Največji alorauki dnevnik
Zdrulenii) dfuvak
v«u«
leto

$6.00 $3.00
leta » • • • r York celo leto - $7.00 Za boumatvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
The Jargest Skmoan Dafly ia
V t '« 1	- —
yfwt ^	3ta*e£S»
List slovenskih delavcev T Ameriki*
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: GHelsea 3—3878
No. 126. — Stev. 126.
Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, tt the Port Offica at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1936—PETEK, 29. MAJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
JEKLARSKI BARONI PROTI DELAVSKIM UNIJAM
46.000 delavcev na stavki v 17 državah
HITLER ODLAŠA Z ODGOVOROM
Odlašanje je za Angflijo velik vdarec. — Vse je odvisno od bodočega francoskega kabineta.
L/ON DO X, Anglija, 28. maja. •— Angleški uradni krogi, ki so upali, da bodo na seji Lige narodov prihodnji mesec dosegli kak sporazum z Nemčijo na podlagi njenega odgovora na angleška vprašanja, so v vied zadnjih poročil iz Berlina zelo vznemirjeni.
Kot pravi to poročilo, Nemčija ne more sestaviti odgovora, dokler novi francoski kabinet ne objavi svoje politike.
Četudi je vprašanja stavila Anglija, vendar nekatera vpra sanja zadenejo francosko politiko v osrednji Evropi, vsied tega je velikega pomena, kako stališče bo v tem zavzel prihodnji francoski kabinet.
Dasi angleškega vprašanja ne omenjajo francosko-ruske pogodbe, je vendar ta pogod -ba za Evropo največje važnosti in mnogo je odvisno od sti-lišča, katero bo proti njej zavzel novi francoski ministrski predsednik. Ta pogodba bo tu-
VELJAKI SO SKLENILI
BOJ PROTI UNIJAM
Delavcem so očitali na konferenci v New Yorku, da povzročajo vfee spore in nesoglasja. — Vsled stavk ste prizadeta industrija in pol jedel jstvo. — Sedaj je več delavcev zaposlenih, pa z manjšimi plačami.
Uradniki American Iron and Steel Institute so se v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku sestali v trdnem sklepu, da se do zadnjega bore proti načrtu delavcev, da organizirajo vso industrijo.
Skoro vsak govor je vseboval pripombe o obveznostih industrij do delavcev in obdolžbe, da delavske unije povzročajo spore in nesoglasja.
Predsednik Betlehem Steel Corporation Eugene G. Grace je rekel, da je v industrijah, kjer je delavstvo organizirano, mnogo več delavcev brez dela, kot pa v neorganiziranih industrijah.
Nekateri govorniki so zatrjevali, da je sedaj zaposlenih več delavcev kot pa leta 1 929, toda pri vsem tem so priznali, da je mnogo delavcev, ki niso zaposleni polni čas.
Industrijci pa niso povedali, da so delavci slabo plačani, vsled česar so stavke na dnevnem redu.
Delavski voditelji cenijo število stavkujočih delavcev v industrijskih in poljedelskih podjetjih v ! 7 državah na 46,000. Skoro nikjer pa ni prišlo do kakih resnih izgredov.
Položaj pa se je poostril v Syracuse, N. Y., kjer je pri tovarni za pisalne stroje Remington Rand, inc. zastavkalo I 700 delavcev. Od teh pa jih je 400 glasovalo, da se vrnejo na delo in tvrdka je naznanila, da bo zopet pričela obratovati. Zupan Marvin je delavcem, ki so pri volji delati, obljubil potrebno I varstvo.	I
Poleg tega pa stavkajo tudi delavci v petih drugih tovarnah Remington Rand in sicer v državah New York, Ohio in Connecticut. Teh stavkarjev je okoli 4300.
Poleg tega, da je v teku še mnogo drugih stavk, ne da bi bilo mogoče pričakovati kmalošnje poravnave, je v Dallas, Tex., zastavkalo 500 voznikov taksijev. To je posebno neprijetno, ker se bodo v desetih dneh pričele slovesnosti obhajanja stoletnice neodvisnosti Texasa od Mehike.
V	Lewiston, Maine, stavkajo uslužbenci poulične železnice.
V	Cambridge, Mass., ste se Vera Dupont, sestri-čna veleindustrijca Pierre Duponta in Mrs. George
Burrough, sestrična umrlega predsednika Calvi-na Coolidgea, pridružili piketom voznikov tovornih avtomobilov.
Zastopniki nanovo vstanovljene organizacije avtomobilskih mehanikov v Seattle, Wash., so razglasili stavko za višje plače.
V	Chicagu se je poskus za poravnaVb «tavke 7000 mornarjev izjalovil.
V	New Yorku stavka 7500 brivcev. Druge stavke so: Arkansas 3000 farmerskih na
iemnikov; California 1000 delavcev na poljih zelene; Oregon 6000 splavarjev; Ohio 5500 uslužbencev pri Wheeling Steel Co.; Washington 900
splavarjev in Žagarjev; Pennsylvania 2500 v raz- ^^e^iija'stavk se"v Fran ličnih industrijah; Masachusetts 2500; Minnesota j dji ^^IV Renault tovar 500 tekstilnih delavcev; Indiana 1 75 v različnih to-	------
varnah; Iowa 100 pri Burch Biscuit Co.; Wisconsin 2500 v različnih industrijah; South Dakota 300 delavcev v klavnicah; Sioux Falls, Neb. 100 delavcev pri gradbi ceste; Vermont 200 kamnosekov.
ZAKADI POSTAVNEGA PRAZNIKA -SPOMINSKEGA DNE", NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA". — PRIHODNJA ŠTEVILKA} IZZIDE DNE 1. JUNIJA, 193G.
OČITNA VSTAJA V PALESTINI
Arabci so se dvignili v treh mestih. — 2ene in otroci beže iz mesta. — Anglija bo poslala še več vojakov.
JERUZALEM, Palestina, 27. maja. — 44Nemiri" ni več prava beseda, da bi pravilno označila položaj v Palestini, kajti Arabci so pričeli očitno vstajo, zlasti v mestih Nablus, Gza in Tulkarem. Položaj je zelo resen in prelite je že bilo mnogo nedolžne krvi.
Tri dni je bilo angleško vojaštvo v* stalnih bojih z Arabci t* imenovanih treh mestih. Iz NaNblusa so pobegnile vse žene z otroci.
V vseh arabskih nemirih
ITALIJA BO IZSTOPILA IZ LIGE NARODOV
Mi^ssolini je pripravljen pustiti Ligo, ako obdrži sankcije.—London pa misli, da Mussolini rabi denar.
velika ovira pri sklepanja palestini za(mjih pet tednov
tli
nove locaruske pogodbe. Da pa nemški odgovor še ne bo prišel tako kmalu, je razvidno tudi iz tega, ko je vnanji minister baron Konstantin Neurath odšel za dva tedna na počitnice.
Angl. vnanji minister Eden se nahaja v zelo težavnem položaju zaradi tega zavlačevanja, kajti na seji loearnskih držav prejšnji teden je franco ski delegat Paul-Boncour poročal o velikih nemških vojaški li pripravah v Porenju.
Nemčija se drži stare taktike, da odlaša odgovor, medtem pa gre naglih korakov proti novemu fait accompli (dovršenemu dejanju).
DEKLICA POSTALA FANT
LONDON, Anglija, 28. maja.—Angleška telovadka Mary Edith Louise Weston, ki je že dobila več mednarodnih odlikovanj, je prenehala biti ženska.
Miss Weston je prišla vbolni-šnico kot dekle in po dveh operacijah je prišla iz bolnišnice kot Mark Weston v moški obleki in z naslednjim zdravniškim izpričevalom:
"To pismo potrjuje, da je Mark Weston, ki je bil vzgojen kot dekle, moški in naj kot tak nadaljuje svoje življenje.
pa sta bila »bita samo dva angleška vojaka. Mnogo pa jih je bilo ranjenih in nekaj tudi nevarno. Ni pa mogoče dognati, koliko Arabcev je bilo ubitih, ker Arabci vedno odnesejo s seboj svoje mrtve in ranjene. Ubitih pa je moral biti blizu 300.
V Jeruzalemu so samo štirje bataljoni vojakov in na potu iz Egipta jih je še več.
Po celi deželi Arabci režejo brzojavne in telefonske žiče. Blizu Tukarema so Arabci razdejali železniški tir na razdaljo 5o0 jardov. Pod vojaškim nadzorstvom pa je bil tir takoj popravljen.
Iz vseh krajev dežele prihaja vojaštvo v Nablus, Gazo lil Tulkarem.
Anglija dolži Italijo, da je povzročila vse te nemire s svojo propagando po radie.
PETORČKI PRAZNUJEJO
QUEBEC, Kanada, 28. maja.—Danes so obhajali Dionov/ petorčki drugi rojstni dan. Ta dan je bil za njih velikega pomena, ker je bila podpisana pogodba za dve nadaljne kino-slike, ki jim bo prinesla 250 tisoč dolarjev. Sedaj imajo petorčki že premoženje okoli pol milijona dolarjev.
STAVKE V FRANCIJI SE ŠIRIJO
ni za avtomobile v Loulogne -Billancourt je zastavkalo 10 tisoč delavcev, ki so se pridružili stavki kovinskih delavcev v tovarnah za avtomobile in aeroplane.
Delavci v Renault tovarni so zasedli tovarne, da preprečijo vsako sabotažo in da vzdržuje jo red.
Do sedaj so zastavkali delavci v tovarnah za aeroplane v Nieuport, Issv les Molineaux in St. (^nen.
RIM, Italija, 28. maja. — Razširjeno je mnenje, da bo Italija zapustila Ligo narodov, ako bo Ligin svet 1(5. junija sklenil, da še dalje ostanejo v veljavi sankcije proti Italiji.
Musolini se sicer želi izogniti prelomu z Ligo, toda misli, da to ne bo mogoče.
Italija upa, da bo Liga narodov sčasoma opustila iz svojih pravil določbe o sankcijah.
Ako pride do premembe Li-ginih pravil, je Italija vedno j pripravljena pri tem sodelova-j
OBSODBA NEMŠKEGA FRANČIŠKANA
JAPONSKA POŠILJA VOJAŠTVO
Pater Bernhard je bil j Japonska je poslala v se-obsojen na osem let za-j verno Kitajsko 2000 pora. — Trije novici so
vojakov. — Nastanjeni bodo v vojašnicah v Hope ju.
TIENTSIN, Kitajska, 27. maja. — Štirje parni ki z japonsko infanterijo in artileri-jo so na potu v severno Kitajsko. Vojaštvo se bo izkrcalo v Tangtu ter se bo odpeljalo po železnici v Tientsin. Vojaki bodo nastanjeni na tudi zapleteni v nečedna deja-jnovem velikem letališču in v nja, pa so dobili po dva, tri I vojašnicah v Hopeju, tri milje in pet mesecev zapora.
Ti štirje so bili prvi obsojeni izmed 27l> frančiškanov in
dobili manjšo kazen.
BERLIN, Nemčija, 28. maja. — Prva obsodba v procesu proti frančiškanskim duhovom zaradi liemoralnosti je bila izrečena, ko je bil pater Bernhard Steinhoff obsojen na 8 let zapora in na izgubo državljanskih pravic za deset let. Trije mladi novici, ki so bili
ti.
LONDON. Anglija, 28. maja.i — Angleški vladni krogi gojijo le malo upanja, da bo Mussolini proti Ligi pokazal bolj spravljivo razpoloženje, s katerim bi mogel doseči preklic sankcij, ko se -estane Ligin svet 16. junija.
Svoje spravljivo raapolože-nje bi Mussolini pokazal, ako bi n. pr. upravo Abesinije postavil na podlago mandata, toda o tem Mussolini ne mara ničesar slišati. Politični opazovalci trdijo, da bo angleška javnost zahtevala nadaljevanje sankcij proti Italiji.
Ob istem času pa zavzemajo sankcije večji pomen z ozirom na osvojitev "Abesinije. Tekom sovražnosti so bile gospodarske sankcije učinkovite, ker so ovirale izdelovanje vojnega materijala. Po abesinskem porazu pa je bila Italija postavljena pred nov problem, kak<> bo financirala izkoriščanje o-svojene dežele.
Tako velikansko podjetje je mogoče samo s pomočjo tujega kapitala.
Ker se bo Italija za posojilo najbrže obrnila v London in Pariz, bi pri tem prišle finančne sankcije do popolne veljave.
od Tientsina, kjer je prostora za 15,000 vojakov.
Vojaštvo, ki se nahaja na potu, je zadnji oddelek za na-usmiljenih bratov, ki se mora- j Im.ravailo japonsko armado v jo zagovarjati zaradi nemoral-' verni Kitajski. Na potu so nosti. Obravnava bo trajala naiiaja 2000 vojakov.
i Ta pošiljatev vojaštva je
vec mesecev
Sodnik ni vstregel zahte\i
sledila poročilom, da prihaja v
ZIONCHEK OBISKAL "PRIJATELJICO"
javnega obtožitelja, da bi pa- severni Kitajski nova politična,
tra Sctinhoffa, ki je bil vsled |in vojaška kriza.
Japonci so tako naglo poslali svoje vojaštvo, ker je prišlo poročilo, da general Ojang Kaj-šek zbira močno kitajsko vojsko južno od Žolte reke in da komunistična armada, ki jc pustošila zajpadne dežele, prihaja proti lYopeju.
Japonci se boje, da bo mogoče general Cjang Kaj - šek napadel Japonce v severnih petih provincah. Japonci so pripravljeni na velike dogodke.
svojih pohujšljivih dejanj nevaren za mladino, za vedno pridržal pod sodnijskhn varstvom, češ, da bodo že cerkvene oblasti skrbele, da ga bodo v bodoče držale proč od javnosti.
FIORENZA KRIV UMORA
WASHINGTON, D. C., 20. maja. — Ko se je kongresu i k Marion Zionchek vrnil s svojega romantičnega ženitovanj-skega potovanja z Deviških o-tokov v Washington, je najprej, predno je šel v svoj u-rad na "trdo" delo, obiskal v zverinjaku svojo 4'prijateljico" — opico Vahu.
Zionchek je skozi železno o-grajo podal opici roko, nato pa dejal: "Vahu je prava prijateljica. Ima več pameti, kot marsikateri kongresnik."
S svojo mlado ženo se je nastanil v svojem starem stanovanju, iz katerega je njegova
NEW YORK, N. Y., 28. maja. — Porotniki so izrekli razsodbo nad 24 let starim Johnom Fiorenza: 44Kriv umora po prvem redu."
Fiorenza je Veliki petek vdrl v sobo pisateljice Nancv Evans Titterton v New Yorku, storil nad njo silo ter jo nato zadavil.
Porotniki so razpravljali o Piorenzovi krivdi 19 ur. 11 porotnikov je bilo takoj spočetkd prepričanih o Fiorenzovi krivdi po prvem redu, en porotnik je smatral Fiorenzo za duševno zmedenega, ko je izvršii svoj zločin, bil pa je za to, da bi bil Fiorenza za celo svoje življenje poslan v umobolnico. Slednjič pa je tudi ta porotnik moral priznati, da je Fiorenza izvršil zločin pri zdravi pameti.
gospodinja Mrs. Youn^ že prejšnji teden vrgla njegove stvari.
V svojem stanovanju je tudi sprejel časnikarske poročevalce in «e je med razgovorom vozil po hodniku s svojim novim kolesom, ki ga je kupil v St. Thomas.
naroČite se na 41 glas
NARODA", največji slo venski dnevnik v 7db
bbZAVAa.
ROOSEVELT BO GOVORIL SAMO 0 ZGODOVINI
WASHINGTON, D. C., 27. maja. — Predsednik Roosevelt je rekel, da bo na svojem potovanju po osrednjem zapadu kamor bo odšel 8. junija, go voril mnogo več o zgodovini, kot pa o politiki.
Ker bo predsednik odpoto--val na dan pred republikansko konvencijo v Clevelandu, je dalo nekemu časnikarskemu poročevalcu povod, da jo vprašal predsednika, ako jo njegov namen republika nski konvenciji vzeti "predstavo".
Predsednik pa se je nasmejal iti rekel, da je bilo to njo-govo potovanje določeno ž</ pred več meseci in da bo govoril o zgodovini in ne o politiki. Najprej bo govoril 10. junija v Little Rock, Ark., ob priliki stoletnice, odkar je bila država Arkanas sprejeta v unijo.
Drugi govori bodo 12. juniji v Dallas, Tex. in v Viiicennes, Ind. Država Texas bo obhajala stoletnico svoje neodvisnosti od Mehike. V Vinceimes pa bo predsednik odkril spomenik George Rogers Clarku.
Zadnji zgodovinski govor pni je nameravan na kakem zgodovinskem kraju v Kentucky, predno se predsednik 15. juui-i ja vrne v Washington,
94 OLA 8 N A ROD A"
New York, Friday, May 29, 1936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation)	**"
Owned and Published bj	j
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Prank Sakaer. President_ L. Benedlk, Treas.
• Place of bustnesa of the corporation and addreamt of above officers: tlC Wart 18th Street, Beraagfc of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" (Voice of the People)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja
Kanado ........
Za pol leta.......
Za Četrt leta.....
za Ameriko in
$8.00 $3.00 $1.50
Za New York za celo leto
Za pol leta..............
Za inozemstvo za celo leto Za pol leta..............
$7.00 $3.50 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa in o&bnnstl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poHljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da * nam tudi prejfinje, bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Iz Jugoslavije.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda** Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov
"GLAS NARODA**. 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelse* 3—3878
eden Čaka na Hitlerjev odgovor
Ko je 7. marca IIitl«»r naznanil, da smatra francosko rusko vojaško zvezo za kršitev locarnske pogodbe, ki je jamčila nemško-francosko mejo, in je zato sa-m izdal povelje, da vkoraka nemška vojska v Porenje in je s tem Nemčija kršila versaillsko mirovno pogodbo, tedaj je završalo po celi Evropi.
Zastopniki Francije, Anglije, Italije in Belgije, ki so podpisale locarnsko pogodbo, so se naglo sestali v Londonu, da se skupno dogovore, kako bi bilo mogoče braniti meje proti Nemčiji.
Francija in Belgija ste zahtevali takojšnji vojaški nastop; Italija se je kazala brezbrižno; Anglija je skušala posredovati.
Nemčija je nato s svojimi notami 7„ 24. in 31. marca pojasnila svoje stališče ter predložila načrt, po katerem je bil t pripravljena pogajati se za evropski mir in za varnost na novi podlagi.
Locarnske države so pooblastile Anglijo, da skuša od Nemčije izvedeti ka.j natančnejšega o njenih predlogih za mir.
Več tednov se je angleški kabinet posvetoval glede vprašanj, ki naj bi jih stavila Anglija Hitlerju.
O tem, kar je kabinet sklenil glede vprašanj, je vnanji minister Eden obvestil poslanika sir Eric Phippsa v Berlinu z naročilom, da <e naj o tem razgovori s Hitlerjem.
Besedilo angleške note pa je zelo uljudno. Vprašanja glede pojasnitve nekaterih točk nemške note so izražena tako, da Hitler ni mogel tbitL užaljen.
Toda Hitler do sedaj na vprašanja še ni odgovoril.
Vprašanja so bila v glavnih točkah naslednja:
1.	Ali »si Nemčija pridržuje pravico, da bo zavrgla svoje obveznosti pod bodočimi pogodbami!
2.	Ali je Nemčija zadovoljna skleniti zračno pogodbo?
3.	Ali je Nemčija pri volji skleniti s sovjetsko Rusijo, Letsko in Estonijo nenapadalne pogodbe?
4.	Ali se Nemčija hoče zavezati, da ne bo samo napadl i drugih držav, temveč da se tudi ne bo vmešavala v njihove notranje zadeve T
Nekaj dni za tem so bili šefi generalnih štavbov Letske, Estonije in Rit ve gosti ruskega generalnega štaba v Moskvi. Sdcer ni bilo ničesar objavljenega o izidu posvetovanj generalnih štabov, toda gotovo je prišlo do .kakega sporazuma, po tcaterem si Nemčija ne more izposoditi tuje zemlje za svoj napad na Rusijo.
Anglija še vedno čaka na Hitlerjev odgovor.
In kot naznanja zadnje poročilo iz Londona, se bo Anglija ravnala glede abesinskega vprašanja po Hitlerjevem odgovoru: Ako Hitler podpira Mussolinija, tedaj bo Anglija pri* Ligi narodov prediagala, da so sankcije proti Italiji preklicane. Ako bo Hitler za sankcije, jih bo tudi Liga narodov nadaljevala.	___
In kot je bilo tudi pred nekaj dnevi rečeno: od Hitlerjevega odgovora je odvisen evropski mir.
In cela Evropa, ne samo Anglija, nestrpno čaka, kaj bo Hitler odgovoril na Edenova vprašanja.
Bivši avstrijski kaprol drži usodo Evrope v svojih rokah. angleško kraljevsko krono bodo predelali.
TOŽBA PROTI ŠKOFU DR. SREBRNICU
Svojcčasno simo že poročali o sodni razpravi na tožbo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije proti škofu dr. Srebrniču zaradi znane škofovske protiso-kolske poslanice. Proces se vleče že nekaj let. Na prvi razpravi je bil škof dr. Srcbmič oproščen, na drugi obsojen, do-čim je prizivno sodišče obsodbo razveljavilo ter vrnilo ves predmet sreskenm sodišču, da ga še enkrat presodi.
.Tak«) se je vršila v torek ponovna razprava pred zagrebškim s reški m sodiščem, (»»toženega škofa tir. Srebmiča je zastopal sušaški odvetnik dr. Miknlič.ič, tožitelja pa zagrebški odvetnik dr. Hugo AVerk. Zagovornik dr. Srebmiča je zahteval, da se izloči sodnik dr. Kovač, ker j«1 katolik ter bi prišel kot tak v spor s svojo vestjo, če bi sodil škofu, od nosno vsemu episkopatu, ki fungi-ra kot podpisnik inkriminirane poslanice. Ker je sodišče to zahtevo odbilo je najavil zagovornik obtoženega škofa pritožbo.
Nato je dr. Mikuličič v daljšem govoru ugovarjal pristojnosti sodišča, češ da je še vedno v veljavi stari konkordat iz avstro-ogrske dobe, ki izključuje pristojnost posvetnih sodišč za škofe. Prav tako je u-govarja'1 tudi proti temu da je vložil tožbo savez SK.J, češ, da se morejo žaliti samo fizične osebe, ne pa organizacije. Sicer pa obtoženec v polni meri priznava svoje delo ter predlaga dokaz ij?snice, da je sokol-ska organizacija brezverska in celo proti verska. Kot dokaz navaja razne odstavke iz sokolske brošure "Pota in cilji" ki govori o tem, da ne delajo Sokoli nobene razlike med verami in da se v Sokolu zbirajo pripadniki vseh veroizpovedi. Dalje pravti poslanica, da se vrši so-kolsko delo v duhu Tvrševih idej, ki pa so bile brezverske. V dokaz je predložil dr. Mikuličič brošure, ki jih je napisal dr. Tvrš. Končno se sklicu je dokaz resnice še na to da škoduje so-kolska vzgoja morali »mladine radi golote pri telovadbi.
Na predlog zastopnika tožeče stranke dr. Werka je sodišče odgodilo razpravo, da bo lahko izdelal odgovor na dokaz resnice, ki ga je predložil dr. Mikuličič.
vine divjale hude nevihte iu je ponekod toča napravila veliko škodo. Po dosedanji ugotovitvi je Škoda posebno velika v o-kolici Maaflaja in Zavidoviea, kjer je padala kakor orehi debela toča. Na tem področju ima največ škode vas Lovnica.
samomor
m	. M
|kn j i g ar n a s
|"glas naroda"j
| sprejema naroČila za
! VODNIKOVO I
DRUŽBO
! MOHORJEVO 1
I DRUZBC
Peter Zgaga
.S POTA
V Subotiei si je končal v sredo ponoči življenje ugledni tr-lfj govec Nikola Andrasy. Prišel1 je jezen in vinjen domov a njegove žene ni bilo doma. Mož je bil silno ljubosumen na ženo ki je imela baje ljubavno razmerje z nekim zdravnikom. Doma je vse razbil, potem se je pa zastrupil s ciankalijem in je kmalu prevozu v bolnico izdihnil.
članarina za vodnikovo drlžbo znaša
— 91.—
za mohorjevo dr?'/bo pa
- $1.25 —
umor pred cerkvijo
Delavec Si vase Danevič je počakal v Prilepu pred cerkvijo svojo ženo Slavko in jo zaklal. V bližini je l>il ženin Ijub-ček Dimitrijcvič Konevič, ki je pa urno odnesel pete, sicer bi bila tudi njHmu predla trda.
zlata ruda v ju-2ni srbiji
Upokojeni učitelj Peter La-zič iz Skoptja si je pridobil pravico rudosledstva v kuinanov-skem okolišču. Pri >vojem raziskovanju je na šel na več krajih v okolici Kuinanova tudi v produ reke Pučinje zlato rudo. Vzorce te rude je dal preiskati v Beogradu in analiza j«* dala zadovoljivo rezultate. Najdišča rude si je ogledala posebna komisija ministrstva in v kratkem pridejo v Kumanovo zastopniki neke belgijske družbe, ki bo prevzela izkoriščanje najdišč.
§ Knjige za leto 19.*>7 bodo g poslane iz stare domovine §§ naročnikom po pošti-
| :: K n j i ga r n a :: j "Glas Naroda"
I 216 west 18th street :«e\v york
^oaxs'imwcn^iiiffiiii; »:;*;! :;•! inisa^siaanraiaaBE:^
Utrujenemu popotniku je bilo treba preskrbeti "jeperge", in dobil sem jih v modernem Plevnikovem hotelu v Collin woodu, kjer je bilo sicer že v>e oddano, pa je bila Plevnikova gospa tako <iohra, da mi je od stopila v hotelu svojo sobo ii> v času mojega tukajšnjega bivanja prenočuje v svoji rezi denei v Kuclidu — v Beli Ljubljani.
V (Mevelandu sem videl toliko zanimivega in toliko slišal.
VOJNI SKOPUENCI
Dočim lahko Abesinci Italijanom očitajo uporabljanje
da ne morem vsega pravilno v/po rediti ter prosim svoje ete-velandske prijatelje, naj mi o-proste. Sčasoma bo prišlo vse na vrsto.
Da se oddolžim bratovščini umetnikov, ki je bila že od lie kdaj moj ideal, pa sem bil pri >prejctnnih skušnjah vedno za prelahkega in preplitvega s po-znan, naj omenim značilno srečanje v slovenskem Narodnem Ddoniu.
Cleveland (posebno gotovi okraji) je tako ogromno -Loven ski, da se Peter Zgaga izgubi v njem kakor igla v kopici sena.	i
Nekega dopoldne stopim Dom, ogledujem dvorane, kegljišča in droge pro-tore, iu noga me nehote zanese k ban.
Je že tako in se ne da pomagati: pred diktaturo slovenskega želodca onenle vsi protesti in sklepi razuma in -rea.
K bari stopi mož srednjih
let, srednje postave, toeaj mi strupenih plinov in sličnih ne P« prišepne: človeških vojnih pripomočkov — To je pa Perušek, ee ga tudi proti civilnemu prebival-! še ne poznaš, stvu. jim smejo Italijani očitati Takoj sva >i voščila srečo.
toca v bosni
V zadnjih dneh s<> v nekaterih krajih Bosne in Ilercego-
smrtna nesreča z moznarjem
V vasi Vrabče Semiču sta nabijala možnar dva fanta, 21 letni Alojz Benčič in 24 letni Anton Lukežič. Ker se možnar ni hotel vneti, sta se sklonila nanj, pri tem pa je možnar eksplodiral ter raztrgal obema obraze. Oba fanta sta bila takoj ob vid. Prepeljana sta bila v ljubljansko bolnišnico, kjer pa •se je Benčičiu povrhu še o-mračil um ter je umrl. Lukežič je že oh desno roko, zdravniki pa se sedaj trudijo, da mu rešijo via j levo.
Dopisu
Sar York, S. 1'.
Ni še dolgo t »mu, ko je podporno društvo sv. Jožefa obhajalo r»r>. obletnico svojega obstoja. Sedaj pa pride na vrsto žensko podporno društvo sv. Ane št. 105. KLSKJ., ki bo is. oktobra obhajalo »-letnico svojega obstanka. Proslava tega spominskega dne bo na (»2 St. Marks Place, New York.
I 'oroeeva lee.
( i i I In' rt. Minn.
Tukaj je umrl zadet od kapi Michael Shuster. Z mnogimi, drugimi je živel v kompanijski; ' hiši, brez dela in denarja. Ko mu je l. maja kompanija naznanila, da se mora izseliti iz hiše, ga j«* to tako zelo potrlo, da je umrl.
1/. kompanijskih hiš pa se mora izseliti še več sto drugih.
Pokojni Shuster je bil star GO l«'t in zapušča otrok.
Naročnik
POZOR. SLOVENSKI DRVARJI!
Potrebujem 150 mož za delati bela drva: plača £1.00 od klaf-tre: gozd je prve vrste. — G. W. ROWLEY, Box 34, Wilcox, (Elk Co.) Penna.
spet to, da tudi na drugi strani ne prijemajo z rokavicami mož, »ki jim padejo v roke. Italijani j so Abesinceni posebno gorki zavoljo skopi t ev, ki jih praktici-rajo negnševi |»odaiiiki nad vojnimi ujetniki, nasprotnikovimi ranjenci in mrtveci.
Te italijanske trditve potrjuje sedaj tudi avstralski zdravnik dr. Moran, ki se mudi zavoljo medicinskih študij v Vzhodni Afriki. Poročevalcu neke ameriške agencije je dr. Morali pripovedoval, da se je sam prepričal o tem, da etiopski bojevniki svoje sovražnike pohahljajo oziroma skopijajo. To je v skladu z njihovimi primitivnimi nazori o popolni zmagi nad sovražnikom.
Ta kšne pohabit ve >e izvrši jo Često s spretnostjo kirurgov, čeprav uporabljajo Abesinci tem !«• navaden zakrivljen noz. Gre za prastar abesinski običaj, ki mu je bil v različnih časih namen različen. Prej. ko so z a turške hareme dobivali evnuhe iz Abesinije, se je stvar dogajala tudi iz komercielnih razlogov. Toda med vojščaki je imelo skopljanje vedno isti pomen. Med sedanjo vojno je ženo in 8Iprišlo nekajkrat do takšnih dogodkov, dvakrat tudi v večjenn obsegu. Prvi primer se jc zgodil v decern bin v Tembienu, kjer so Abesinci napadli kol«>-no italijanskih nosačev in jih vse skopi 1 i. potom pa ubili. Drugi primer se je zgodil v februarju, ko so Abesinci pri Ak-sumu napadli 72 delavcev gradbene družbe Gondrand in jih pohabili na isti način.
Novega angleškega kralja bodo kronali šele prihodnje leto mejnika meseca. Toda že aedarj se vsa Ang"lija pripravlja na to veliko slovesnost. Med drugim že sedaj popravljajo znamenito angleško kraljevsko krono. Pri tem popravilu hočejo najprvo zmanjšati njeno veliko težo. Že ko jo rajni kralj Jurij V. praznoval 25-letnico svojega vladanja, je težko krono prenašal. Več ur jo je moral imeti na jrlavi, kjer ga je zelo užalila. Že tedaj je kralj Ju-
rij V. odredil, da je treba dati krono tako popraviti, da ne bo tako težka kakor je. Pa tudi zaradi tega bo treba sedaj popraviti kraljevsko krono, ker jo morajo prilagoditi glavi no vega vladarja. Istočasno bodo očistili vse jdato y tej kroni, katero je prineseno iz vseh delov angleškega imperija. Očistili bodo tudi platino, srebro in pa dragulje. Delo je prevzela sloveča lond onska draguljska tvrdka, katero pa trajno nadzira več angleških detektivov.
OGUKSUJTE V "GCAS NARODA
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
z*
▼ JUGOSLAVIJO
$ 2.75....................Din. 1M
$ C.:3 .................. Din. 200
f 7.25 ................... Din. 500
•11.75 ................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
147 00 __________________ Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 0.25.................. Ur 100
$ 18.20 ____________________ Lir 200
$ 44.00 _______________ Ur 500
t 87.50 __________________ Lir 1000
S174.00 .................. Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KER 8tt CEV« SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI
Cm ttplftillo večjih znejkOT kot mcormj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo ie bolje povoj«.
ISruClUl T AMERIŠKIH DOUMIB lllllill
I 0.— amte pMlall
•10.— i li no—
•40.— •M —
• 1.11 S10.M
•1«.— f2L— •41-» •SLM
Prejemnik dobi ▼ starem krajn Izplačil«, t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Gla« Ntrodt"
ti« WEST ltth STREET	NEW TOO. N. X.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kop ml tam, je potrebno, tla. je poučen v vseh stvareh. Vttled naše dolgoletne skušnje Vam /nmoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in liitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
•
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
»državljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ix Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meset.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N.-V.
X.joirov hister )K»y:ki<.l in i j« jasno razodel. <la mo jr vesel, toliko I »olj pa jaz njetja.
Spremil me je v svoj -Imliu v prvem mnl-tropjii in v otroškem veselju vzkliknil:
—	Poglej, samo ]>o^l»*j —• vse to -<o mi ilali. Iu takoj na-to je vz<lihnil v upravieeni 1MV .i a/.ni:
-— Samo ne vein, k«laj lio«.lo rekli, naj #rem.
Skfiro zasmilil se mi je, iu e:-bi moja l»ese<la kaj zalegla, ' i rekel tolelevelaiHlskim Slo-
vencem:
—	Dosti bolj ste uapreilui iii zavedni kot so vaši bratje v -tarem kraju. Svojo naprednost izražate ob vsaki priliki in na vseh poljih, lepše je pa niste inosrli poudariti kot
jo poudarili s tem. da >te dal*, edinemu slovenskimi! umetniku v Ajneriki <trelio nad i^la vo.
Slikar Perušek mi je pri pove« lova I nato o svojem križa-vem potu, ki ira je hodil dolgih triindvajset let.
Stradal je in -e buril, omahoval je in vztrajal ter slednjič uspel.
Vt-> ameriški umetni-ki t»vet ira pozna iu mu odu?"'ia zasluženo mesto.
In ko je prišel po triindvajsetih letih iz tujeev med svoje rojake, je posvetrl veeji del -.vojih naporov nadarjeni slovenski mladini, ki jo uvaja v vzvišeno kraljestvo lepote.
Boljšega vodnika kakor .)<• on, niso moi^li dobiti.
Perušek mi je razkazoval in tolmaeil dela svojih ueeiiec*,* in svoja dela ter mi je na vprašanje, kaj misli o sebi, takole odgovoril:
— Z "besedo težko izražam svojo duševnost. V to svriio mi bolje služi barva, oblika iu linija. Vse, kar je na svetu, -je -bodisi lepo, bodisi nelepo. Oboje ima isti izraz umetnosti. Tako naj bo kakor v resnici. Oboje je potrebno lepoti. Gonilna sila vsega mojega dela je: pokazati lepoto, ki jo jaz vidim in eliti m. t'e bi mo^el \i-nietnik pripraviti svrt, da bi tako videl in «'-util kakor eutl on, bi bilo njegovo delo s resist vo za splošno razumevanje in soglasje. Umetnost je moja vera. Kar zahtevam od >ebe in kar mora po mojem mnenju zahtevati splošna javnost od umetnika, je spev duše, izražen v barvi, obliki in liniji — brez vsakih predsodkov. Umetnost premošea vse vere in jih zdrii zlije v eno. Saj so vse vere v splošnem izraz zahteve — naj bo vse lepota. Ta misel me navdaja ko skušam z barvo ua platnu izraziti najgloblje, kar Čutim v sebi. Ako bi le bilo mogoee duba umetnosti bolj l>osplošrti, bi svet kaj kmalu zazrl lepšo »bodočnost.
" G LA 8 NARODA"
' - i i i
New York, Friday, May 29, 1936
OKNO V VESOUSTVO
V. L.;
MATI IN MATI
X<»k<>xa lepega p«►letnega dne li in iskati, niso vedeli, kako M« je I pravila mlada kmetica l»I iz niča dobili otroka. Sko-na polje. V naročju j<- nesla inignili so z rameni, kvasili ne-otročiča s seboj in Š<- srp in umnosti in spet odšli. Jadiku-| »I a lito je imeta v dingi roki. J juro mater so vzeli v sredo, da Težavno in lenobno je stopala, bi ji tišina in sa.mota njive no utrujene oči j«> upirala na tla.;! kiihmIH uma, saj je že začela Ni videla, kako vse cvete in zo-j kričati hude besede zoper Ma-ri krog nje; ni zapazila sinje1 njo, ki da še toliko ne zmore. ku7>ole, ki se je blesteče bočila 1 ,la l>i ji milostno obvarovala nad lesketajočo se zemljo. —1
I*o stezi je zavila med njive valujoče rži. Počasi in vsa zamišljena je hodila, ko da ni na svetu ne poletja ne radosti, marveč je le delo in skrb od jutra do večera.
Kraj stezo je zdela'Marijina podoba v kamniti vdolbini. Tja je stopila kmetica, odložila plahto in srp in je pokleknila za kratko molitev. Nato je lepo jjoložila otročiča na mehke in bujne trave, ki so rasle kro^r podob*
otročica vseh hudobnih duhov.
Toda Marija ji ni odgovorila na njeno psovanje. Vedno stoji molče sredi rumene rži. ko da je ne ganeta ne tožba ne prejšnja človeka. Ztrori sončni žarki pal i jo strešico nad podobo, pesem zrelega klasja jo obdaja ko sanje in vrisk škrjančkov se dviga krog nje.
V črnili oblakih grmi nad njo in bliski se u žigajo. .Jesenski j»iš žvižga nad strnišči in božič s,- bliža. Snežena kučma
Za hip je otroče mirno leža-j P'^egavo čepi na malem pri in nerodne ročice so -rabile	I a^|H;t cnrljaj« vodi
lo
nekaj marjetic, ki so kimale nad njim. Ko pa nato ni vet občutilo prijetne materine top-
ce m -e poraja življenje v globinah in vse zaživi v travah in j drevesih. In že j«< poletna mod - i
pa je s |M't vstala in pogledala Marijo, so se ji prožile roke in živ otročiček je ležal na njih in se je blaženo smehljal, a neki glas ji je govoril: '4Dolgo te ni bilo, draga moja! Leta in leta sem v milosti pazila za tvojega otroka, ko da bi bil moj. Xa ,vzemi ga in dobro pazi nanj."
Žena je prestrašeno vzkliknila, brž segla po otroku, se nato zgrudila na tla in se jokala in se vsa brez uma in neskončno radostna zahvaljevala Mariji. Toplota ji j«* zavalovala jm> žilah, vstala je ko mladenka in odhitela v vas.
r?i spet je kričaje razglašala čudež po vasi in podzavestno V- prisopihala na klop k peči in ljubkovala otročiča. Vsa tema, vsa mrka starost je šinila ko Misk 'z hi-<-. Ta čudež je bil 5e večji ko prvi, zakaj blagoslovil j<> njena leta starosti in po-i/.lati! jf življenje, ki je bilo ne-! k or en«* -:umo de|o m skrb.
m nozicaini i usteca in je
je rekla nebeški Marija;
in se je . ki je bi-
lote, in počelo kobacati z ročic« in je skrolovičilo jokajo zakričalo.
44Nič ne pomaira." mati. Obrnila se j«- ] Materi: "Pazi nanj. milostno ga obvaruj!* odpravila na deteljišč< lo za nekaj korakov dalje vse v •krasoti in cvetju. Žela je in grabila deteljo skupaj in od časa do časa prisluhnila, kaj počne otrok. A otrok se je pomiril in se j«, bržkone i .ura I s trn-i vo in gibajočimi se rožami. Tako je mirno dokončala delo, pobrala deteljo v plahto, jo zavezala in si dala culo na glavo.
Nato je nalahno pristopila k Marijini podobi in . . . je mahoma obstala, kliknila in roke so naglo seirh' v travo, a cula /. deteljo se j,- zakotalila po ^t.
Njenega otroka — otroka ni bilo več!
nepotrpežljivo;r!!,n i»a polju in travniku. Ma-
nja
njenega
"Jezus, Marija!" je zavpi-la kmetica. Roke so ji grabile l>o travi in <o iskale in begale: tekala je sem in tja — toda — o detetu ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je kričaje zajokala in stekla v vas in je jadikovaje tožila med hišami. Vaščani so jo nejeverno gledali: nekaj mož in žena je šlo pa vendarle z njo nazaj.
"Semkaj pred Marijo sem ga bila postavila J" je ječala žena. <4a zdaj je izginil, ko da bi se v zemljo vdrl."
Vaščani so stali in vse bilo uganka. A čeprav ?
11111 je
o iska-
■>toji - le leto dni je I i j»- j
med setvijo ill Žetvijo, I med dnevom in nočjo. In leto -ledi letu in vsi prida in ko kaplje v vodnjak večim-ti.
Mlada kmetica, ki je tako čudovito izgubita svojega otročiča, se je postarala. S svojim možem sedi v lii^i. otroci so že veliki in so že odšli v daljni svet in komaj -e vedo, da sta na svetu nekje njih stara mati in stari oče.
Toda |»red Marijo ni žena ni koli več pokleknila: ni ji več zaupala, ker je na njenega otroka tako slabo pazila. Zgodaj se je postarala v trdem delu in je vsa zvenela. Pa bi bilo se nekaj dobrih let na razpolago, zakaj rešena sta bila najhujših skrbi; otroci so bili pri kruhu in tudi premoženje >e je precej
KENGURUJ NADOMESTUJE
PSA
Kakor poročajo \y. Sy«iiie;a, pričenjajo tam kenguruji polagoma zavzemati mesto, ki so ga imeli doslej psi. Ljudje vodijo te živali kakor pse na vrvici, ponoči pa jih zavoljo njih izvršenega posluha uporabljajo za čuvanje. V* tej funkciji so kenguruji nemara nevarnejši od psov, kajti s svojimi nii-šičastimi nogami so sposobni deliti strašne udarce. Kdini nedostatek kengurujev je ta. da stane en sam vrečar toliko, kolikor oil navednih psov.
Naše sonce, ki smo ga vedno smatrali na ponosnega vladarja našega svetovja, postaja z vsa-i kini novim odkritjem astro-1 nomske vede manj pomembno.' V primeri z mnogimi zvezdami, ki potujejo skozi prest orni ne t vesoljstva, ni sonce nič druge J ga nego skrdmna majhna s ve-' čica.
Se<laj prihaja vest, da je ravnatelj Harvard o ve zvezda r-ne, sloviti ameriški astronom dr. Harlow Shaj>ley odkril sistem kakšnih 50,(KK) zvezd, ki so po dobrem <lelu dosti vceje od našega sonca. To odkritje je važno še v nekem drugem po-ledu. Shaplev je namreč s tem v*sostavu Rimske ceste odkril takorekoč okno, ki nam o-mogoča pogleil v doslej neznane prostore vesoljnosti.
V Rimski cesti, ki ima približno obliko kolesa, ima >onč-ni sistem svoj prostor na koncu ene i^med prečk. Doslej so mislili, da je Rimska cesta ne-iprerlirna pregrada meglenih svetovnih oblakov, ki ustavlja tudi najmočnejšim teleskopom razgled v svetovja za to pregrado. Toda prof. Shaplev je. kakor rečeno, v tej pregradi odkril 'luknjo, skozi katero mu je bilo mogoče zagledali listom do .'>0,000 zvezd, med katerimi je že doslej za 147 nebesnih teles ugotovil, da >«> dosti večja od sonca. Po njegovi cenitvi je sto teli zvezd najman j :>0,(MM) let oddaljenih od nas, to je .*>(►.-j <>00 krat (>000 milijard ameriških milj. Zanimivo je pri no-} vo odkritih zvezdah, da |>otu-i jejo na videz brez smotra mi eiftja skozi ogromne daljave vesoljnosti. Astronomija je bila ž njimi postavljena pred nov problem. ki ga l»o kaj t«*/.ko rešiti.	I
NAJSTAREJŠA KNJIGA
ANEKDOTA
Francoska narodna knjižnica se lahko ponaša, da ima ■med' svojimi zakladi tudi najstaivj-i , so knjigo na svetu. Ta knjiga j j prav za prav ni knjiga v pra-i ! vem pomenil bes«*«le, hila pa j je kot takšna v dobi. ko folian-i
It
ov še niso poznali. To je 2SI»0i
pouunržilo. A srce teh dveh starih zakoncev se ni moglo nič Matematik Kari Frieorich ; star paj>irov zvitek. Težko več razveseliti. Saj ni bilo ni-; tns je moral svoje nove nauke j .i«1 določiti in prevesti vse kogar, ki bi bil jima mogel po-jbraniti proti mnogim nasprot-1 ^'iio tega zvitka, ko so pa u dariti nekaj let svoje bogate mladosti.
fn spet se j,. nekega lepega petletnega dne odpravila žena na polje in travnike. Dan je bil ves v soncu in vesel ju ko takrat. In nekaj čudovitega jo je prešinilo in tista strašna ura njene bridkosti je bila vsa živa!
nikom in je to tudi znal.	jčenjaki to delo končali, so n-
že kot < leče k je bil pogumna'-otov31»<*	za kakšno
osebica, ki se ni dala tako lah- filozofsko ali znanstveno raz-ko ugnati v kozji rog. Nekoč je na sprehodu srečal svojega vladarja vojvodo Wilhelma
filozofsko ali znanstveno pravo, temveč da vsebuje papirus celo vrsto nasvetov za pametno življenje, navodila za Ferdinanda Brniišviškega. Voj-	otrok, svarila pred ne-
voda
pred njo. ('as in starost >ta bila zdrobila njeno jezo do Marije in ko je zagledala podobo, se ji je zazdelo, da se ji mora približati. Zo jo pokleknila in ie kar navijala star
pa je "Vidiš
je rad pošalil z otroki. <lt\jal malemu Karlu: tam na vrhu zvonika cerKve >edi muha. Ali jo vi-liš tako razločno- kakor jaz ftans ira je pogledal z bleŠče-tala ]>red njo. čini s«.* poglrnlom, potem je de-tako |m>-! jal: <4^fuhe gospod, sicer ue molitve. — Ko vidim, čujem pa razločno, ka-__ko jm> vrhu zvonika škrablja."
PORUŠENE H1SE V NEMIRIH V PALEST INI
Na sliki vidimo prizor v Tel-A vivn, kjer je bilo v bojih med Arabci in Židi porušenih več hiš. Angleži sedaj očitaj o Italijanom, da so potom radi ja zanetili vstajo med Arabci.
zmernostjo v jedi in pijači, nasvete za preprosto in zmerno življenje — skratka iste stvari, ki polnijo š(. danes tisoče čas-niških kolon — ne da bi jih ljudje kaj bolj upoštevali nego pred tisoči let.	'
Za egiptske pojme je bila to majhna knjiga, kajti v dolžino meri le 6.~> m, dočim meri sloviti Harrisov papirus ] groba Iiamzesa flf. skoraj 4P m.
Francoski, egiptolog Krnile Prisse d'Avesnes. ki se je proslavil sredi osemnajstega stoletja s svojimi odkritji v dolini Nila, je po naključju dospel do tega dragocenega dokumenta in ga podari! Xarydnrknjižnici. Kupil ga je v tebanski n«*-k rt »pol i Dra-Abu-Nega ne <la bi slutil njegovo pravo vrednost, od nekega felaha in je pozneje ugotovil, da izvira iz nekega kraljevskega groba. ^i ga je bil sam odprl.
"GLAS NARO0A"
- « 5 V'	•_:	■■ J r z-
pošiljamo v staro dor roovii|o* i ICdor ga hoče naročiti jca svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane — V Italijo lista ne pošiljamo.
KNJIGARNA GLAS NARODA

216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
in
Poučni Spisi
AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Tr«l:i voz. U"!^ strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Neinee in zji uiie, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. »pisal Rev. J.
M. Trunk. GOS strani. Trda vi*z. Ona......5.—
Opis posameznih <lržjiv: priseljevanje venrev: njihova društva in dru» nerodne ustanove. Bopito ilustrirano.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
THJfc strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in p«iptovskih , virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik.,mi. -TA.
strani. Cena ............................ M
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1i"> -traiii Cena .60
.10 .80
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kem. Vezano. Cena ................
BI RSKA VOJSKA, flr, strani. Cena ..........
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 3S1 str. Cena
RONTON. !iS0 strani. Cena ....................1.50
Knjigi o lepem ve<Jenjn. govorjen i u In oblačenju v zasebnem življenju.
BODOfl DRŽAVLJANI naj narore kuj i žico — "Ho%v to become a citizen of ilie United States".
STATES. V tej knjiiri so vsa ]M>jasnn& in zakoni za naseljemt*. Ccaa ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. (Vnn ____
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kahaj. Trtla vez. 7o strani. Cena ......1.20
V knjigi je -TI slik jn en zemljevi«! odovi-na in prirKtvedke n naravnem emln. Kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari KngliŠ.
strani. I'ena .......................
Denarni prolilem je /,i-J.» z:ipleten in težaven in ;ra ni mo^oee storiti vsakomur jasnega. 1'isateij. ki j»- znan 6'^ki nar<«Ino-gosjuMiar-ski str<ik<'vnjak. je razširil sv»»"» i'eIo tako. «la Im služilo slehernemu kot orientačni spis n denarju.
DOMAfl VRT. Spisal M. ITumok. 2:51 str. Cena 1.30
Splustio vrtnarstvo: |»>«'l>im vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za soline rastline. Urj sliki.
DO OKIIIDA DO BITOLJA. -'rani. C^ena Zanimiv potopis s slikami ,i<tln krajev nase st.-irc domovine, ki so Sloveneem le rna'o znani.
GOVEDOREJA. Spisal S slikami. Cena
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purjraj. » sli
kiitni. i*!m; strani. Cena ....................
Kiijljfa s«, odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo muli ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJIT5LJANI
SI strani. Cena .....................
Podroben opis <tarih ljubljanski!) irostiln. s katerimi je v	meri zvezana zgodo-
vina slovenske iirr*st<>!i<*e.
GRŠKA MITOLOGIJA. MM -trani Cena ......
Opis božanstev, v katera So verovali stari Grki.
Ji0 .60
80
.75
.63
.71»
K r^frvart. 1^traDi.
.90
.80
IZ TAJNOSTI PRIKODE. S;; s»™„i. Cena ____
Poljudni spisi o naravoslovju ir» zvezdoznnn-Rtvu
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
I„evstik. 22*1 strani. Cena ................
Levstik. strani. C^na broš. ..^0 ve«. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mclik. Prvi in drugi del obsegata strani.
Cena: I. Del.....80----II. Del
Zemljepisni pregled : natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvo.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 93 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.» Vez. l.«5
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 «tr. Cena Navodila za lzračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije, »o str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 322 strani Cena
V teh treh knjipah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, oesmka. pisatelja in jezikoslo\ea.
LIBERALIZEM, spisal V. Hobhouse. 126 str.
Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
misterij duše. Spisal dr. Franc Goestl. —
strani. Cena ........................1
Razprava o blaznesti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. I>avo Ccr-
melj. S slikami. 100 .strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, tnolekulih In elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieu*»h moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami.
lftS strani. <>na ........................1.—
Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.	|
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.—j], Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodaria in gospodinje in je' torej vest sveV*w<ilee » vsakem domu.
OB 50-LETMCI DR. JANEZA EV. KREKA —
«>4 strani. C«'tia .......................... .25
Napisano v spomin možu. ki je prvi tihh| nami uspešno propagiral veliko Idejo Jugoslovan stva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. '-158 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetuo in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.TAIt. Trije deli: l<r_\ 141. IS: strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natanf-en opis <w|kritju novega sveta. Spis s<» r-ita k;ikor zanimiva povest ter je sestavljen po najl>oljših vlrili. PO GORAH IN DOLINAH. Sjas;il Pav.-l Kunaver -*»• 107 strani. Cena ........................
V	kiifiu'i so opisane lepote naš*, slovenske domovine. Krase jn krasne slike nasm naj-
-35 lepših krajev.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 'jr.l ^r ..
PrirtK'-na knjižn a, ki vsebuje vse. kar Je pri nakesm in prrwlaji »K»trebiio.
PRAVILA ZA OLIKO. 14- strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se j" tr-iba obnašati v družbi.
.80	SODOBNE FILOZOHJE
Spisal dr. F. V, her. :;11 gtrani. Cen« .... Knjigo topla priporočamo vsakomur, ki se b.H-e oznaniti z glavnimi črtami sodobno
filo/ofije.
REŠKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj
41:: Mrani. rena ........................... 50
> ''Ugi s,, opisani predhodniki in Idejni ut^-meljirelji Ie svojevrstne ruske struje.
RADIO. JU strani. C-na ....................1.75
Kdor se zanima :•:» rr»<!io np'ir;ite. ne more te knjige pogrešiti. Spfsal j,, je rokovnjnk, prof.-sor Andree. s sllk.inii.
RAfrNAR. -Jfir, strani. Vezano. Cena .........75
S p-.m,«"},, te knjig«- • je ni.g< *e nsiglo Iz-r;n"»:n:iti obr--fi i '1 j •>! ixl^totka fb< dvanaj-«rih (»bti.tkov. Vs"buje tudi do<latek »» meri Irt teži. •
SLOVENSKA KCIIARK V. S \f T Kalinšek. '»SM A 1'itMNi »ŽKVA I/l »A-l A.	-Irani,
ie|»» trdo vezami, i "ena .........
STANLEY V AFRIKI.	rnui. ('
I »oživl ifi jI <lavfiei:a razisk<<vab-a. nizisk:i! "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisa! .F rž" I.avtizar. i	strani.
* 'r nt»......1.50
V	te? ki:'-'8 •»* ia »ms 'rirHi! pot«>t'i--ee Župnik r.:r 'i/ni -t oiniri! •-t svoia I>rezŠtevIlna potovanja
SVETO PISMO STAREGA IN NO\"EGA ZAKONA. 71>n in 'SV.\ strani. Tnla vez. Cena 3.— -50 SLOV. ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO--SLOVEN-
SI.OVAR. 14S strani. «>na ...............00
SLOVENSKO-NEM^KI SLOVAR. 14:; str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje ii"niiko-sl<e venski slovar in krnfko slovnieo slovenskega in nemškeca iezlka. SPRETNA KITIAR1CA. Jb -trani. Vezana. Cena 1.45
V	kniigi je nad šeststo najvažnejših kuluir-skih navodil.
SPOL MUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... jO .30 Knjižieo je si»isai prnf. dr. Zahor ter je na- , menjena deklicam v starosti Štirinajstih let.
.30 SPOLNA NT VARNOST. Cena ................ -25
Na ses*.,ajstih straneh jf rtr. Frane Derganc nakratko i»oj:isnil nalezljive spolne bolezni.
.70
i.r»o
•n.i . ki jt
......r..—
..... .50
prvi
.R0
L—
__ a KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 . Knjiga vsebuje tudi »lovni«-o in kvatek slovar. jrČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
I niea in slovar. 295 strani. Cena bro5.......1.25
|	Vezano......l^O
ITVOD V Fn.OZOFlJO. Spisat dr. Frane Veber.
-70 X''2 strani. Cena ........................L5t
NAROD, KI IZIT3IIRA. 101 strani, cena.....40
Poljuden opis najsevernejšega naroua na svetu. niegove sege in navade.
NAJVEČJI SPISOV NIK. lot) strani. Cena.....
Knjiga vsebuje veliko zbirko Ijubavnih in ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel iflere. 60
strani. Trda vez. Cena .................. .75
To je nekak slovenski abeeednlk. sestavljen po uzoreu ameriških učnih knjigi S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
3.12 strani. Cena VOŠfILNA KNJIŽICA. !»:; strani. Cena ...... .50
Zbirka voseiluili listt»v in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................ JI
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
j V prvi knjigi so i»esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. VJS str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60
Knjiga je izšla v založbi Vodhlkove družbe ter vsebuje Življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
^ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. ,35
IJ Zanimivosti iz ru«=ke zgodovine In natančen
Ji opis vojaške republike za po roških kozakov.
ZDRAVILNA ŽE^tA. '»-' strani. Cena.......40
V knjižit i najdeš v lepem re«lu omenjeno vse, kar jHitrebuješ. da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH.
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____1.90
i Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovina rja Josipa Mala. V kcj-gi je 67 ' krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Higijena doma in v šoli. Opis Indezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI. spisal
dr. .Iust BaCar. Cena ......................L25
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
$w
GLAS NARODI"
New York, Friday, May 29, 1 936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJB3.
Srčna stiska ■
13
Z A
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
TRI DOBE MONGOLIJE
"O, ali se tvoja modra kri čuti užaljeno? Poglej, gospodična Kati, nisem mislila, da ste tako konzervativni," se šali Gerta. "Toda v tvoje pomirjen je ti zagovorim, da se ne bom nikdar inožila s kakšnim meščanom, pa naj bo lep kot Apolo. Tukaj se tudi moja modra kri vpre, ako bi se s kakim krojačem ali čevljarjem postavila na isto stopinjo. Ljubimko-vati bi sicer mogla ž njim, ako bi mi bil všeč, toda inožiti se ž njim, ne, te sramote svojim prednikom ne bom storila."
"Gerta, kako si zaničljiva! Ko bi te slišala tvoja mama."
"Ti si pa tako dolgočasna s svojimi pridigami, Katarina. Kati ali Katica ti res ne more nikdo reči, ti lepa kmetica, toda ime je tako kratko in priprosto. Mogla bi biti mnogo bolj zanimiva, marsikaj bi mogla iz sebe napraviti. Jaz bi najprej pričela z lasmi. Te neumne kite, ki jih ovijaš okoli glave, samo prikrivajo lepoto tvojih las. Razrahljaj jih, naj bodo obilne, to bo mnogo lepše!"
"Mogoče! Toda za mene to ne bi bilo, ako bi hodila tako počesana v hlev ali klet," se smeje Katarina, "ti si v resnici zelo prijazna."
"S;ij sem tudi! Kajti, če te bo kdaj moj bodoči mož videl, bo ves gorel za tebe. Kajti ravno svetlolaske ima zelo rad! Ti bi bila prva, ki bi mu mogla tukaj kaj zartrmivega pokazati."
"Tu kadar pride moj brat Viktor, mu bom pr, A?be naslikala z najbolj črnimi barvami."
"Oj! Lepi liuzar! Xanj sem pa zares radovedna! Menda je tebi podoben; torej .mora biti zelo lep fant. Kdaj pa pride?"
"K* vem še. In ko bi vedela, ti vseeno ne bi povedala. Kajti ž njim se ne smeš igrati, za kaj takega je nas, kar nas je Bergerjev, preveč škoda!" pride trdo skozi Katarinine ustnice.
"Jezna si na me, Kati, da, to vidim na tvojem obrazu. Zalila sem te. oprosti mi," prosi Gerta s pmmenjcinim glasom, "saj bom zopet pridna. Včasih se sama na sebe liudu-i^ai	vas oddaljena sto jem, pa nič ne morem za to. to je že v meni. Vidiš, to ste I kilometrov. Mongol se s poni-dve naravi, kakor si sama rekla. Saj se semo šalim." I i™ je človek zašel "To hočem tudi samo zaradi tebe misliti, četudi ni moja Iv v'liri in temi, konjev nagon ga
Džingis Kan.
Džingis Kan (13. stoletje) je §vojo mladost preživel ob Baj-kafekem jezeru. Zbral je trume svoje gorate domovine in jih združil s prebivalci (mongolskih planjav. Četrt milijona Džingis kanovih vojščakov je p remerilo hribovja in puščave tja do Perzije, prejezdili so Indijo, Kitaj, večji del Evrope ter prenašali silne napore.
Za ljudi 13. stoletja je bil Džingis Kan nadnaravno bitje, za zgodovinarje še danes uganka. Pastir in lovec — nikdo poprej ni videl mesta, ni znal brati ne pisati — je podjarmil sko-ro pol sveta; ustanovil je velikansko državo, ki je preživela nekaj rodov, njegovim postavam se je pokorilo 50 narodov.
Pusta je Mongolija. Tamkaj žive ]M)iiiji, kakor drugje divji osli in antilope. Pode so po stepah ponoči in podnevi, prenašajo silni mraz, sami se bore z volkovi. Osem mesecev se preživljajo z zmrznjeno travo, najhuje je zanje spomladi. Popa-sena je borna trava, žive od korenin. Napočijo sneženi viharji, žival se greje ob živali, ko se v nepretrganih čredah ženejo z vetrom. Dobro se takrat godi volkovom. Le najodjiornejši konji učakajo poletje in zeleno travo.
NOVI NEMSKi SUBMARIN
\ svojem obseženem oboroževanju posveča Nemčija posebno veliko pozornost na submari
ne. Slika nam kaže novi -ubniarin s 75 tonami.
(
Z laso so jih lovili Mongoli, v a
navada, da bi se Šalila Ti pa nimaš nikakega dela, be res menda kar vsevprek in mogoče še nič kaj dobrega. To li daje v glavo različne misli, ki pravzaprav ne spadajo tja," pravi Katarina resno.
Pfkleta dospete medtem do cilja. Med prvimi v vasi je
na cedilu ne pusti, poni se tu utrudi zlepa. Preden >e zasliši pasje lajanje, poni že striže z ušesi ter ubere svojo smer, zavohal je smrad po kravjem gno-
bila hiša Karola Kota. S spretno roko zapelje Katarina vozi J11' ki ga kurijo Mongoli. Je
na dvorišče in takoj pridn i k vozu kakih pet psov, ki z glas iiini lajanjem skačejo okoli. Rot stopi iz hiše, zavpije nad psi, in ž njim pride tudi njegova žena z otrokom v naročju, njenega krila pa se drži Še j>et drugih otrok, ki so, kot je Gerta s strahom opazila, držali v rokah odprte žepne nože.
44Dober dan, gospod in gospa Kot: prihaja.m »mesto očeta in mislim, da s«' bomo ravno tako lahko pobotali. Z menoj je tudi prišla baronesa Winkler."
Gerta ni hotela z voza, hotela je čakati, da je bila Katarina gotova. Bilo jo je strah pred tem, kar je videla. Toda nič ni pomagalo; mora z voza in z velikim priklanjali jem sta Rot iu njegova žena spremila obe dekleti v boljšo sobo. Katarina gre nato z Kotom v njegovo pisarno in Gerta ostane
sama. Radovedno se ozira po sobi. Stresa se _ brrrrr _
v sobi je bil zrak, zaprt in vlažen, da ji težko leže na prsi. Nad divanom ob steni vise velike oljnate slike cesarja in eesa-licc, oba z zelo rdečimi lici in modrimi očmi. Med oknoma je viselo ogledalo z.zlatim okvirjem, skozi dva okna je bilo videti na cesto, skozi eno okno pa na velik kup gnoja, po katerem so razkopavale kokoši, golob je, gosi in race. Tukaj jo imela Gerta pred seboj pravo kmetsko dvorišče, in to naj. bo tako lepo domače in prijazno! Zaviha svoj mali nosek' ;n sede na divan. Tedaj pa se vrata počasi odpro in v sobo pogledajo plaho majhne glave in otroci se opogumijo in pridejo v sobo še vedno z odprtimi noži.
Najstarejše dekletce, ki je imelo kakih dvanajst let, je imelo v naročju najmlajšega, kaki dve leti starega otroka, ki je tudi krčevito držal nož v svojih rokah ter ž njim nevarno mahal prod svojim obrazom.
"Za božjo voljo, otrok se vendar more vrezati, more" napraviti največjo n esrečo; vzemi mu vendar nož," pravi Gerta v strahu. Kar kurja polt jo oblije, ko vidi otroke. Kako morejo biti stariši tako brezbrižni!
"Lizika si ne bo ničesar naredila," se široko smeje dekle
I)va dečka skoro iste velikosti stojita pred Gerto in jo debelo gledata s prsti v ustih.
"To je naša dobra soba, nikdo ne sme notri, razun če pride obisk." pravi eden deček, "in na dobri divan tudi ire smemo sesti."
Gerta hoče vstati.
"O, potem pa moram kam drugam sesti, da "dobrega d i v ana" ne poškodujem."
V svoji notranjosti se je hotela raztresti s smejanjem-rijeno zaničevanje je dobilo dovolj hrane! Kako so izgledali paglavci, umazami, z nesnažnimi nosovi, pri enem fantku so imele hlače na nevarnem kraju veliko luknjo, skozi katero je gledal ne posebno bel konec srajce. Škoda, da ni bilo Helmuta! To bi se zabaval!
"O, ti sineš tukaj sedeti," pravi drugi deček. "Saj <i
prišla na obisk. Samo mi ne smemo, drugače dobimo bat i ne pa še pošteno!"
"Kako pa ti je ime?" vpraša Gerta.
"Jaz? Ime mi je Viljem, ta pa je Karol, iu to jo Mina, ki ima Liziko v naročju," pripoveduje deček in pri tem postaja bolj k o raj žen, "in nože nalm je včeraj prinesel oče iz Ha We."
Lizika se prav nevarno igra z nožem, da Gerta ne more drugega, kot ji ga vzeti. Tedaj pa prične dekletce kričati. Gerta je v veliki zadregi.
"Mati ne vedo, da smo tukaj; mislijo, da smo pri flni^ih na vrtu. O, to bodo tepli, ako opazijo!"
Toda otroci ne odidejo in najmlajša še vedno kriči.
bil Mongol žejen, lačen, načel je konju žilo, se pok repeal s krvjo, nato jo je ustavil z ognjem. Uganka 13. stoletja: (Vntauer, zraščen iz živali in človeka.
7EMLJEVIDI
(Dalje prihodnjič.),
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija_
30
30 .40
.40
MALI ....................15
Dravska Banovina __ _____
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .............
NOVA EVROPA
.60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .........
.25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40
Karofllom je priložili denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 1 centa Če pošljete gotovino. reknmarMti-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" , 216 W. 18 Street New York, N. Y.
Lama.
fz osvaja t e 1 j e v — praznover-no ljudstvo, iz svobodnih step — zdrobljena dežela pod rusk" inandžursko iu kitajsko oblastjo. Kot šamani, budi>ti, sa-raeeni in kristjani so se poprej borili ramo ob rami: vsako vero so spoštovali, dokler so imeli koristi od nje a jo opustili, če se bogovi ljudski volji niso pokorili. Danes gosj>oduj«' tamkaj: tihetska knjiga (Kandžur 10S debelih knjig) iu lame.
Najstarejši sin Mongola zdaj postane lama. Lama odloča že v vsaki va>i. ali naj se kupijo ovee. ali j»- dan za zenitov, lov S itd. K bolnikom ldieejo lam«*, k njim se zatekajo ob	Ju
volčji nadloiri. Poprej <«» knezi klieali može k vojaškim posvetom, zdaj s<. sestajajo pri tem peljskili slavjih. Tu pa tam koča in čreda, kakor da bi bila dežela mrtva, tempeljska m"<-ta pa so s palačami nabasana. Xeprostano iz njih odmeva molitev, boben in roir. Iz tempij<-\
zadevanje Terha Vanga, ki se bori za samostojnost Mongolije, da bi se posluževali omenjene karavanske cote in, kajpada, 1 »obirali carino — vnanja Mongolija pa naj pojde pod ruske pero: i.
Knez Terli Yang, č prav gospodarsko odvisen, modro izrab-' Ija ljubosumnost treh državnih -i!. < >n pa ne bi je samo politič-n<'ira boja, bori se tudi sami s selmj; z materinim mlekom je pil lamarzem, vzgajali so ira ki-tajski učitelji, prežet J«■ toaizma in konfueionizma. evropska literatura pa mu ;e dala evrop--ke^-a duha.

Na parnlkih, ki so debela tiskani, se vrše v domovino izleti ood vvlstvoan izkušenega spremljevalca.
3. Junija:
Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Eurupa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia v Trvt
11. jnnlja:
I le de France v Havre Aqukanla v Cherbourg
13. Junija:
Kremen v Bremen Oonte d i Sarola v Genoa
H5. junija: Normandle
v Havre
ŽALOVANJE EGIPTSKE KRALJICE.
Zi'!:a pokojnega e^ipt-keira kralja Fuada. kraljica Xazli, je
^	rišite nam za cene voznih 11*
£	SLOVENIC PUBLISHING
£	COMPANY (Travel Bureau)
|	216 W. 18th St., New York
^	stov. reserva«-Ijo kal »in in po- ^ £ jasni la za letovanje.	^
GRADITELJ NEGUŠEVE PALACE
117. Junija:
Bcrengaria v Cherbourg
Manhattan v Havre
20. Junija:
Europa v Bremen Vulcania v Trst Chain plain v Havre
*24. junija:
gueen Mary v Cherbourg
27. junija:
I.afayette v Havre Bex v Genoa Aquitauia v Cherbourg
30. junija:
Normandle v Hsvr'
Bremen v Bremen
1. Julija: Washington v Havre
S tem, da so tolpe plenilcev zadnje dni prebila - svojimi -ti- v Addis A baba zažgale negu-r:mi hčerkami v žalosti. Od Ševo palačo, je uničena najod-
2. Julija: Berengarla
v Chernourg
■ obiskovalce, ki da ji izr«-čl-jo >o-
klonila je v -o prihajali, žalje.
Kniljica-vdov.-i Xazli. ki šteje
a-
prihajajo rdeče in rumeno oble-J danes 41 let. j.- h<"i Knhri-pa>e.
ecni lanu-, mladi in nadložni hodijo ko v sanjah.
Knez Terh Vang.
Tamkaj vlada Terh Vang, knez sinutski; diplomat. Do zadnjih let so mongolske planote mejile na Kitajsko in Rusijo. z Mandžuk<»:n so dobili novega soseda. Že nekaj let je severna in vnanja Mongolija
turškega plemenitnša. Poroči la se je s kraljem Kuadoni I. 1 !H!>. Kot kraljica je živela vedno >amotno, rada pa je nosila živobarvne obleke in je te vedno naročala iz Pariza. Tudi kot kraljiea-mati ne ho odložila pajeolana. Xosila bo pet let žalno oblačilo in tudi po tem dolgem dvornem žalovanju ji etiketa ne bo dovoljevala, da
samostojna" pod ruskim vpii-l1" ,,f>si!a
vom, gospodarsko pa odvisna1 <>d Kitaja. Zdaj se je vrinila tretja sila. ki bi hotela Mongolijo, kajti po nji se vije važna trgovska cesta: Turkestan — severni Tibet — Kukunoor —' Tien-tsin (Rumeno morje). Konec te ceste bi radi preložili v Mandžu-ko. A'notranji "Mongoliji pa so Kitajci postavili bolnišnice in živinozdravniške šole, grade avtomobilske ceste, naseljujejo kitajske kmete, a kraje, ki so takorekoč zrasli čez noč, polnijo z vojaki — pač nežen poskus Kitajcev, da se s cestami in lastnimi naselbinami usidrajo med Mandžuko in Mongolijo, da bi prestrigli pri-
NAJMIRNEJŠA DELOVNA SOBA.
- Profesor matematike v Parizu, Kronard si je omislil delav-nieo, v kateri lahko v resnici mirno dela. Xoben zvok in šum od zunaj ne prodre do njega. Soba ima stene, ki ne propušča-jo nobenega glasu, obdaja jo soba. ki je zase isto tako nepri-stopna za šume in okrog te sobe je dvorana, ki je sjwt v akustičnem pogledu hermetično za-]>rta. Prava delavnica nima oken. temveč umetno razsvetljavo. Tla in strop sta iz izredno debelih plošč iz plutovi-ne. ilovnico in slame.
11. julija:
Saturnia v Trst
Cbamplain v Havre
14. julija:
Kormandie v Havre
15. Julija: Manhattan
ličnejša moderna zgradba v besinski prestolnici. To ]>alačo je zgradil < Vhoslovak, in sicer arhitekt Ernest Kanetz in reškega rPešina.
Xegns se je zelo zanimal za njegove načrte in je osebno nadzoroval delo. Prvotno je nameraval zgraditi stavbo o-gromnili dimenzij, pozneje pa je iz finančnih razlogov ta na-'črt omejil. Palačo so zgradili v osmih mesecih, delali so noč in dan. Xajvažnejši gradbeni materijal je prišel iz Evrope. Palačo so opremili z najmodernejšimi tehničnimi prireditvami in je imela med drugim električno kuhinjo, napeljavo za toplo vodo, zvočni kino. e-j lektrične signalne naprave.! Kristalni lestenci v palači sor®'Ju,"a;.
.... . r.	1	Queen Mary
prisil iz (i eno ve.	I w*Bhin««D
3. Julija: lie de France v Hnvre Conte di Savoia v Cenoe
7.	julija:
Euro pa v Bremen
8.	julija:
Queen Mary v Cherbourg
v Havre
16. julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18. julija:
Bex v Genoa
?3. julija:
Europa v Bremen
lie de France v Havre
Berengarla v Cherbourg
23. julija:
Vulcania v Trs*-
v Cherbourg
r H»»rr
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno «Io •'»Inj iieite plačano naročnino. Prva številka pomeni nie.sif, druga dan in tretja i« leto. I »a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skusate naničnl-no pravočasno peruvnati. Pošljite naročnino naravnost nim ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vsišein kraju ali pa kateremu izmed zastoplkov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
ZMAGA LJUDSKE FRONTE V FRANCIJI
Predsednik francoske republike. Lebrun, oddaja svoj glas pri zadnjih volitvah v poslansko zbornico. Pri volitvah so združene radikalne strank e dosegle veliko zmage.
CALIFORNIA :
Kan Franeiseo. Jacob Laushin COl-oliAIlO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenhurg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianaiiolis, Fr. Zupantii. "I.I.INOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Mary Bamhich La Sa!le, J. Sjielif-h Maseoiitah. Frank Augustiu Ni»rth Clii«-ag«», Joe Zelene
KANSAS:
♦ iirard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. VnliijilTec Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa, W. Va. in Maryland)
MICHKJ AN:
Detroit. Frank Stular MINNESOTA:
Chisholm. Frank Qouie Ely. Jos. J. Peshel E velet li. Unis GouŽe <;illw»rt, Lriuis Vessel Hibbing, Jubn Povfie Vlrgina. Frank Hrvaticb MONTANA:
Roundup. M. M. Paulan Washoe, Champa
NEBRASKA:
(»maha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisfaa little Falls,
Cleveland. Anton Bobek, Cbas. Karl-lincer. Jaeub Resnlk, John Slapnik
I OHIO:
Cirard, Anton Nagode
! Lorain. I»uis Balant, Jotin Kuiie YoungstoHn. Anton Kikelj
OREGON:
Oregtm City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton I|i«vec Conemaugh. <1. Brezovee Coverrlale in okolii-a, M. Rupnlk Export, I»uls Supančid Farrel. Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown, 'John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloeb M ill way. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skek Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING:
Roek Springs. Louis Taueiiar
Diamondville, Joe RoUch
Vaak zastopnik izda potrdile za sve-•» katere Je prejel. Zaa^^pnike tepto .iriporočame.
Vru&VA -aIA& NAKOPA"
iHt.

________