1van Primožič Krošnja Blaža Poberaja Blaž Pobetaj je bil star moi in na svoiih plečih je nosil veliko, leseno krošnjo. Bila ie stara. že vsa črnika-sta, edino bogastvo, ki ga je bil Bla-žu zapustil oče. Bila mu je zvesta $premljeva)ka na neh njegovih po> iih. Bila je kakor lih kotiček, kjer se ie iahko odpočil; včaslh mu je bila nema svetovalka, zopet drugikrat kakur dobra roka, ki je dajala. kar je poireboval. Iz nje je jemal nože in noiičke, kadar je popravljal ko* še in košare; kladivca, klešče, dolge igle, kadar je urejeval in spravljal v tek podrle ure; šila in dreto. fco je krpal čevlje; šivanke in škarje, ka-dar je bilo treba zašiti dežnik. Vse ie bilo v njej in še marsikaj. Hili so notri predali in skriti predalčki. V njih so ležale samo svetle in lepe reči, kakor ogledalca, nožki, veriži-ce; celo prstani so bili zraven. Bil je nofri še posebno skrit predal in v njem denar, veliko denarja! Mors da ceio ziat denar. O! Na vrhu krošnje sta bila počez privezana dežnik in palica. Dežnik za dei in hudo uro, palica za pse in slrme klunce. Včasih, kadar je po' čival, /e Biai iz nje privlekel v pa= pir zavito klobaso in kruh. Kadar je zašel med ofroke. je jemal iz nje suhe hru&ke in jih metal med nje. Ako ga ;e na poii zalotiia iemna noč, je poiskal dcevo, prislonil obeni težko krošnjo, položil nanjo glavo in zaspal. Zares čudovita krošnja, kakršnih že zdavnaj i več... Ljudje so Blaža Poberaja povsč radi imeli. Kadarkoli se je v vas pt majala črna omarica z dežnikom i palico na \frhu, vselej je prišlo z ni nekai, kar se ne da natanko opred liti. \'ekaj, kakor prijefen vonj, k, kor dobra beseda, kakor lepa mise Ljudje so kar sami od sebe poiske preluknjano rešeto; lonec, ki bi % najrahlejša sapica razsula; čevlj skoro brez podplatov; uro, ki je stl /a že pol leia; jerbas. ki... ali kd bi preštel in pregledal vso to rop( tijo, ki so jo znakali skupaj in rai stavljali pred Blaža. Blaž se } smehtjal, poiviž&aval od časa <& časa ali zamontljal pcijetno pesmii in obračal uboge reči r svojih veli rokah. Sem pa tja je segel v kto njo, ki je čepela zraven nje&a, in i vlekel iz nie kako orodje, kos pto čevine, pest žebljičkov. košček lesi zaplaio fc/aga ... Potekel je dar včasih dva, da. celo trije, ko ie Bla spet skrbno pospravil kludivca, š !a, fc/ešče, žebljičke. vijake, kolei ca ... nazaj v krošnjo. /n ura je U daj veselo zatiktakala na sieni; loi ci niso več puSčali vode; rešeto t sejalo moko; dekla je obula čevl, in š/a v njih naravnost na razmočt no pot. Blažu \e gospodinja stisnil i> roko srebrn denar in kos kruhi Oboje je spravil, rekel zbogom i se odpravil naptej. Naneslo pa je, c/a ni bilo del Čim bolj je družina preudarjala, kt bi bilo vtedno popravila. tem mai se je domislila. Blaž pa ni prišel zadrego, Odprl je skriven predal in je postal trgovec. Privlekel je ir. njeila trnkove za čevlje, kos dišečet ga mila, škatlo naprstnikov, zavoU 122 lek šivank ... Razstavil je pisano »Hete«, je potegnil za vajeti. robo po mizi, da je vsa družina lah? »Blaž, Blaž, kako pa to?« je pov ko napasla lačne oči. prakal. »To ie po tri, to dam za dva, tole »O Bog, o Bog!« ie stokal Blaz. pa dobite pri meni za pet«, je razla? »Zlezite na voz, če ne morete hoz gal in vabil. In jc gospfxtar kupil diti!« /e svetoval hlapec. Dvignil ga par trakov, gospodinja naprstnik in ie iz prahu in posadil njega in fcrofe zavoiček šivank, hlapec nož in de- njo na voz. kla dišeče milo. Pa je pospravil kra> »O Bo<>, o Bog«, je slabel Blaž in mo in denar r skriven predal, zadel se oprijel krošnje, ko je hlapec švife si teiko bremv. pozdravil. stopil na nit z bičem in je odropota! voz na* belo cesto in je bil zopet Blaž Pobe-. prei. raj. CUovek, ki je znal vse, cepvav se Ustavil se je pred veliko Bezla* ni ničesar izučil; mojster brez delav* jevo hišo. Komaj da ie poznal Blai nice: tmovec brez ireovine; popoi-- to hišo in ta kraj. Globoka vas mu nik brez doma; romar brez kraja ... ni bila nikoli preveč pri srcu. Polna Naposled je nrišel konec. Zelo je bila samih Bezlajev: bili so tu žalosten konec. štirje bratje Bezlaji; dva strica Ret Sredi prednusta je Blaža objela zlaia; tet Bezlajk cel frop; botrov huda slabost. Noge so se mu Iresle in boter Bezlajev; in za vsemi temi in krošnja ga je pritisnila ajoboko se ie vila nenrettledna procesija mat k tlom, iznod sivih las so zapolzele lih Bezlajev. Sami Bezlaji... Spo> drobne potne kaplje na sivo lice. minfa se. da so ga osorno odgnalL »O Bog, o Bog!« je v strahu zaje« kadarkoti ga je slučaj prinesel mi* čal. Sesedel se je v prah sredi ceste. mo. I.e malo dela ie bilo tu in še pri Tam ga je našel hlapec Janeza Bez- iem so se pulili za ceno, kadar je laja, ki se je vračal s konjem in vo-- bilo freba plačafi. Spominja se, prai> zom domov v Globoko vas. dobro se spominja, kako so postra- 123 nl gledali njegovo krošnjo, kako so »Da le more, da ga le sram ni!« zavidno mežikali in si dajali iajna ie zabavljal brat Jaka, kaieremu je znamenja. In zdaj )e iivljenje do' bilo žal boAate krošnje. Nato so se pustilo, da Jev ¦ ¦ ¦ njo so hoteli odnesti nekam v režo, j>O Boji, o Bou!« v kuhinjo, pod sfreho. Joj, krošnjo Bezlaii so pritekli skupaj. ko ie so hnteli odnesii. voz obstal pred hišo. Na prufiu je Blaž se je zganil in se v bolečini stal gospodar in začudeno gledal nn in strahu dvignil z ležišča. voz. Pristopil ie bliie. ,,Net ne krošnje, ne proč! Naj bo »Jhm, ne vem. če bo kaj delaU ie iui pusf,fe/ Pustiie!« Pustili so jo. suho povedal. Gospodar io je postavil na stol ob s>O Bo" o Bofi, sai gre vse h kon. zglavju. cu!« ie zdihoval Blaž in hotel zlezti #/aiu so s/reg//, kakor bi stregli z voza. Gospodac se je za Uenotek sebi ponočj je spal v izbi hhtpec. ustrašil, a ko je pogledal krošnjo ... da bi pomaga/, če bi Blaža napadla ».S/abi sfe, oče, slahi! Čakajie, na- prehuda bolečina. Blaž pa je mirno slonite se name!« je sladko začebs in vdano lezal ob peči; sem pa tia je Ijala teia Jera, ki je fudi pog)edala dvignil koščeno roko in pobožal kcošnjo. »Kar z menoj boste šli. po- kro&nio 06 vz&lavju. tern .. .«• pa ie spet pogledala kroš= pefi dan se ie skrhai ogtesila tei njo. Iznovoriti pa že ni mog/a več ta Jera Bezlajka, tisia. ki ga je ptve do konca, kajti zraven se je pririnil začela vleči z voza. Pod predpasnit mladi Jaka Bezlaj, prije! je z eno kom ie nesla kos belega fcruha in roko Blaža, dnigo je položil na kroh skledico kave. n./o. »Popili bi fole in pojedli, Blaž! ti »Kar pustite, teta«. je rekel tefi. takrat sem vedela, kakšni bodo z ki «a /e strupeno ošvrknila s pogle= varrd. Seveda — Bezlaji!« je ivf.o-- dom. »Bom ie iaz, bom že iaz!« /e/a 06 njegovi postelji in ni pomU Fa iudi ia ni spravil B/aža z voza, slila dovotj. da je sama iudi istega kaiti vmes je tiščala vsa ilahta iz eodu. Z enim očesom je og/edovala dvanaislih hiš in pomijala umirajo: skrinjico na stolu. Potem mu je po< čemu Blažu pomoč, zraven pa je po= pravljala zglavje. Pri tem je z noRo hlepno zavijala oči protl krošnji. sunila ob stol, da se je z ropotom »He, ti, zapelji čisto pted duri!«, prevrnila krošnja na tla. Blaž se je ie zaukazal Janez Bezlaj hlapcu. zdrznil, Jera se ie naredila obupa-- Voz se je premaknil, Bezlaji so i>d-- no, ;ia tihetn pa je prisluhnila. če skočili. Pred pragom je Janez pti- bn r krošnji zacingljalo zlato. Toda jel Blaža, hlapec krošnjo in za njimi krošnja ie padla z razklanim tru< so se zaprla vrata. ščem, kakor debela klada. Teta Jera »Lakomnik nikdar siti!« ie zmef- se je nevoljno namrdnila, postavila jala teta Jera. ie omarico nazaj na stol. »O saj je »Skopuh!« so godrniali drugi. čisfo lahka ta reč, kar pretahka!« ie 124 prcmišljevala, fco je smuknila iz hi-se. Blažu potem ni več nosila beles ga kruha in ka\*e. Seki dan nato je pricapljat k njc mu .loiek. pet let stari, razvajeni sinčck Jakoba Bezlaja. Naslonil se je k postelji in z ročico pokazal na krošnjo: »Kaj pa imate v krosnji, stric? Ali je denar«? Bla/.u Poberaiu so zatrepeiale oči. Ničesar ni odgovoril. MaH je čebljal datje: »Ko bosfe umrU, io bodo afa od-prli! Takrat bo naša!« »O Bog, o Bog«, se je utrgalo v Blažu. da je oirok preplašen pobegi nil. Drugo jutro, ko se še ni zaznal beli dan, je Blai Poberaj umrl. Pu> stni torek je bil in od vsepovsod je dišalo po ocvrtih krofih. Na štedih rtikih Oloboke vasi so se kuhali lom ci mena in klobas, krčmar je iočil vino ves dan, iz uostilne se je s!i> šalo vpitje in vrišč; \'mes ,/e pre= ierno hreščala harmonika. Tu pa >e ležal Blaž Poberaj mn lev: sam s svojo krošnjo. Stnla je na stolu, on pa je počival na viso; kem odru in dve sveči sta mu goreli ob strani... Čez tri dni so s