narodno-cfevobodrilnega gibanja, številne vojaške akcije in rast ljudske oblasti. Oglejmo si zbirko podrobneje, kakor vedno od leve proti desni. Na prvi steni je 200X120 cm velik zemljevid, na katerem so označeni rajonski in terenski odboiri OF, krajevni narodnoosvobodilni odbori, izvoljeni že v juniju, juliju in avgustu 1942. aeta, pomožna tehnika Gorjanci in njena ppt do združitve z o-krožno tehniko, delavnice, bolnice, kurirska- pota in večja zborovanja. Pod zemljevidom so razni dokumenti, slike rajonskih odborov, koCiikor jih je bilo možno do sedaj zbrati, in tisk pomožne tehnike Gorjanci. Leva stena je posvečena dvema podgorskima herojema: Vinku Paderšiču-Batre-Ji in Martinu Kotarju-Marja-nu ter vsem padlim borcem iz podgorskih vasi. Krvni da--vek 53 podgorskih vasi od Podgrada- do Premagovcev je 160 oboroženih borcev. Sprednja stena prikazuje delež Kartuzije Pleterje v narodnoosvobodilnem gibanju. Razstavljene so fotokopije vseli dokumentov patra pri-orja dr. Josipa Edgarja Leo-polda-Lavova o sodelovanju s partizani, dopisovanje z belo gardo in dokumenti iz izgnanstva. Prikazan je napad partizanskih enot na beflogar-distično postojanko v kartu-ziijd Pleterje od 18. do 20. februarja 1943 ter dokumenti naših in okupatorskih vojaških enot o njem. Fotografski posnetki brata Huga Rožnika pa kažejo posledice tega napada. Desna stena je povsem vojaškega značaja. Veliki zemljevid 200X120 cm prikazuje pota Gorjanskega bataljona ter vse akcije vojaškega značaja na tem območju. Na malem zemljervidu je narisana skica napada domobrancev in Nemcev na Javorovi* co 16 marca 1944, kjer je taboril IV. bataljon Cankarjeve brigade. Fotografije kažejo od Italijanov bombardirane vasi: Vrhpolje, Gaberje in Jugorje v avgustu 1942. Skrb za ranjence prikazuje-, jo slike vseh bolnic na tem področju ter pokojnega, od ustašev ubitega dr. Stanka Orneliča, Razstava je v sobi ilevo poleg glavnih vrat v kartuzijo in je dostopna tudi ženskemu spolu. Odprta je vsak dan. Pri vratarju samostana dobite knjigo vtisov, v ka-. tero naj se obiskovalci vpi- šejo. Partizane, ki so se borili v teh krajih, prosi Dolenjski muzej, da v knjigo vtisov napišejo napake, ki jih bodo opazili ali nove predloge, kajti le na ta način bomo prišli do popolne krajevne zbirke za to območje. J.Z. Nastop dolenjske in belokranjske mladine na nedeljski zletni prireditvi v Karlovcu se je končal s simholično sliko: Triglavom in napisom 20 LET, sestavljenima iz ležečih telovadcev z dvema monumentalnima skupinama na vsaki strani in širokima obročema deklet in fantov. Avtorji vaje so Miro Longvka, Majda Peperko in Milan Smerdu, glasbeno spremljavo pa je napisal Stane Fink. KONCERT ZABAVNIH MELODIJ V DOMU JLA MLADI IN STARI ZADOVOLJNI Milena Zaletel je pred novomeško publiko uspešno prestala debut z znanim šansonom Edith Piaffove »Ničesar ne obžalujem« V petek, 11. junija zvečer, smo poslušali v domu JLA v Novem mestu lep koncert zabavnih melodij v interpretaciji zabavnega orkestra novomeške garnizije in domačih pevcev. Koncert, ki je obsegal kar 23 dokaj zahtevnih skladb iz repertoarja zabavne glasbe, je bil v prvem delu morda nekoliko šibkejši predvsem v intonaciji in dinamiki, v drugem delu pa znatno boljši. Peli so Ivica Srbljin in Dinko Banič, ki služita vojaški rok v Novem mestu, ter do- mačini Katjuša Suhy, Majda Udovič, Milena Zaletel in Janez Rustja. Vsi so pokazali dovolj muzikalnosti in rit-n mičnega čuta, kar pri podobnih nastopih mnogokrat pogrešamo, škoda, da so navadno prepuščeni sami sebi, saj bi se iz njih lahko razvili odlični interpretatorji zabavne glasbe. Posebno so navdušili dueti. Med posamezniki sta bila najboljša Janez Rustja z »Granado« ter Dinko Banić s skladbama »Naš kapetan« ter zelo doživetimi »čergami«. • - škoda, da je bil orkester včasih premočan, predvsem kadar so nastopili pevci s šibkejšim glasom. Redkokdaj doživimo, da je ob polni dvorani na koncertu zabevne glasbe publika tako mirna in zavzeta za poslušanje. Kljub pretežno mladim poslušalcem na petkovem koncertu smo se starejši .spontano pridružili odobravanju in navdušenju, kadar so nastopajoči to zaslužili odobravanju in navdušenju. Ob taki publiki je užitek poslušati koncert zabavne glasbe. Tako resno pripravljena prireditev pa bi zaslužila tudi bolj resne plakate: naslov koncerta »DA DA UN PA« (navzlic »komercialnemu« u-činku) ni najbolj primeren! Ob tem koncertu moramo spet pozdraviti razveseljivo sodelovanje pripadnikov ar-made z novomeško mladino. Želimo, da nam takšno sodelovanje pripravi še več tako uspelih kulturnih prireditev! Ja. Janez Rustja je z zahtevno »Granado« dvignil val navdušenja v dvorani T Rehabilitacija - medobčinska skrb Za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov bo poslej skrbela stalna medobčinska konferenca - Težave posebne šole v šmiheEu - Zaskrbljujoča neodgovornost odgovornih posameznikov Na sobotnem medobčinskem posvetovanju v Novem mestu so socialni delavci in predstavniki zavodov in šol črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine imenovali iniciativni odbor za ustanovitev stalne medobčinske konferece za rehabilitacijo invalidnih oseb. K tej odločitvi je privedla pestra razprava, v kateri so ugotavljali uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega dela pri rehabilitaciji. To je nedvomno velik korak naprej, ker bodo občine dobile nujno potreben organ za reševanje skupnih problemov. Problemov pri rehabilitaciji duševno in telesno prizadetih ljudi pa ni malo, začenši s šolanjem otrok na posebni šoli in v specialnih zavodih, ali pozneje v specialnih delovnih organizacijah za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Na zadnjem posvetovanju so obravnavali predvsem rehabilitacijo duševno in telesno prizadetih otrok od 5. do 19. leta. Ugotovili so, da je v zadnjem času lepo napredovala kategorizacija teh otrok, ki jih je v štirih dolenjskih občinah 1.137. Do zdaj so jih kategorizirali 225, zlasti marljiva pa je na tem področju črnomaljska občina. Niso pa se strinjali z načelom, da je lahko kategoriziran le tisti otrok, ki prejema otroški dodatek. Ta načela bo treba spremeniti, saj starši, ki ne dobivajo doklad, (ti pa so večinoma kmetje), tako rekoč ne bi dočakali, da bi njihovega otroka sprejeli- v zavod na družbene stroške. V razpravi so se tudi spraševali, kaj bo s posebno šolo v šmihelu, če ne bo dobila pomoči. Kakor je povedal njen predstavnik, bo zaradi pomanjkanja prostorov že to jesen težko odpreti nov oddelek, šoli manjkajo delavnice, v katerih bi se prizadeti otroci navajali na delo. Iz šole gre vsako leto toliko,, in toliko otrok na rehabilitacijo v ustrezen novomeški zavod, znano pa je, da ta zavod ne bo mogel več dolgo dihati v tesnih precej zastarelih okvirih. Klic po pomoči je tudi tu umesten, sam zavod pa že dalj časa pripravlja program za sodobno dejavnost v rehabilitaciji invalidnih oseb. Dolžnost družbe je, da invalidom pomaga do normalnega življenja. To pa je družbi lahko samo v korist. Tudi v razpravi so poudarjali, da bi lahko ljudje, ki jim druž- Zunanja' podoba kraja je vstopna viza Dolenjska je zaradi naravnih lepot, zaradi lepe lege krajev in okolice zelo privlačna za tuje in domače tu. riste. Z razvojem avtomobilizma postajajo naši kraji vedno bolj dostopni in vsako leto nas obišče več ljudi. Ni dovolj, če imamo urejene gostinske in športne objekte ter dobre prometne zveze, zelo pomembna je tudi javna čistoča in zunanja ureditev krajev! To je kulturni odraz ravni prebivalcev in vsakdo, ki pride v tuji kraj ter ga ob vstopu pozdravita snaga in lepa zunanja podoba, se bo tja rad vračal. Najboljša propaganda za turizem je poleg gostoljubnosti in naravnih lepot predvsem snaga. Vzdrževanje snage na javnih krajih je na. morali prebivale: sami kai največ prispevati k večji ,av-ni snagi in k boljši zunanii ureditvi naselij. Vsekakor bi morale tudi §ole mladino vzgajati tako, da ne bi otroci odmetavali po ulicah papirjev, vrečk od sladoleda in drugega, pri tem pa prezirali koške, ki so za smeti že marsikje namešča ni. Skupščine dolenjskih občin so v zadnjih letih sprejele odloke o komunalni uredi v; in zunanji podobi naselij ali odloke o javnem redu m miru. Ti odloki določajo, da so občani in delovne organizacije dolžni skrbeti za ^r.ago in ne kvariti lepote in zunanje urejenosti krajev. Inšpekcijski organi so na obhodih ugotovili, da teh odlokov ne „Rada bi bila bolničarka .-nbližuje se kanec šolskega leta in s tem bo tudi konec mojega obveznega osemletnega šolanja. Vedno pogosteje se mi v mislih prikazujejo pota, ki vodijo v prihodnost Toda odločitev je tako težka Po kateri izmed številnih Poti naj krenem, da bo prihodnost lepa, da moje 1 življenje ne bo brezkoristno, da bom jaz zadovoljna, družba pa bo imela od mene vsaj malo koristi? Z mamo- in mlajšim bratom živim v majhni vasici Kleno-vik- Vas je precej oddaljena °d glavne ceste, do avtobus-712 postaje imam pol ure hoda Tako smo skoraj odtrga-ni od sveta. Do sedaj sem hodila le po poti, ki vodi od doma do šole in. nazaj- Ko sem prišla iz šole, me je do-m% vedno čakalo delo. Očeta nimam že osem let, zame in za brata skrbi le mama, ki od jutra do večera dela; hodi pomagat tudi sosedom, da bi meni in bratu omogo-lepšo prihodnost. Večkrat mi mama pripoveduje, kako je bilo, ko je še Sipe) oče: Tudi sedaj bi bilo mnogo lažje pri nas, saj bi tudi meni pomagal pri težki odločitvi, ki je pred menoj. Mami bi rada kmalu pomagala in se jt tako vsaj malo oddolžila za skrbi] ki jih ima z menoj- Hkrati pa si želim še naprej v šolo, da bi tako prišla do poklica. Moji želji se tako križata in odločitev je še težja Rada bi postala bolničarka. Na vasi iz dneva v dan vidim, kako malo skrbijo za bolnike in onemogle ljudi. Jaz pa bi vsem trpečim rada pomagala. Ne vem, če bom dohitela svoje želje, ker nimam sredstev za šolanje. Kje naj jih iščem? Mami se vseh teh skrbi ne upam naložiti na njena šibica rame-na. Tako si bom verjetno poiskala neko zaposlitev, da bom skrbela sama zase. če bo le mogoče, bi rada dobila službo v pisarni, da bom potem imela možnost obiskovati kako večerno šolo in na ta način' priti do poklica- Toda to so moje želje. Kaj bom postala v resnici, še ne vem. ANGELCA GIODONI Vse življenje sledila, na starost okradena 60-letna M. P. iz 2dinje vasi živi v svoji hišici v zelo skromnih razmerah, čeravno ima tudi nekaj posestva. Vse življenje je štedila in si največ s prodanim vinom prihranila okoli 450.000 dinarjev. Denar je hranila v kašči, v zaklenjeni omari. Del denarja je bil spravljen v platneni vrečki in obešen na kav-lju, drugi del pa je bil v torbici, ta pa pomešana med perilom. Kašča je bila vedno zaklenjena, ključ pa je bil v skrivališču na podu. Lansko jesen je starka nenadoma ugotovila, da ji je iz platnene vrečice v omari izginil skoro ves denar, vsaj 250.000 dinarjev. Pristojni varnostni organi so iskali tatu in ga tudi izsledili. Najbližja soseda M. R. je najbolje poznala razmere. Nekoč si je od starke tudi izposodila 20.000 dinarjev in ob tej priložnosti videla, da je *šla ženica po denarvkaščo. Nekega dne spomladi 1964 je šla M. P. zdoma; teda je soseda poiskala ključ v skrivališču, odprla kaščo in omaro ter našla platneno vrečko, iz katere je vzela precej denarja, vendar ga je nekaj še pustila notri. V vasi so kmalu videli, da je zače la M. R. trošiti več denarja, kot so dovoljevale njene razmere ih tako je zadeva prišla na dan. Denar je bil že spomladi ukraden, vendar ga lastnica vse do jeseni ni pogrešila, v trdnem prepričanju, da je na svojem mestu. Zaradi kaznivega dejanja vlom-ne tatvine je pred dnevi novomeško okrožno sodišče obsodilo M. R. iz_ ždinje vasi na 1 leto strogega zapora. kršitelje in inšpekcijski organi jih bodo morali izrekati, če ne bo šlo zlepa Ne pozabi)a.;mo, da pravil o javni snagi in zunanii podobi nism< sprejeli zgolj ^ato, da bi oiia sama sebi namen, am^ak pred/sem zaradi našega zdravja. Samo v čis*ćm in urojenem okolju se dobro počutimo in si s tem zagotovimo teiesni 'jj dušev ni rozvoj! Zuuanja podoba kraja in snage, ki v njem vlada, pa jc poj.e^ tega najboljša vstopna viz i. ki jo lahko nnd:mr- tiristom! F. MERZEL <*bG KB W v Novem mestu Delavci ia kmetje ! Vaše prihranke o"breštujemo do 7 * NOVOMEŠKA KOMUNA" ba pomaga v rehabilitaciji, družbi tudi kaj vračali; seveda pa je to možno le, če bodo zaposleni. 'Delovne organizacije (na splošno) pa kaj nerade zaposlujejo invalide. Vse obsodbe je vreden direktor nekega dolenjskega podjetja, ki je predstavniku Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu izjavil, kako se bo sam zavzel za to, da njegovo podjetje ne bo sprejelo invalida! Začrtan je nov način reševanja rehabilitacije invalidov na Dolenjskem,, uspeh pa bo le, če si bodo prizadevali vsi, i tako družbeno politični činitelji kot organi upravljanja v podjetjih. Bodoče delo bo torej slonelo na medobčinski stalni konferenci in dolgoročnejšem programu, kakršnega smo bili do zdaj vajeni. V vsako hišo DOLENJSKI LISTI loga in dolžnost vseh prebivalcev. Našemu občanu ne sme biti vseeno kakšno je okolje, kjer živi, saj je to njegov življenski prostor. Pristojni organi lahko vzdržujejo javno snago samo v okviru razpoložljivih sredstev. Vsi vemo, da je sredstev čedalje manj, zato bi pač spoštujemo tako kot bi morali, v posameznih stavbah v strnjenih mestnih naseijih ljudje še vedno redijo domače živali, ob hišah stoje mesece in mesece nepospravljene skladovnice drv, pa tud: stavbe nemalokrat niso vzetr ževane tako kot bi bile lahko. Odloki določajo tudi kazn: za Obvestilo Zdravstvenega doma v Novem mestu Obveščamo, da v času letnih do pustov (od 20. 6. do 1. 9. 1965) ne bodo delale posvetovalnice za otroke: Karteljevo, Prečna, Gabr-je. Brusnice, Dolž, Stopiče, Birč-na vas, Otočec, Mirna peč in Smarjeta. Posvetovalnica za otroke v Zdravstvenem domu Novo mesto bo delala neprekinjeno vsak ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure. Hkrati obveščamo paciente z našega območja, da bodo v času letnih dopustov tudi splošne ambulante delale v ' manjšem obsegu, kar naj pacienti upoštevajo Čavka, Roda in Jastreb, ki jih na sliki vidite na prečenskem letališču, že komaj čakajo, da bi se preselile na modernejše in varnejše letališče v središče lovišč in toplic: na novo letališče v Dol. Straži Novo letališče: v središču lovišč in toplic! Bodimo kratki, jasni in odkriti: |radnja novega letališča bo stala 300,000.000 dinarjev. Sem je všteta tudi gradnja hangarjev in letaliških zgradb. Nekateri bodo vprašali, zakaj je vendar potrebno novo letališče, ko pa imamo že enega v Prečni. Odgovor je na dlani: sedanje letališče v Prečni je za bodoči razvoj povsem neuporabno. 2e zdaj komisija za komisijo, ki pregledujejo letališče, obljublja, da bodo letališče zaprli za ves promet To Pa ni edina hiba: letališče leži naniroč v smeri severozahod—ju Bovzhod in se od severozahoda ne fla pristajati zaradi prirodnih zaprek. Ostane torej le pristajanje 2. jugovzhodne strani, ki pa je velikokrat otežkočeno" in včasih celo °nemogočeno zaradi močnejših vzhodnih vetrov. Novo letališče je predvideno na ^loškem področju, vzhodno od Straže. -Ležalo bo v smeri severovzhod—jugozahod. Idejni Projekt novega letališča je v sklopu z urbanističnim razvojem zaloškega področja. V prvi fazi bi gradili 1150 m dolgo in 100 m Slroko travnato stezo, perspektiv-n° Pa bi srednji del tega pasu asfaltirali. Asfalt bi bil položen ' dolžini 700 m in širini 30 m. čredno ugoden bi bil pristop k letališču. Možnosti bi bili dve: po asfaltirani cesti, ki pelje v Dol. Toplice, bi lahko prišli na letališče prek Dol. Straže; dostop pa bi bil možen- tudi prek zaloškega mostu. Razlogi, ki opravičujejo gradnjo Gradnja novega letališča je seveda podprta z argumenti. Opravičljiva je predvsem iz treh razlogov: BE 1. tempo današnjega razvoja zahteva čim hitrejše in čini boljše zveze med posameznimi industrijskimi in turističnimi centri; tS 2. gradnjo novega letališča narekujejo čedalje večje zahteve turizma, posebno pa lovstva na področju Dolenjske; B 3. končno: moderno letališče zahtevajo tudi infdvse opravičljivi razlogi po hitrih zvezah pri poslovnih opravilih. S sodobnim poslovnim dvomotornim turističnim letalom traja polet . do Beograda manj kot dve uri. Račun je torej preprost: na 5-sedežnem letalu »Moravi« bi stal kilometer vožnje za eno osebo 40 dinarjev! Idejni projekti za letališče v Dol. Straži- so torej že narejeni Potrebno je le še dobiti sredstva za gradnjo in čimprej začeti delati. Franc Klemenčič, letalske šole vodja Kaj pravijo letalci? France Klemenčič: »Mnenje letalske šole je, da bi lahko dobili vsaj kredit, s katerim bi gradili letališče. Tako bi se izenačili z ostalimi slovenskimi letališči. Novo letališče bi bilo seveda dobrodošlo tudi nam, letalcem. Letališče v Dol. Straži bi bilo izrednega pomena za športno letalstvo: pokazali bi lahko vse svoje možnosti; z letališčem bi dobili tudi pogoje za kvalitetnejši in predvsem varnejši pouk letalcev kot je na dosedanjem, prečenskem letališču. Razen tega bi bil rešen eden izmed najbolj perečih problemov, s katerim se bavi letalska šola na letališču v Prečni: vprašanje lastništva: Letališče, na katerem sedaj domujejo dolenjski letalci, je namreč v privatni pcTsesti in Je na fijem 34 parcelnih lastnikov. Teren sedanjega letališča je močviren in večkrat poplavljen in zaradi tega ne moremo sprejeti turističnih letal, ker je teren premehak.« Mnenje ribičev Brane Suhv: »Gradnjo letališča samo podpiramo. Naše -mnenje je; čimprej — tembolje! 2e več inozemskih ribolovnih turistov je zagotavljalo, da bi pogosteje prišli na ribolov v dolenjske vode, če bi se nekje v bližini lahko spuščali z letali. Take želje so imeli predvsem Švicarji in Italijani. Povsem jasno je, da bi oustili pri nas veliko več deviz, če bi prišli z letali, kot pa če pridejo z avtomobili. Prav bi bilo, da . bi bilo letališče čimprej nared, .;aj bi to koristilo tudi občini v celoti, pa ne samo občini, ampak tudi Dolenjski in Beli krajini. Na ta način bi močno razširili športni ribolov in lov. Dolenjska je res zanimivo turistično področje Povem lahko, da se je velikokrat že zgodilo, da so z ribiči prišli tudi lovci vsi pa so se zanimali za letališče. Ribiška organizacija torej gradnjo letališča v Dol. Stia-ži le pozdravlja, zavedajoč se ve like koristi, ki jo letališče prinaša v dolenjski in belokranjski turizem.« Tudi turistična zveza podpira gradnjo Niko Paulič: »Tudi mi povsem podpiramo gradnjo novega letališča v Dol. Straži. Naš odbor je sklenil financirati izdelavo vseh posnetkov za novo letališče. To smo tudi naredili. Narejen je tudi idejni načrt in menim, da novomeška občinska skupščina in JLA lahko zdaj prevzameta stvar v svoje roke: najprej bo- treba urediti vprašanje lastništva in tehnično pripraviti teren. Za začetno obdobje avioturizma bi zadostovala travnata ploskev, imamo pa en pomislek: mnogo ugodnejša bi bila tista cestna varianta, ki bi bila speljana od podaljška ceste, ki se konča v Novolesu, Kot pa bi bil odcep od Dol. Straže. Brez dvoma bi novo letališče precej pomenilo tudi v turističnem pogledu. Z aero vožnjami bi si lahko turisti ogledali Dolenjsko. Predvsem severnjaki se za-iiimajo, da bi z letali prišli na naše področje. Zelo mikavna atrakcija bi bil aero taksi. Vse te zamisli pa so uresničljive le z izgradnjo novega letališča. .Sedanje namreč ni primerno, ker komisije, ki ga pregledujejo, zahtevajo predvsem večjo varnost in tehnično sposobnost.« Tako torej pravijo pri dolenjskem letalskem centru, pri zvezi ribiških družin in pri turističuem društvu v Novem mestu. Vsi so za to, da bi čimprej začeli graditi novo letališče. Potrebno bo le najti najvažnejše, to je sredstva. Zavedajmo se, da bomo novo letališče enkrat morali zgraditi, kajti prav lahko se zgodi, da bo ena izmed komisij sedanjega zaprla. Čimprej bomo torej začeli z gradnjo novega, tein prej se nam bo gradnja obrestovali: zadovoljni bodo lovci, športni letalci in turisti, ker jim bo novo letališče ali približalo turistične mikavnosti Dolenjske ali pn omogočilo doseganje vetjih Športnih uspehov. HV2F. SPIti \L Dijaška misel sedmih desetletij Ob razstavi dijaških rokopisnih listov v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu * Kot kraj se Novo mesto lahko ponaša s tem, da je med najstarejšimi kulturnimi središči v Sloveniji. Ker ima gimnazijo in druge srednje šole, se je vanj že od nekdaj zatekla izobrazbe žejna mladina s podeželja ter bližnje in daljnje okolice. Iz različnih nagibov so se porajali dijaški listi, nemalokrat zato, da bi v njih izrazili svoje življenjske nazore, misli in čustva mladi napredni ljudje. Nemalokrat so glasila izhajala tudi zato, da so v njih objavljali literarne prispevke nadarjeni dijaki. Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je ta mesec razstavila vsa dostopna glasila, ki so se na raznih novomeških šolah pojavljala od konca prejšnjega stoletja. Ko si ogledujemo te, oblikovno bolj ali manj skromne, pa vsebinsko bogate zapise, ne moremo mimo ugotovitve, da je mlade pišoče rodove vseh generacij vodila neizčrpna želja, da bi se izrazili. Pot do tega je bila često zelo mučna, saj tako politične kot šolske oblasti za dejavnost dijakov niso vedno kazale najboljšega razumevanja. Tako tudi lažje razumemo, zakaj imajo nekateri listi samo po nekaj številk, drugi pa le nekaj letnikov. Gimnazija prednjači tako po tradiciji kot po številu in kvaliteti dijaških listov. Tu je »Ilirija« (1896), tu »Vi-gred« (1896), tu »Zadruga« (1896), in po vrsti — če omenimo še nekatere: »Izpod Gorjancev« (1910), »Krka« (1924 in almanah 1932), »Vesna«, »Zarja«. Kmetijska šola na Grmu je v letih 1926 — 1932 izdajala »Brazde«, šmi-helska meščanska šola »Žarke«, učiteljišče »Našo misel«. Iz leta 1891 je ohranjena številka humorističnega lista »Obad«. Ta čas, ta desetletja so bila tako rekoč zlata leta za dijaška glasila. To je bil čas, ko so objavljali prve pesmi in črtice Dragotin Kette, Jože Cvelbar in Milan Pugelj, če omenimo samo te tri od tistih, ki so se prebili. Kasnejša leta, zlasti vojni čas, je za celo desetletje zavrl izhajanje dijaških listov. Gimnazija je šele v šolskem letu 1952/53 dobil aliterarno glasilo »Brstje«, že jeseni 1953 se je »Brstje« preimenovalo v »Stezice«, ki jih po dvajsetih letih izhajanja izdajajo še zdaj. Na učiteljišču so 1953 izdajali »Glas mladih«, pozneje pa »Našo misel«- Svoj list je dobila tudi osemletka (»Odmevi«, »Pionirski glas«) in Jaborniki (»Strela«, »Toma Hawk«, »Trdinov skavt«, »Blisk«). Razstavo, ki bo odprta do Seminar delavske univerze Delavska univerza v Novem mestu bo prihodnji teden organizirala seminar o interni zakonodaji delovnih organizacij. Seminar je namenjen strokovnim delavcem splošnih in kadrovskih služb, statutarnim komisijam, pohtičnim delavcem, direktorjem in predsednikom sindikalnih pcKiružnic. Ker pričakujejo večjo udeležbo, bodo se iminar razdelili po skupinah za manjša podjetja, za večja podjetja, za zavode in za zavode s področja šolstva in kulture. Na seminarju bodo obravnavali naloge delovnih organizacij pri usklajevanju statutov in drugih samoupravnih aktov, govorili bodo o novem temeljnem zakonu o zavodih, o novem temeljnem zakonu o varnosti pri delu, o medsebojnih delovnih razmerjih in o novem zakonu o delovnih razmerjih, na koncu pa bodo imeli za-kjučni razgovor o prilagoditvi iziroma uskladitvi statutov in drugih splošnih aktov delovnih organizacij z ustavo in zakoni. Novomeška kronika ■ TURISTIČNA SEZONA se je začela. Vodnjak na novomeškem glavnem trgu bi moral biti Novo-meščanom in mestu v ponos in okras. Videti pa je, da so -ga nekateri namenili za smetišče, suj je v vodi vse polno smeti in odpadkov, pa tudi v bližnji oke lici vodnjaka ni ravno najbolj čisto. ■ NEKAJ NOVIH PANOJEV so te dni postavil po Novem mestu. Plakatiranje pa je, kot kaže, še vedno precejšen problem, saj inz-lični plakati vabijo ljudi še dolgo po tem, ko je prireditev, ki jo je plakat propagiral, že za nami. Z malo dobre volje bi se tudi to pomanjkljivost dalo odpraviti. ■ HOTEL KANDIJA bo odslej vsako soboto in nedeljo prirejal ples. Poletje in turistična sezona sta se torej že pričela. Bi LUČKE gredo Novomešča nom kar v slast. Kadar je lepo Izleti novomeškega Planinskega društva V nedeljo, 27. jun'ja, vas vabi planinsko društvo Novo mesto na prijeten izlet: odhod zjutraj z avtobusom do priključka na avtocesto pri Hmeljniku, nato peš čez Hmeljnik, Karlovico, Trško goro in Stari grad do Otcčca, odkoder bo povratek z avto-busom ob 19. uri. V nedeljo, 4. julija, pa bo izlet PD na Klek. Odhod z vlakom v soboto ob 22. uri do Karlovca in Ogul'na, ni'o z avtobusom in peš na Klek. Povratek 5. julija z vlakom iz OguMm rlo Novega mosta vreme, jih na Glavnem trgu prodajo do tisoč. Novomeščani zdaj bolj kot prejšnja leta skrbijo, da papirnatih vrečk ne mečejo kar po tleh. Seveda pa brez izjerri tudi letos ne gre. ■ PRAV NIČ PRIJETNO ni, dobiti golobji spomin na pločniku Ceste komandanta Staneta, na glavo ali na obleko. Mestu pa seveda tudi nI v okras pravo golobje stranišče pred lekarno in malo nad slaščičarno Triglav. Morda bi se le dalo kaj ukreniti?! m 10. JUNIJA so bili neprijetno presenečeni kalilci nočnega miru, saj so miličniki priprli tri sezonske delavce, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. To bo najbrž spametovalo tudi druge, tako da se meščanom, posebno na Glavnem trgu, obeta prijetnejše spanje! D SOBOTA IN NEDELJA bosta za ljubitelje šporla kar privlačni: od sobote bodo na Loki kvalifikacije rokometašev za /stop v drugo slovensko ligo, kjer bodo poskušali srečo tudi Novomeščani, na baliniščih zraven teni škega igrišča pa se bjdo v nedeljo pomerili najboljši dolenjski balinarji. Morda bodo tudi Novomeščani posegli v boj za najboljša mesta! G9 MNOGO SLABŠE kot sicer je bil založen ponedeljkov živilski trg v Novem mestu. Tokrat so prodajali jajca po 38 dinarjev, solato na merice po 50 dinarjev, česen v šopkih po 50 dinarjev, sirčke po 20 dinarjev konnd, smetano v skodelicah po 150 dinarjev, lanski krompir po SO di narjev kilogram, fižol po 200 di narjev liter, mleko po 90 dinarjev liter, jagode po 400 dinarjev liter in špinačo na merice po 50 dinarjev. SI GIBANJI: PREBIVALSTVA: rodili sta: Jelka Pintar, iz Jereoo ve 20 —.Boruta, in Ivica Lovrin S Cankarjeve 1 — Mafe'o prvih dni v juliju, si vsekakor velja ogledati. Nimamo vsak dan priložnosti, da bi videli dragocene rokopisne liste, ki so dandanes že bibliotečna redkost. Zato moramo biti hvaležni študijski knjižnici, da nam je, in to za daljši čas, pustila na ogledu stvaritve, ki bi jih sicer nikoli ne mogli videti. (i. z) Ne5 ker je Cigan! Rudi Brajdič, osem-najstleten fant iz Zabjeka, bi se rad zaposlil. Zbral je dokumente in se prijavil v Zavodu za zaposlovanje delavcev. Prosto delovno mesto je bilo pri KOVINARJU. Se preden je šla Rudijeva prošnja naprej, sta poskušala predstavnik zavoda in tajnik komisije za cigansko vprašanje pri občinski skupščini vplivati na KO-VINARJEVO vodstvo, naj bi v tem primeru, ko gre za zaposlitev Cigana, ne gledali preozko. KOVINARJEV direktor je zatrjeval, da bo že poskrbel, da bo fant dobil delo. Neizkušeni Rudi je nekajkrat potrkal na KOVI-NARJEVA vrata, da bi zvedel, ali je že sprejet, vsakokrat pa so mu rekli, naj pride prihodnjič. Ko se je spet pojavil v upravi kovinskega podjetja, so mu rekli, da je delavski svet prošnjo zavrnil. Rudi je bil tako spet tam, kjer je začel — na cesti, v žepu pa je imel dokumente, da je sposoben za delo v kovinski stroki- Neuspešen je bil tudi polkvalificirani kovinar in gasilski podčastnik Marjan Brajdič, ko se je prijavil v gasilskem domu v Ločani, kjer so iskali človeka z njegovo kvalifikacijo. Značilno je, da so obema, Rudiju in Marjanu, pojasnjevali, da ju (nenadoma) ne potrebujejo, da je predvideno delovno mesto že zasedeno in podobno. Razlog za tako pojasnilo je bil lahko samo ta: oba fanta (Marjan pravzaprav že oče družine) sta Cigana. Samo ta nazlog so imeli v KOVINARJU in gasilskem domu, da si jim ni bilo treba »naprtiti« ljudi temnejše polti ter drugačne rase, narodnosti in govorice, kot so drugi zaposleni. Ko so tako pri KOVINARJU kot pri gasilskem domu rekli odločen NE, so pozabili, kaj pravi ustava. Naj citiramo samo izvleček. Člen 33 Ustave SFRJ: »Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku aH družbenem položaju. — Vsi so pred zakonom enaki.« Ali pa so po vsem tem res vsi enaki? Končno: novi avtobus! Če so informacije ki smo jih v torek opoldne dobili ob zaključku številke v avtobusnem podjetju Gorjanci točne, potem je včeraj ali danes prvikrat peljal na mestni progi novi avtobus," ki ima 20 sedežev in 40 stojišč. V torek so avtobus peljali v Ljubljano na registracijo in po tablico. V Valvasorjevi zapuščini, ki jo hranijo v Zagrebu, so našli dve obliki novomeškega grba. Prvo smo pred tedni že objavili v našem listu, drugo pa vidite na gornji sliki, ki jo je za knjigo Grbovi Jugoslavije še pred vojno narisal zagrebški arhivar Emil Laszow-ski. Barvne nalepke z grbi so prilagali zavitkom kave HAG, vneti zbiralci pa so potem nalepke lahko razporedili po omenjeni knjigi o grbih. Barvna nalepka je sicer precej stilizirana, vendar dokaj verodostojna in zato tudi zanimiva Katere predloge so vodile slikarja, da je za novomeški rotovž naslikal takle grb, še ni znano. Razlike, ki jih po naših do sedaj objavljenih reprodukcijah kaj lahko zasledite, res niso majhne: baldahin, krona, žezlo in jabolko v zamenjanih rokah, oseba stpji itd. Razpis Zavoda za izobraževanje v Novem mestu V jeseni 1965 bo zavod odprl naslednje »oddelke za -strokovno izobraževanje zaposlenih (v primeru zadostnega števila prijavljenih): 1. oddelek tehniške šole strojne stroke, v katerega se lahko vpišejo kvalificirani delavci vseh poklicev kovinske stroke, 2. oddelek tehniške šole cleklro stroke, v katerega se lahko vpišejo kvalificirani delavci v elektro stroki. Šolanje oddelkov pod zaporedno številko 1 in 2 traja 4 leta, predavanja so 3 do 4-krat • tedensko v popoldanskem in večernem času. Začetek pouka v šolskem letu 1965/66 bo 5. septembra 1965. Oddelki tehniških šol za zaposlene omogočajo delavcem dosego srednje strokovne izobrazbe — naziv tehnika. Interesenti s področja Dolenjske naj se prijavijo do 5. julija 1965 in predložijo: 1. lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, kolkovano s 50 din in naslovljeno: Tehniška Šola stroke (navedite stroko) Ljubljana, oddelek za izobraževanje zaposelnih, Novo mesto, Ulica talcev 3/II; 2. rojstni list; 3. zaključno spričevalo vajenske oziroma industrijske šole; 4. spričevalo o kvalifikaciji v stroki; 5. dopisnico s točnim naslovom, s katero bo kandidat obveščen o izidu razpisa. Stroške šolanja v oddelku za zaposlene plačujejo kandidati oziroma podjetja, ki pošiljajo svoje delavce v šolo. Višina šolnine je odvisna od števila dijakov v oddelku. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti v pisarni zavoda ali po telefonu št. 21-319. RAZPIS EKONOMSKE ŠOLE V NOVEM MESTU Ekonomska šola v Novem mestu objavlja razpis za vpis v 1. razred v šolskem letu 1965/66. V 1. razred bomo sprejeli 70 učencev in učenk. Pogoj za sprejem je uspešno končana osnovna šola. Prošnjo, kolkovano s 50 din, oddajte do 27. Junija In priložite spričevalo ter izpisek iz rojstne matične knjigfe. Priložite tudi dopisnico s točnim naslovom, s katero vas bomo obvestili o sprejemu. Sprejemni ^izpiti bodo 28. junija 1965 ob 8. uri iz slovenskega jezika in matematike. Izpiti bodo v prostorih naše šole, ki so v zgrndbi osnovne šole. Ekonomska šola — oddelek za odrasle in strojepisni tečaj pri Ekonomski šoli v Novem mestu sporočata: Prošnje za sprejem v 1. razred Eš — oddelka za odrasle in v začetni strojepisni tečaj oddajte do 15. avgusta. Prošnja mora biti kolkovana s 50 din državne takse in ji priložite zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico z vašim točnim naslovom. Prvi sestanek vseh vpisnikov bo 7. septembra 1965, ob 16. uri, v prostorih ekonomske šole. Ni zanimanja za turizem? Dolenjska turistična zveza je v začetku junija pripravila pester, zanimiv in dobro organizirali seminar za turistične informatorje in vodi* če, saj zahteva razvoj turizma dobro organizirano tovrstno službo, ki mora biti' povsod, kjer turist išče u-sluge, vedno pripravljena. Pričakovati je bilo torej, da bo obsk na petih predavanjih- dober, saj so na zvezi računali, da bo prišlo okrog 30 ljudi. Zgodilo pa se je precej drugače. Prvi dan j h je prišlo 18, naslednja dva po 10, tretji dan jih je bilo 14 in zadnji 12. Izredno slabo so se seminarja udelež.li gostinci, pogrešali pa so še predstavnike Petrola in avtobusnega podjetja Gorjanci, katere so tudi povabili. Na tečaju so govoril o turizmu, o njegovi organizaciji, o turistični geograf ji, o informativni službi, o propagandi in odnosu do tur'zrna, seminar pa so zaključili s turističnim ogledom Novega mesta. Predavali so Marko Ivanetič, Niko Paulič, prof. Marjan Dobovšek, Tone Knez ter Ivan Varga in Joško Dol-ni čar. V nedeljo prvenstvo Dolenjske vba!r"r^ju Na igriščih na Lo' v Novem mestu bo v nedeljo. 20. junija, letošnje j?r nstvo Dolenjske v balinanju sodelovalo bo osem najboljših ekip: pet iz Novega mesta: Pionir, 2elczn čar, Borac, 13. maj in Poštar, Celulozar iz Krškega, Kočevje in zmagovalec v občini Trebnje. Priče tek tekmovanja bo ob osmi uri. Dve najboljši ekipi se bosta uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo v Ljubljan'. (en) NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! CVET: arnike (800 do 1000 dinarjev po kvaliteti), bele deteljico (270). rdeče deteljice (270), bezga osutega (300), bezga s peclji (220), lipe (360), ranjaka (150), mačje tačice (650), kamilice (1000), močvirskega osiada (220), jesenske rese (120). LISTJE: ozkolistnega tropotca (130), širokolistnega tropotca (100), šmarnice (400), beladone — volčje češnje (400), gozdne jagode (130), jeternika (300), melise (350), borovnice (140), lapuha (90), bršlana (140), pljučnika (130), grenke deteljice (400), robide (65), maline (70), krebulji-ce (200), leska (40), gloga — belega trna (100), rumenega regrata. RASTLINE: hribske rese (250), dišeče perle — valdmajstra (150), tavžentrože (120), vodne kreše (180), melise (140), grenke lcen. Radi ga imamo in jfteviini prijatelji mu- želijo dUcii vnaprej vso srečo na skalnih stezah! IVAN KRAJNC V soboto: kvalifikacije ki j soboto In nedeljo bo na Lo-tMCl,Va'ifi!saci.jski turnir za vstop v selc tno LCL. Igrale bodo ekipe Mm **rastnika, Novega mesta, ♦ak■??' D"PelJ. Krmelja in prsti ij^bljansko-đolcnjske skupno-Lcj^ "rganizator je liga odbor športna srečanja osmega zleta bratstva in enotnosti so minila v vzdušju prijateljstva in velike borbenosti nastopajočih, ki so hoteli pomagati, da bi ta velika manifestacija mladine, športa in prebivalstva pokrajin iz treh sosednjih republik bila še boljša kot vse prejšnje. Športniki iz Banja Luke, Bihača, Karlovca, Novega mesta in Siska so v teh zletnih dneh tako kot že sedemkrat poprej tvorili eno samo veliko družino. V posameznih tekmovanjih, ki so bila v Karlovcu, Ogulinu, Dugi Resi in Ozlju, so bili dosešeni na-srednji rezultati: ' m ODBOJKA: zmagala jc ekipa iz Novega mesta, ki je nastopila v stari postavi s Simičem, Soncem in Medicom. Domačini, organizatorji zleta, so bili drugi, potem ko so izgubili odločilno tekmo s 3:2. Zanimivo je, da je v njihovih vrstah igral tudi Novo-meščan Goleš, ki je tam privoja-kih. B KOŠARKA: Vrstni red prve trojice iz Ogulina je bil dvakrat enak: Karlovac, Banja Luka, Novo mesto. Zmagovalci "so pri vrhu" hrvaške, drugoplasirani pa bosanske lige. Novomeščani so potovali s popolnoma pomlajenim moštvom, saj so igrali z vrsto mladincev, ki so odlično prestali preizkušnjo, še več: proti Banja Luki so skoraj pripravili presenečenje, saj so izgubili le za tri točke. Pripomniti pa velja — tako je bilo tudi drugod — da se organizatorji niso najbolje znašli na tekmovanjih, ki niso bila v Karlovcu. •Posebno prvi dan je v organizaciji močno škripalo! G3 NOGOMET: Za Novomeščane se je tekmovanje v tej panogi končalo že v Novem mestu, ko jih je premagala ekipa Karlovca. V finalu pa je Rudar iz Ljubije premagal Karlovac z dvema goloma v drugem delu igre. ■ ROKOMET: Sisak pri moških in Banja Luka pri ženskih sta bila zmagovalca v tej panogi. Crnomaljci so zastopali Dolenjsko; več uspeha so imele ženske, ki so zbrale toliko točk kot zmagovalke. ■ GIMNASTIKA: v borbi telovadcev so bili najuspešnejši domačini, Siščani pa so na koncu pristali na drugem mestu. ■ LJUDSKI MNOGOBOJ: Banja Luka, Karlovac, Sisak: to je vrstni red treh najboljših ekip v ljudskem mnogoboju. ■ STRELJANJE: v streljanju z zračno puško so pri moških zmagali strelci iz Karlovca, pri ženskah pa Novomeščanke, v malo-kalibrskl puški pa so bili najuspešnejši Banjalučani pred Karlovčani . ■ TENIS: Karlovčani so premagali Banjo Luko s 3:2 in Novo mesto s 3:0 in zmagali. KRKA takoj za ARGOM! Desetletnico novomeškega veslanja so veslači počastili v nedeljo popoldne z Dolenjsko regato ob Bo kvaliteta trebanjske odbojke padla? Franc Opara je eden od, standardnih igralcev prve postave trebanjskih odbojkarjev, ki že tretje leto sodelujejo v drugi slovenski odbojkarski ligi. Najprej je igral košarko v Ljubljani pri KK Poljane, nato pa je pred 10 leti začel Igrati odbojko v Trebnjem. Trebanjci so igrali največ ob občinskih praznikih, leta 1961 pa so prvikrat zaigrali v drugi slovenski ligi. Ekipa, ki danos brani barve Trebnjega, igra skupaj že kakih 9 let. Iz tega bi se dalo sklepati, da Je ekipa stara. Pa ni tako: povprečna starost je okrog 25 let! — Kako ste letos startali? — Do zdaj smo igrali le tek--mo v Jelšanah: zmagali smo po dramatičnih petih setih igre! Na žalost pa je prišlo do izgreda: domači gledalci in Igralci niso znali športno prenesti poraza. Stvar pa m bila končana le s tem, da so gostje morali zaščititi sodnika: tekma Je bila na splošno presenečenje trebanjskih igralcev razveljavljena, ker je zapisnikar v zadnjem setu zapisal namesto 14:16 15:16. Neverjetno, toda resnično! Sklep o razveljavitvi sta dosegla le 2 člana odbojkarske zveze ob prisotnosti sodnika in tehničnega vodje Jelšan. Kaj takega se nam še ni zgodilo! Seveda smo se pritožili in upamo, da bo naš protest ugodno rešen. — Kako trenirate? — Treniramo trikrat na teden po dve uri: Glogovšek je Igralec in hkrati trener, ker je starejši. Reči moram, da se on največ zanima za odbojko: če njega ne bi bilo,, bi tudi odbojke najbrž ne bilo. Pozimi smo pa le smučali in se drsali: brez telovadnice ni ne treninga ne uspehov. Ko bo telovadnica nared, bodo začeli trenirati tudi mladinci, ki smo jih do zdaj morali zapostavljati. Ce bo letos dolenjska liga, kot govore, potem bodo v njej sodelovali tudi naši mladinci. — Letošnji plasma? — Letos bomo verjetno ostali v ligi. Za prihodnjo sezono pa ni še nič zanesljivega trije bomo prenehali igrati in tako morda prihodnje leto odbojke v TTebnjem sploh ne bo več! * — Kakšne so možnosti fe razvoj drugih športov? — Zdaj: namizni tenis na treh mizah, šah v Grmadi, pozimi smučanje In — pika! Ko bo dograjena telovadnica, bodo možnosti za razvoj drugih športov: rokomet, namizni tenis in nogomet Imajo največ možnosti za razvoj, ker Je tudi zanimanje za te športe največje! — In tipanja za napredek? — Upanja in nič drugega. V kateri panogi pa naj bi v Trebnjem u-peli? Mladi nimajo več toliko volje, kot smo Ijo Imeli mi, tako da smo praktično brez možnosti, da bi — ce bi tudi imeli ugodne pogoje _ prišli v slovensko ligo! pomoči tovarne zdravil Krka. Zanimivo je, da IMV, ki ima največ veslačev v društvu, ne kaže za veslanje nobenega razumevanja, čeprav ima dovolj možnosti Na Krki smo v nedeljo videli najboljše slovenske veslaške klube ter karlovško Korano in puljsko Istro. Popričakovanjih so zmagali veslači iz izolskega Arga, domačini pa so pristali na zavidljivem drugem mestu! Rezultati: člani (1300 m): skif: Argo 4.47,2, Krka (Dolinšek) 4.57,4, Bled 5.14,0. Double scool: Korana 4.33,1, Argo 4.52,3, Krka (Kebelj, Rifelj) 5.05,1. Četverec: Argo 4.14,4, Istra, 4.21,9, Krka 4.25,9. Dvojce s krmarjem: Argo brez konkurence. Ekipno: Argo 310, Krka 140, Korana in Istra 100. Mladinci — skif: Krka (Mev žek) 4.56,2, Bled 5.09,0, Nautilus 5.12,6. Double scool: Argo 4.51,5, Bled 5.04,0, Krka (Raljan, Flor-jančič) 5.25,6. Četverec s krmarjem: Argo 4.37,1, Nautilus 4.41,0, Krka 4.45.2. Ekipno: Argo 250, Krka 180, Nabtilus 120. Mladinke (500 m): skif: Nautilus 2.02,2, Krka (Udovič) 2.09,4; double scool: Argo 2.00,0, Krka (Ugovič, Cečelič) 2,33,3, Korana 2.50,8. Ekipno: Argo in Nautilus po 100. Pri članicah Novomeščanke niso imele nasprotnic. Končni vrstni red: Argo 760 točk, Krka 420, Nautilus 240. • B NAMIZNI TENIS: Karlovčani so bili s Stipančičem, jugoslovansko namiznoteniško nado, premočan nasprotnik za vse ostale Novomeščani so bili tokrat tretji. Pri ženskah pa Je bil vrstni red prve dvojice enak kot pri moških: Karlovac, Sisak, le na tretjem mestu je Banja Luka zamenjala No-vomeščane. • . B KEGLJANJE: Novomeščani so v odločilni borbi z domačimi jzvojevali visoko zmago in se zasluženo povzpeli na najvišjo stop nico. Za domačini so se na tretje-' mesto uvrstili Siščani. ■ ŠPORTNI RIBOLOV: Novomeščani so pobrali še eno zmago, saj so bili prvi v ekipni in posamični konkurenci. Zmagovalca sta torej v tej disciplini Novo mesto pri ekipah in Suhi pri posameznikih. B KOLESARSTVO: edina športna točka, v kateri ni bilo Novo-meščanov, se je končala s prepričljivo zmago domačih. B VESLANJE: Kot smo že pisali, sta Karlovac v moški in Novo mesto v ženski konkurenci zmagala v tej privlačni športni disciplini. B ŠAH: Sisak je bil prvi, No vomeščani pa so končali na četrtem mestu, ker najboljši niso šli v Karlovac. B ATLETIKA: kot v košarki, so tudi v atletiki Novomeščani bili obakrat tretji; Karlovac Je zmagal v obeh konkurencah. Posamezni zmagovalci — ženske 100 ra: Jerman (Ka), 200 m: Jerman, 800 m: Recelj (Nm), 4 x 100 m: Sisak, kopje: Draškovič (Ka), daljina: Eškič, višina: Vranešič, krogla: Kremenovič (vsi tri BL). Moški — 100 m: Purgar (Ka), 200 m: Zunič (BL>, 400 m: Žunič, 800 m: Sminlagič (BL), 1500 m: Korica (Si), 3000 m: Raspopovič (BL), 4 x 100 m: Karlovac, višina: Penca (Nm), daljina: Kralj (BL), troskok: Alimpijevid (Ka), Krogla: Oreščanin (Ka), kopje in disk: Mandič (BL). /DKAVNIK V\M SVETI Ji levšeine gliste ■ Zajedalci človeka, ki spadajo med črve, povzročajo razne nevšečnosti. Zmotno je mnenje, da jih imajo samo otroci. Tudi odraslim ne prizanašajo. Tem črvom pravimo običajno gliste, in so različnih oblik, če so okrogli v prerezu, jih imenujemo oblo-točniki, če so trakaste oblike, so trakulje, ploščatim črvom pa pravimo sesači. Nekateri črvi žive le v človeku, drugi potrebujejo še vmesnega gostitelja, ker bi se drugače ne razvili. Oblotočniki povzročajo prav radi slabokrvnost, nervoznost, včasih težave podobne vnetju slepiča, hujšanje, b nihanje, pa tudi koprivko. Ker se posebno pri otrocih zaradi teh glist rada dvigne vročina, zamenjujejo starši glistavost za druge nevarnejše bolezni. Bolezen ozdravimo z zdravih kmalu, če upoštevamo tudi pravila čistoče, posebno rok in nohtov, če pa si ne umivamo rok pred jedjo, po umazanem { delu in po opravljeni potrebi, se teh glist lahko kmalu ponovno nalezemo. Trakulje povzročajo neprijetne prebavne motnje, od drisk do bruhanja in zaprtja, pa tudi histerične in duševne napade. Zdravljenje je danes zelo uspešno. Okužbo preprečimo s tem, da ne jemo surovega ali slabo ter hitro pripravljenega mesa prašičev, goveda in rib, posebno pa ne mesa, ki ga ni pregledal živi-nozdravnik. Sesači napadejo žolčna izvodila in zaradi tega hudo obole jetra, čeprav pri ljudeh ta bolezen ni pogostna, se je ubranimo s tem, da ne pijemo in ne uporabljamo vode, ki ni neoporečna. Jajčeca vseh glist razpoznamo pod drobnogledom, lahko pa gliste tudi opazimo v blatu cele ali pa njihove dele. Higiena, skrajna Čistoča in kontrola živil pa glistavost preprečujejo. Dr. B. O. Dekleta iz Bihaća med svojo vajo v Karlovcu 4000 ljudi na akademiji Na predvečer nedeljskih prireditev se je v odprtem amfiteatru na karlovškem šancu zbrala množica gledalcev. Najprej so toplo pozdravili predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja s soprogo in ostalimi uglednimi gosti, potem pa spremljali nastop pisa- Naročite DOLENJSKI UST sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! nih skupin iz vseh treh sodelujočih republik. Zborna recitacija in koncert več kot sto harmonikašev slov. kulturnega društva »Triglav« iz Karlovca sta vtisnila prireditvi še bolj slavnosten pečat. Med recitacijo »Rdeči cvet« so pionirke pripenjale gostom in gledalcem rdeče nageljne na prsi. Nastopili so tudi jugoslovanski vrhunski orodni in parter-hi telovadci, akademijo pa so zaključile folklorne skupine iz okolice Karlovca z veselim dr-mežem. Poljaki in Finci v Brežicah Rokometno društva iz Pančeva je poljski Sparti Katovice in finskemu UK iz Helsinkov omogočilo gostovanje po Jugoslaviji. Ti dve moštvi bosta gostovali tudi v Brežicah: 25. avgusta Poljaki, dva dni kasneje pa še Finci. V. obeh ekipah nastopajo tudi državni reprezentanti. Domači bodo do takrat postavili montažne tribune in uredili igrišče, bržkone pa bodo postavili tudi luči. O pripravah pred republiško ligo nam je Darko Šetinc povedal: »Začeli bomo 15. julija s prostovoljnimi akcijami za ureditev igrišča, prva prijateljska srečanja pa bomo igrali v avgustu: z Radečami, s Celjem, Krmeljem, z Novim mestom, s Hrastnikom, Foljaki in Finci. Prvo prvenstveno srečanje bomo igrali v začetku septembra. Naš cilj jo: obstati v ligi!«' O — vič Eksperimentalna košarkaška šola v Kočevju DARKO ŠETINC je s 133 goli najboljši strelec LCL v pretekli rokometni sezoni. (Foto: O. Gerjevič) Pod vodstvom VŠTK Ljubljana je na 8 šolah v Sloveniji eksperimentalni pouk košarke. Na šoli Mirko Bračič v Kočevju vodi šolo prof. Tone Adamič, ki je rekel: Namen teh šol je preizkusiti in vpeljati hitro izvežbanost v košarki, da bi v 25 urah predelali ves program košarke. Gre za zgostitev in zato, da se preizkusi, ali naj se prej igra in nato vadi osnovne elemente ali obratno. Zdaj sta v tej šoli dva oddelka po 21 učencev; vsak oddelek je predelal po 12 ur. Pogoji za delo so naravnost idealni. Težava Praznik pionirjev na Muljavi Več kot 1500 pionirjev, od tega 700 iz Ljubljane, se je v nedeljo zbralo na Muljavi, rojstnem kraju pisatelja Josipa Jurčiča. Partizanski borci Dolenjske so .Um pripovedovali o bojih za svobodo, nastopali so pevski zbori in recita-torji; v prijetnih igrah in pripovedovanju spominov je čas hitro potekal. Rezervni oficirji iž občine Grosuplje so na koncu programa ponazorili bitko na Muljavi, vojaki JLA pa so vsem pionirjem pripravili okusno kosilo. je v tem, da morajo začeti ob 7. uri, ker je telovadnica prezasedena, šolo financirajo iz sklada Borisa Kidriča. A. ARKO Sevnica : Brestanica 19:27 V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je v Sevnici Brestanica pred številnimi gledalci premagala domače. V začetku so domači vodili s tremi goli, na koncu polčasa pa so bili v vodstvu z 1C:9. V začetku drugega polčasa so igralci Brestanice takoj prišli v vodstvo in nato povsem nadigrali domače, ki so na koncu močno popustili. Pri domačih je bil najboljši vratar Pro-senik, pri gostih pa Gaser, ki Je dal 13 golov. Z. S. Brestanica : Je!šc?ne 1:3 V prvenstveni tekmi druge slovenske odbojkarske lige so domači podlegli gostom z 1:3 (—10, 13, —5, —9). Nekaj dni pred tekmo je kazalo, da bo moška ekipa razformirana zaradi premajhne volje, nediscipliniranosti in premalo denarja. Kljub temu so se igralci še enkrat zbrali in izgubili z Jclšanaml. Domači so se dobro upirali le v prvih dveh setih, nato pa so jih gostjo nadigrali. Jelšane so se izkazale z dobro Igro, domaČim pa se je poznalo, da niso trenirali. Prijetno je presenetil Rakar, ki je po eno letnem premoru zai^Tal prav dobro. Z. ŠERBTO VITEM TEDNU VAS ZANIMA -MfcMM—il.-~----... . _ ■ - _,_[_:_,_,_i Tedenski koledar Petek, 18. junija — Bogdan Sobota, 19. junija — Julijana Nedelja, 20. junija — Nenad Ponedeljek, 21. junija — Alojz Torek, 22. junija — Ahacij Sreda, 23. junija — Kresnica Četrtek. 24. junija — Janez ČESTITKE Dragemu atu Alojzu Ovničku In sestri Lojzki s Karlovške ceste iskrene čestitke za njun praznik! Carila, Franc, Alenka in mala Mojca. Dragi mami Alojziji Mazovec s Foersterjeve ulice želi za njen praznik, vse najlepše Cirila z družino, Mojca in Alenka pa Ji pošiljata vroč poljubček! \iV ; Dragemu možu Alojzu Kavščku iz Novega mesta želita za praznik vse najboljše žena Cvetka in »in Igor. Dragima Tončki in Toniju Ježu iz Kanade čestitamo za praznik in ju prisrčno pozdravljamo: domači iz Imenja, Dragec in Ljubica. Dragi hčerki in mamici Vidi Slepec z Velikega Gabra, sedaj m Garnmertingnu v Nemčiji, želijo za god mnogo veselja in sreče ter zdravja sin Duško, ata, mama, brat Ludvik in sestra Jožica. OPRAVIČILO NAROČNIKOM Pretekli četrtek in petek so nam uprave pošt v Do-bovi, Št. Vidu pri Stični, Koprivnici, Ribnici, Brestanici, škocjanu, Dol. Toplicah, Straži, Bošta-nju, Krmelju, Podbočju, Jesenicah na Dol. in v Krškem sporočile, da nad 50 naših naročnikov ni dobilo zadnje številke Dolenjskega lista. Poslale so nam naslovne listke in v petek smo manjkajoče izvode poslali tem naročnikom iz naše zaloge .v Novem mestu. Vse naročnike, ki so naš tednik prejeli tokrat prekasno, prosimo, da nam neljubo zamudo o-prostijo: Dolenjski list razpošilja namreč tiskar, na DELO v Ljubljani vsako sredo zvečer, po njeni krivdi pa. nad 50 naših stalnih bralcev ta teden ni dobilo lista pravočasno. Tiskamo smo na njene dolžnosti ponovno pismeno in osebno opozorili, saj ji redno in sproti plačujemo vse njene račune in opravljeno delo. Uprava lista Ljubemu sinu Lojzetu Stezinarju v Torontu v Kanadi in sestri Alojziji Starina v Sudburv želita za god mnogoe vesleja in sreče ter ju kot ostale domače iskreno pozdravljata mama in sestra ter Ančka. Lep pozdrav tudi od vseh sorodnikov! Dragi mami Lojzki Progarjevi iz Hmeljčiča pri Mirni peči iskreno čestitajo za njen dvojni praznik hčerki Anica in Lojzka z družinama ter sin Stane z družino. Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete MARJETE STARC z Griča pri Črnomlju izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so našo mamo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku Zabkarju za lepe poslovilne besede ter pevcem. Iskrena hvala sindikalni podružnici in kolektivu tovarne zdravil KRKA kakor tudi sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerka Ani, sestre in ostalo sorodstvo. - Ob nenadomestljivi izgubi dragega nam RADA KERINA iz Brežic se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, ZK, ZB NOV, ZROP, kolektivom zdravstvnega doma hi zobne ambulante, KZ, govornikom, primariju dr. Brglezu, dr. Rajnerju za ves čas zdravljenja in obiske na domu, zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice, godbi, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pota. Mati, otroka Rado in Jasna, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Ob bridki izgubi našega očeta, moža, starega očeta,t brata, strica, tasta in svaka JOŽETA HRASTARJA iz Gotne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom IMV, NOVOTEKS, PLM Ljubljana, sindikalni podružnici ZAVOD Ljubljana, občinskemu odboru ZB Novo mesto, krajevnim organizacijam ZB, SZDL in RK Gotna vas in Smihel za vence, godbi, pevcem in govornikoma. Žalujoča: žena Rezka, sinovi Franci, Viktor in Jože v družinami, Ernest in Lojze, hčeri - v Štefka in Rezka z družinama, brat Lojze, sestri Julka in Cilka ter ostalo sorodstvo. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih govoril v gostilni pri Lavriču v Loškem potoku o Alojzu Bartolu iz Travnika št. 82. Anton Vesel, Travnik 75. PRODAM vseljivo, komfortno pritlično stanovanje ali celo hišo v Ljubljani na mirnem kraju blizu središča mesta. Naslov v upravi Dolenjskega lista (493-65). PRODAM tovorni avto mercedes, 5 ton, nevozen, za 480.000 din, z vsem. Naslov v upravi lista (493-65) RAD IQ LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 18. JUNIJA: 8.05 Iz pravljičnega sveta Blaža Arniča Povodni mož, baletna slika. 9.25 Pihalna godba Rudolf Urbanec. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi renesančnih mojstrov. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05. Kmetijski nasveti — Inž. Jože Mi-klavc: Pogodbeno pridelovanje oljnic za naše oljarne. 12.30 Scene Iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina. 14.05 Za šolarje: Drugo uvodno glasbo . . . 15.30 Petje in jodlanje iz Švice. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 20.00 Zvočni mozaik. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje Jazza. SOBOTA, 19. JUNIJA. 8.05 Iz narodne zakladnice. 8.55 Ža šolarje: Iz moje srečne mladosti. 9.45 Četrt ure z ansamblom štirih trombonov Atija Sossa. 10.15 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Colnarič: Vzgoja vinogradniških strokovnih kadrov. 12.30 Slovenska glasba iz današnjo.-!; 14.05 Plesi iz slovanske baletne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Nastopata: Ženski zbor učiteljišča iz Ljubljane p. v. Pavla Kalana in moški zbor Grafika p. v. Slavka Mihelčiča. 17.05 Pesmi in ple- si jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 V sobo-to zvečer. 21.00 Zaplešite z nami. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 20. JUNIJA: 7.15 Iz stolpa sem mi- >,von doni. . . 8.05 Mladinska radijska igra Dragotin Horkič (po romanu Hanne Oža-govske): Mulci pa taki. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 10.00 Še pomnite, tovariši ... — Ivan Kos - Rudi Skerjanc: Klic* domovine. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del. 14.00 Mojstri iz preteklega in iz našega stoletja. 15.05 —16.00 Zabavna glasba — vmes ob 15.30—15.50 Humoreska tega tedna A. Spoeil: Naša nova gospodinjska pomočnica. 16.00— 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov I. oddaja: Španija. 22.10 Ljubiteljem popevk. PONEDELJEK, 21. JUNIJA: 8.05 Veseli hribovci in ansambel Boruta Lesjaka. 9.00 Za miade radovedneže: Ser Sing je rešil življenje. 9.30 Orkester RTV Ljubljana z deli našik mojstrov. 10.15 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 11.15 Nimaš prednosti!-12.05 Slavni violončelisti vam igrajo. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Marko Oman: Rejsko delo in živinorejski odbori. 14.05 S poti po Madžarskem . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Lojzeta PRODAM fiat 600 D (prevoženih 28.000 km). Naslov v upravi li- PRODAM fiat 750. Ogled v popoldanskih urah. Jaklič, Novo mesto, Nad mlini 25. PRODAM MOTOR NSU maks v voznem stanju. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v upravi lista (571-65). UGODNO PRODAM televizor znam-, ke »Saba« — ekran 49. Mestne njive, blok 6-1. POCENI PRODAM žimnici z vzmetmi. Novo mesto, Trdinova 32. PRODAM KRAVO z drugim teletom, (junčkom) starim 4 tedne, ali zamenjam za junca za vprego. Prodam tudi 400 kosov strešne opeke. Janez Klemenčič, Zdi-nja vas 41, Otočec. PRODAM premični štedilnik, kuhinjsko mizo, klop, psiho in nočne omarice. Medved, Ragov log 4. PRODAM rabljen vzdiljiv levi štedilnik. Ogled ob nedeljah pri Avscu, Gotna vas 34, Novo mesto. KUPIM malo rabljen vzldljiv levi štedilnik. Naslov v upravi lista (557-65). SPREJMEM krojaškega' pomočnika. Janez Zupančič, Biška vas, Mirna peč. IŠČEM UPOKOJENKO, ki bi imela veselje pomagati v kuhinji in gostilni. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača po dogovoru. ■ Ponudbe pošljite na upravo lista (563-65). CENJENE STRANKE obveščamo, da mlin zaradi čiščenja in popravila ne bo obratoval od 21. Junija do 21. julija 1965. Za naprej se priporoča Mlin Vukčevič, Globočice pri Kostanjevici. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmelj-nik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. IŠČEM STAREJŠO žensko za varstvo otroka — 4 ure na dan. — Franc štamcar, Novo mesto, Ra-govska 7. PRODAM kuhinjsko kredenco in del opreme za dnevno sobo. Novak, Novo mesto, Kettejev drevored 12. PRODAM HIŠO z dvema sobama in garažo, vseljivo, ali zamenjam za gradbeni material. V poštev pride tudi poltovorni avto. Naslov v upravi lista (572-65). PRODAM 6 mladih psov volčja-kov. Tone Pavec, Novo mesto, Ragovska 16. K MIV O Brežice: 18. in 19. 6. ame"riški film »Raztreseni profesor«. 20. In 21. 6. francoski film »Preteklo leto v Marienbadu«. 22. in 23. 6. poljski film »Kje je general?« Brod na Kolpi: 19. in 20. 6. ameriški film »Zoro maščevalec« Črnomelj: 18. in 20. 6. ameriški barvni film »Mongoli«. 22. in 23. 6. jugoslovanski film »Lito valovito« Dol. Toplice: 19. in 20. 6. ameriški film »Imitacija življenja«. Kočevje — »Jadran«: 18* in 20. 6. agleški film »Operacija teror«. 21. in 22. 6. francoski film »Resnica«. 23. in 24. 6. ameriški barvni film »šepetanje na blazini« Kostanjevica: 20. 6. ameriški barvni film »Dvoboj na soncu«. 23. 6. agleški film »Gangsterji« Metlika: 19. in 20. 6. italijanski film »Ločitev po italijansko« — in film »Pesem o pisanem balonu«. 23. in 24. 6. francoski film »Poslednjih 15 minut« Novo mesto »Krka«: 18. do 20. 6. španski barvni film »Lepa Lola«. 22. do 24. 6. poljski film »Potnica« . Predgrad: 20. 6. poljski film »Mati Ivana Angelska« Ribnica "ha Dol.: 19. in 20. 6. japonski film »Hirošima — žalost moja« Sodražica: 19. in 20. 6. francoski film »Crni Orfej« Stara cerkev: 19. in 20. 6. ameriški barvni film »čas življenja in smrti« Straža: 19. in 20. 6. zahodno-nemški film »Skrivnosti Orienta« — II del Trebnje: 19. in 20. 6. ameriški film »Krvnik iz Nevade« Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Ban iz Raven — Zlatko, Terezija Ban iz Krškega — Blaženko, Zofka Zi-bert iz Skopic — Vesno, Gabrijela Gmajnič iz Rožnega — deklico, Marija Ameršek iz Presne loke — Ireno, Karolina Arnšek iz Dol. vasi — Vesno, Terezija Kalčič iz Gržeče vasi — dečka, Frančiška Sintič iz Sajevca — Jožefa, Vera Ručigaj iz Cerkelj — Marka, Tinka Veršec z Bizeljskega — Milka, Ana Abram z Brezjega — Marjan-co, Terezija šutar iz Kladja — dečka, Ivana Deržič s Sel — San-dlja, Marija Orešek .iz Sevnice — Roberta, Vinka Ajster iz Brežic — Zorana Justina Omerzel iz Pavlove vasi — Mirana, Elizabeta Longo iz Malega Mraševa — Jožico, Zora Rizvič iz Krškega — Radka. Marija Kljun z -Brezjega — dečka, Erika Trupej iz Stolov-nika — Romano, Antonija Gnus iz Križa — Rudija, Veronika Pre-skar iz Podgorja - Anico. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Gori-šek iz Dolnje Stare vasi — Jože ta, Marija Turk iz Zvirč — Alojza, Danica Kočevar iz Kota — Bogdana, Ivanka Kunič iz Črnomlja — Vinka, Vida Gregorčič iz Mirne — Simono, Albina Potočar iz Rodin — Romana, Milka šerbec iz Brestanice — Milana, Anica Kralj iz Doblič — Jožefo, Alojzija Pu-celj iz Gornjega Maharovca — Marinko, Nevenka Vurošič iz Prečne — Poldeta, Kristina Starec iz Rosalnic — Bernardko, Marija Miklič iz Stana — Marijo, Amalija Turk iz Podhoste — Antona, Silca. Zoran iz Rumanje vasi — Jožeta, Dragica Gršič iz Mišincev — Zlatka, Jožefa Kulovic iz Pod-grada — Joškota, Marija Miketič s -Preloke — dečka, Jožefa Rau iz Gaja — deklico, Ljudmila Luke-žič iz Vavpče vasi — dečka, Ana Medle iz Prapoč — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ignaca Sajeta, vojnega invalida iz Malenske vasi, je konj brcnil v trebuh in prsni koš; Anton Zalokar, strojni tehnik iz Krškega, je padel v jamo in si poškodoval levo koleno; Marija šircelj, hči posestnika iz Štefana, je padla z ■mopeda in si poškodovala desno koleno; Džoka Sanje* vić, šofer iz Titograda, je padel iz avtomobila in si poškodoval glavo; Stanko Hočevar, sin posestnika z Dolža, se je s sekiro usekal v levo koleno. Razpis za prodajo stanovanj v Kočevju Lebiča. 17.05 Koncert ob 17.05 Koncert opernih melodij. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Izbrali smo vam. 22.10 Popevke se vrstijo. TOREK, 22. JUNIJA: 8.05 Od melodije do melodije. 8.35 Slovenski ljudski motivi. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Prizori iz opere »Pikova dama« Petra Iljiča čaj-kovskega. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Iz galerije glasbenih portretov^ 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Anton Lasič: Premija naj vpliva tudi na kakovost mleka-. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 V torek nasvi-denje. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Popevke na tekočem traku. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Karel Čop: Ure. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Kurt Edelhagen in Horst VVende. SREDA, 23. JUNIJA: 7.15 »Sedem si rož porezala mi . . .« 8.05 Zabavni zvoki. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.15 Pojo mladinski zbori. 10.30 človek in zdravje, 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Drobni operni odlomki. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Novemu zakonu o semenu prilagojeno potrjevanje posevkov. 14.05 Iz koncertov in simfonij. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Zbor Robert Shaw iz Amerike. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fono-teke radia Koper. 20.00 Giuseppe Verdi: Rigoletto. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK. 24. JUNIJA: 8.05 Dopoldanski domači pele-mčle. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Ma- rine: Strahopetulus — II. 10.15 Naši solisti v popularnih ojberah. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Opoldanski orkestralni diverU-mento. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Rigler: Biološka vrednost naših mesnin. 14.05 Solistična glasba domačih mojstrov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert tujih pihalnih godb. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas. Stari Bližnji vzhod. 22.10 Nočni akordi. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 17. JUNIJA: 18.00 — Šolska oddaja. 18.25 — Obvestila. 18.30—19.30 — Izbrali ste sami — glasbena oddaja. NEDELJA, 20. JUNIJA: 10.30 — Poročila iz naše komune — O delu mladinskega aktiva na gimnaziji v Brežicah — Delovni program krajevne skupnosti Dobova — Reportaža ob končani maturi v Brežicah — Turistična rubrika — • Mnenje drugih — Za naše kmetovalce — Domače viže izvajajo Pavel Kosec z ansambom, -štirje kovači in Kapelska godba na pihala — Magnetofonski zapisek z obiska pri KZ Bizeljsko — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 22. JUNIJA: 20.00 — Prispevek za starše — Od torka do torka v brežiškem kinu — športne novice — Obvestila — Glasbena oddaja: Rigoletto zaključek. Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje razpisuje PRODAJO STANOVANJ — v Kočevju, Podgorska ulica, stolpič III: 5 dvosobnih stanovanj s kabinetom — 72.00 kvadratnih metrov — 8,100.000 dinarjev; 9 dvosobnih stanovanj s kabinetom — 59.25 kvadratnih metrov — 6,860.000 dinarjev; 5 enosobnih stanovanj s kabinetom — 43.14 kvadratnih metrov — 5,300.000 dinarjev; 5 garsonjer — 25,68 kvadratnih metrov — 3,600.0000 dinarjev. Stanovanja v IV. nadstropju so za 4 odstotke cenejša. Cene so orientacijske. Dokončne se določijo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Objekt bo stal na komunalno opremljenem in urejenem zemljišču. Vsa stanovanja in garsonjere imajo vgrajeno opremo v kopalnicah in kuhinjah ter pripadajoče pritikline za shrambo goriva in ozimnice ter skupne prostore — pralnico in kolesarnico. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v avgustu 1966. Plačilni pogoji: Do 31. marca 1966 je treba nakazati najmanj 50 odstotkov vrednosti stanovanja, do' 15. decembra 1966 najmanj 20 odstotkov vrednosti stanovanja, ostanek pa največ v petih enakih letnih obrokih z najmanj 2 odstotka cb-resti — vse pod pogojem, da v letu 1966 ostane stanovanjski prispevek delovnim organizacijam. Prednost pri nakupu in Izbiri imajo ponudniki, ki nudijo večji znesek začetne udeležbe, krajce plačilne, roke in večji odstotek obresti. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako »Nakup stanovanj* na Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje, Ljubljanska 19, najkasneje do 10. julija 1965. Predhodno je treba položiti kavcijo v znesku 30.000 dinarjev na tekoči račun NB 600-27-602-16 Kočevje. Kavcija se Obračuna v cem stanovanja oziroma se vrne ponudniku, kolikor ne bi prišlo dO sklenitve pogodbe brez rjegove krivde. Razpis štipendij v brežiški občini Na podlagi 60. in 165. člena statuta občine Brežice (Uradni ve-stnlk okraja Celje, številka 28, z dne 8. maja 1964) komisija za štipendije pri občinski skupščini Brežice' razpisuje NATEČAJ za štipendije za študij na naslednjih šolah: 1. štipendijo na ekonomski fakulteti (splošna smer); 1 štipendijo na gradbeni fakulteti (komunalni inženir); 1 štipendijo na višji pravni šoli; 1 štipendijo na višji upravni šoli; 3 štipendije na pedagoški akademiji (skupina slovenski iezik, srbohrvatski jezik); 2 štipendiji na pedagoški akademiji (skupina angleški jezik, slovenski jezik); 4 štipendije na pedagoški akademiji (skupina matematika, fizika); 1 štipendija na pedagoški akademije (skupina biologija, kemija); I štipendijo na pedagoški akademiji (skupina zemljepis zgodovina); • ' 1 štipendija' na pedagoški akademiji (skupina glasbeni pouk); 1 štipendijo na pedagoški akademiji (skupina tehniški oouk z osnovami fizike); 1 štipendijo na pedagoški akademiji 'skupina likovni pouk); 1 štipendijo- na srednji šo":i za telesno vzgojo; 1 štipendijo na filozofski fakulteti (skupina filozofija, psihologija); 1 štipendijo na filozofski fakulteti (skupina kemija). ■ Najnižja štipendija za srednje šole je 15.000 dinarjev mesečno, najnižja štipendija za višje in visoke šole je 18.000 dinarjev Kandidati naj vložijo: 1. Prošnjo za štipendijo, -colico-vano z 250 dinarjev. 2. Potrjen prepis zadnjega šolskega spričevala, izjavo o premoženjskem stanju. Rok za vlaganje prošenj ie 30. junij 1965. Prošnje, vložene po tem roku, ne bodo upoštevane. Razpis Kmetiisko-živinorejske šole v PoJjčah Kmetijsko - živinorejska šola Poljče, p. Begunje na Gorenjskem, razpisuje, vpis za šolsko leto 1!)G~>,'G6 na osnovi statuta ustanove — člen 79, 80, 81. 82 in 83 — • . ' . v,'-*;.*,:"..... oddelek za ŽIVINOREJCE in oddelek za POLJEDELCE šola traja 2 leti. Po končani šoli dobijo absolventi zaključno izobrazbo za poklic živinorejca, ali poljedelca. Vsak kandidat naj lastnoročno pisani prošnji, kolkovani s 50 din, priloži: 1. spričevalo o končani osnovni šoli, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. zdravniško spričevalo, 4. Izjavo staršev ali dajalca štipendije, da bo vzdrževalnino v internatu redno plačeval Popolna oskrba v internatu stane 15.000 din mesečno. Pouk bo teoretičen in praktičen. Pri praktičnem pouku lahko učenci zaslužijo del sredstev za vzdrževalnino v internatu. V času rednega šolanja imajo upravičenci pravico do otroškega dodatka. Posameznikom, ki nimajo sredstev za šolanje, a jo želijo obiskovati, priskrbi šola štipendijo. Vpis je možen takoj in se zaključi' z zasedbo prostih mest. STARŠI IN KMETIJSKE DELOVNE ORGANIZACIJE — VKLJUČUJTE MLADINO V KMETIJSKE POKLICE! MLADINA — ODLOČAJ SE ZA KMETIJSKE ŠOLE! Pojasnila dobite pismeno ali ustno vsak dan na šoli. Uprava šole Dom »MAJDE ŠiLC« Šmihel, Novo mesto bo za šolsko leto 1965-66 sprejemaj dijake in dijakinje srednjih šol, vajence in vajenke raznih strok. ■ ' Kandidati naj najpozneje do 30. junija 1965 predložijo: 1. izpolnjeno vprašalno polo za sprejem gojenca (obrazec DZS 1,74), kol kovano s kolkom za 50 din; 2. prošnji morajo priložiti: a) šolarji potrdilo o vpisu na šoli; b) vajenci potrdilo o sklenitvi učnega razmerja ali pa prepis učne pogodbe; c) vsi: — prepis zadnjega šolskega spričevala; — dopisnico za odgovor. PiTOšenj brez navedenih prilog komisija ne bo reševala in ne bo odgovarjala nanje. DOLENJSKI LIST UAŠTNHCl iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ione Gosnik (glavni m odgovorni urednik), Rt* Bačer, France Grl vec, Miloš Jakopec Marjan Moškem Jožico Teppes m Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna štev. 40 din — Letna naročnina 1200 im, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za inozemstvo 2400 din — Tekoči račun prt pc