čas 1'aje g* ,-aIa i v itev Jga-Šarf! ga effl. žko po-ime jrJ-no-eza > ? 'lnir oki-ne« uije ;av : il> trojni* taci iflft nah •alo ij«1 >VC' i p} Inc. po- :J8 113, iflj* ul«' [W ulji' lisi' po- M irju st®' 18' d« liki 3 j8 I# me- p9 im* iic i»i^ sij« iod' on- jef- iaj* Igtf* •v*- 0» flV'6 Jlfli s Francija se nahaja danes v zelo težav-j,6!n t>oložaju, to ji popolnoma priznamo, fancoska buržoazija je razočarana, ker ji tis S\e*ovna vojska prinesla veliko menj Pehov, nego je pričakovala. Največji del ena je namreč odnesla Anglija. Namesto kjj' da bi ta ščitila vsaj ono stanje, ki je j 0 ? Pariškim mirom v Evropi ustvarjena, j i*.~ai še sama ruši, tako da bi se še tisti v .lc®k< ki ga je odnesla Francija, utegnil j °fi*ednem času izpremeniti v nič. Kdor #af za °£romne žrtve, ki jih je Vin°Zja ^ancoska buržoazija svoji domo-j^1' da se doseže tak dvomljivi rezultat, j se^eda obžaloval Francijo — seveda ne fran* a ^^eranda ali Poincareja, ampak ccskega kmeta in delavca, j^. obžalovanje pa seveda ne more Vse VZr°k' da bi v sporu med Francijo in 1? 0stalim svetom zavzeli francosko ie*r • i tako, da mora vsak sam po- U0 1 l ?' ki i° )e sam skuhal. Če mi odloč-He ksojamo smer francoske politike, tega Ptiblzarad‘ Anglije. Da ta s svojim je 12evanjem k Rusiji in Nemčiji, ki ju |as?°B,ažala uničiti, zasleduje v prvi vrsti d0L*)e sebične koristi, to vsak proletarec {j- 0 ye. Gre samo za to, kdo v tem slu-Wl s?Vna Pame^no- Na vsak način Vi|,Cj a. in ameriška buržuazija, ki izpre-U^1. a ie pariški mir nesrečna tvorba. Ta 54 ®.°tel iz Nemčije, Rusije in Turčije ^Praviti kolonialno ozemlje antante. Zdaj ški, turški, črn ali rumen ali bel, se morajo popraviti. Mi hočemo živeti v miru tako z Nemčijo kakor z Rusijo, tako z 11 a 1 i j o k a k o r z Albanci, Turki, Grki, Rumuni in Madžari. Ta mir pa mora sloneti na volji ljudstva in zadovoljitvi njegovih socialnih teženj. Sest mišiisrti za ®ofsto„ Belgrad, 5. maja. (Izv.) Začetkom današnje seje finančnega odbora, ki je razpravljala o proračunu ministra za vojno in mornarico, je apeliral poslanec dr. D u -libič na vojnega ministra generala Vasica radi nerednosti, ki jih povzročajo vojaške oblasti v Dalmaciji pri ribolovu in pri podeljevanju potnih listov za prekmor-ske kraje; posebej pa je še ožigosal nedelavnost vojne mornarice. Vojni minister je obljubil, da bo zadeve preiskal ter nato odstranil nerednosti. Nato je prešel odbor na debato o proračunu vojnega ministrstva, katerega redni in izredni izdatki so predvideni na K 5.954,226.608. Če se še upošteva dejstvo, da so stroški za policijo in orožništvo pre-nešeni na drugo postavko, znašajo skupni izdatki za vojno in mornarico, policijo in orožništvo mnogo čez 6 miljard kron! Opozicija je nastopila zoper ta proračun skrajno ostro. V imenu zemljoradnikov je govoril poslanec Lazič, v imenu socialnih demokratov Diva c, v imenu Jugoslovanskega kluba pa poslanca dr. D u 1 i b i c in Že- lj o t. Poslanec Žebot je v svojem govoru naglašal, da vlada zapira bolnišnice, železničarje postavlja deloma na ulico, deloma jih pusti umirati gladu, vdove in sirote, državni vpokojenci in invalidi ne morejo ne živeti ne umreti, za armado pa so na razpolago miljarde, dasiravno vemo sami in cel svet, da nas je baš militarizem in brezmejna korupcija vojne uprave pripeljala na skrajni rob gospodarskega propada. Generali in višji oficirji žive kot največji mogotci, vozijo se v dvovpregah in luksuznih avtomobilih, moštvo pa je skoro boso, raztrgano m gladno ter izpostavljeno kaznim, nevrednim kulturnega naroda. Jugoslovanski klub zahteva zmanjšanje števila vojaštva. Tu ima komisija za redukcijo ugodna tla za svoje delo. Reducirajmo armado, nadzorujmo vojno upravo in kaznujmo brezvestne zapravljivce ljudskega denarja, in ne bo dolgo, ko pojde kredit in ugled naše države kvišku! Med Žebotovim kakor tudi med Lazičevim govorom je prišlo do ponovnih ostrih nastopov, v katere je posegel tudi vojni minister general Vasic. °bn 'ev Pa pokazalo, da je to ideja, ki se z.°Per njene lastne očete. Osiroma-j^Siibo njih samih. Zato Angleži iščejo y.,-e Polovice sveta v korist zmagovalcev e 2a seboj osiromašenje in gospodarsko W P°^' ^ako bi svetovno gospodarstvo ^stavili v lastni dobiček na podlagi sve-p nega miru, ki bi Nemčijo in Rusijo zo-*io ^°s.*av^ kolikortoliko na noge, name-he^moniji antante. S tem v^j62.1 delajo čeprav s sebičnim namenom bj 2 .e bolj za korist Francije, nego če »ajv, nj0 vred upropaščali premagance ia Wd u- s Francijo vred. Kajti le-ta more V«bitve pariškega miru ohraniti le s po-*UŽ ■ °£romne armade in s tem, da drži v Žeiv s*Vu ne sam0 Nemce, nego tudi dr-■»ilit antante< ki zaradi francoskega ^ri«tr-*2ma se^c uProPašča!°' Vrhtega je % mir izločil iz svetovne politike j^15^0 Rusijo ter dal Poljakom, Rumu-rai ’ °altiškim državam ter Japoncem mo-leSa°, Sankcijo, da so iztrgali iz njenega te-prj?w . za kosom. Tako so Francozi sami r4j0 avili rusko-nemško zvezo in jo mo-dols 2aPisati v svoj konto. Mir, ki izrablja iC°« Nemčije, da popravi provzročeno Boj za proolzlgei sli znsiSe posolilo. ponudk? Belgrad, 6. maja. (Izv.) Danes se pripelje iz Genove finančni minister dr. Ku-manudi, ki so ga pričakovali že predsi-nočnjem, pa je izostal zadržan od važnih poslov v Genovi. Z njegovim prihodom se bo položaj glede posojil morda vendarle konečno rešil. Vest, da bo vlada sklenila posojilo, ne da bi preje obvestila posamezne klube, je v vseh političnih krogih vzbudila precejšnjo nevoljo in ostro kritiko. Proti temu so zelo energično nastopili radikalci, ki se boje, da dr. Kumanudi ne bi »proturak kakega posojila, ki ga je sklenil na lastno pest v Genovi, ter izjavljajo, da bodo v tem slučaju glasovali proti najetju posojila, kadar pride zadeva pred skupščino. Radi tega so demokrati zelo ogorčeni. Radikali tudi obsojajo dejstvo, da vlada ne obvešča o svojih tozadevnih ukrepih javnosti, kar vzbuja bojazen, da bi znali razni agenti, posredovalci in slični taki zaslužiti mastne provizije. R«'l«;rad, 6. maja. (Izv.) V Belgradu se govori samo o posojilih,' ki jih naši državi ponujajo kar z vseh strani in bo imela vlada zelo težavno stališče pri odločitvi, katero naj sprejme, da se tej ali oni stranki ne zameri. Dosedai je po glasovih iz vladnih krogov prispelo že 18 ponudb, vendar pa se bodo samo tri vzele v pretres. Klal se polastil blfollsfea sksplozlia! v to, da jo popolnoma zadavi in z Par- 1,0 ves svet zasužnji namesto Berlinu ie gnjil, krivičen, nespa-izr,,.®11 ter se mora do svojih temeljev peniti. ar se Jugoslavije tiče je res, da je Žltem ne?dvisnost zagarantirana po pari-Toda, če je ta mir sicer He b0 V^en škodljiv, potem tudi nas t»as t)0j ,aroval' kadar se bo neglede na ^ je r’ kakor se je Dagonov tempelj, ko SatnSovani uprl na nogah in rokah zvezani ^ . otem bomo namreč tudi mi pod ^ razvalinami, česar pa nočemo, iz *i nrj 1 , ezmi do Francije. Naša vlada pa ^PoleVa'a na^°S°' k* i* ne bi bil kos niti i r g e 0n' da pomaga Franciji za-^Usj^ati obenem Nemčijo in !ebe 1 °' Francija ima pot, da odvrne od fPora., evarnost: v Genovi ima priliko se ju bo l-nie^ tako z Nemčijo kakor Rusijo Uhko °d tega veliko večji profit. ^obre eksploatirala z Angleži vred za ju b0 jpr°Cente ruski petrolej in gozdove v°ba n tlle*a v rokah vrabca namesto go-s^re^i v obliki reparacij, ki jih od ‘'rnje^ bo nikoli dobila v celoti po- 3a) sa Francija noče te poti izbrati, sv0je /*a nosi odgovornost za posledice Jjej S| a?*epljenosti, in če hočejo Poljaki $ieer e ‘ti, svobodno jim: nam ni treba! ačeua-^a bo Francija, kakor je amen v H doživela, da jo bosta tudi Poljska 2^Uni'a zapustili. ^i drUrt-as stališče čisto jasno in o kak-’ 0r'entacMi nego napram novi r°PskikCl Sc demokratični federaciji ev-n kn,P« ^Publik na ramenih delavskega H°bene rl k 8 1iudstva more biti več fevaj0 .bate. Vse krivice, ki jih priza-°li mirovne pogodbe kateremu* a r o d u , naj bo slovanski, nein- Belgrad, 6. maja. (Izv.) Poslanec Gjo-novič in drugi so vložili na vojnega in notranjega ministra interpelacijo, v kateri zahtevajo pojasnila radi velikanske eksplozije v Bitolju. V interpelaciji pravijo med ostalim, da so po njihovih informacijah uničene ogromne količine municije vsled česar trpi naša država škodo v znesku mnogih milijonov in da je ta eksplo- zija zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Eksplozija je nastala predvsem radi malomarnosti vojaških oblasti, ki so pustile ležati precej staro municijo v samem me stu. Ker se to dogaja tudi v drugih mestih, opozarjajo ministra na te neverjetne ne dostatke in ga obenem prosijo, da jim da točna in zanesljiva pojasnila. Oemissks fcoiisreiscai. FRANCIJA NE MOBILIZIRA. Pariz, 5. maja. (Izv.) Barthou je danes odpotoval nazaj v Genovo. — Havas odločno zavrača poročila angleških listov o francoski mobilizaciji kot popolnoma ne-osnovana. — Finančni minister je predložil zbornici proračun za leto 1923,, ki izkazuje 4 miljarde primanjkljaja. Genova, 5. maja. (Izv.) Barrer ,je konferenci naznanil, da se Francija v vprašanju ruske spomenice popolnoma pridružuje stališču Belgije. RUSKA POGAJANJA. Genova, 5. maja. (Izv.) Barrere je kon-gajanja z Angleži zaradi kreditov. Rusi upajo, da bodo ostale države nadaljevale pogajanja, četudi se Francija in Belgija izločita. — Rakovski je predložil spomenico o obnovi ruskega kmetijstva. Sovjetska vlada je doslej zgradila 4535 vrst železniških prog; treba je še pet milijard rubljev za nadaljnje izboljšanje prometnih sredstev, k čemur bo Rusija sama spravila skupaj polovico te vsote. — čičerin je ime včeraj daljši pogovor s poljskim zunanjim ministrom Skirmuntom. — Odgovor na spomenico izroče Rusi v ponedeljek. RUSIJA BREZ ZASTOPSTVA V ODSEKU ZA DELAVSKA VPRAŠANJA. Genova, 4. maja. Čičerin je poslal De Facti pismo, v katerem protestira proti temu, da Rusija ni zastopana v odseku za delavska vprašanja, dasi je prav ona edina država, katere ustava in politika je zgrajena na delavskih interesih. »» Ugodno" znaaife posojilo. Zagrebška >Slobodna Tribunac ugotavlja, da je naša vlada dala sindikatu ameriških bank, ki bodo dale Jugoslaviji 100 milijonov dolarjev posojila, sledeče ugodnosti: 1. Izraba gozdov, rudnikov in vodnih sil ob železnicah, ki jih bo gradil sindikat; 2. država mora pustiti sindikatu v njegovem območju popolnoma svobodne roke in 3. ameriški konzorcij bo imel na železnicah za 10 odstotkov višje tarife kot državne. — Kakor je razvidno, uživa naša država res lepo zaupanje. Kmalu bo dikti- ralo v njej gospodarsko politiko nekaj tujih bančnih židovskih sindikatov, naši ve-kapitalisti pa jim sekundirajo že sedaj. RAZMEJITEV Z MAŽARSKO. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Razmejitev med našo državo in Mažarsko je definitivno končana. Naša vlada je že odposlala na mejo potrebne vojaške oddelke, da zasedejo nove kraje, ki smo jih po razmejitvi pridobili ter izdala tudi vsa druga potrebna navodila. Agitirajte za »Novi čas« Izza kulis »porotnih dsril“. i Takoj ko je počil glas o sijajnih poročnih darilih, ki jih namerava »Slovenija« pokloniti kralju povodom njegove poroke, smo odkrito povedali svoje mnenje, da so taka darila v tej dobi splošne bede in gorja neumestna. Vnaprej smo tudi vložili odločen ugovor proti vsakemu poizkusu, da bf se izdatki za ta darila kakorkoli zvalili na pleča javnosti, ki ima drugih težkih dolžnosti več nego prveeč. Napovedali smo vnaprej, da se bo pri zbiranju prispevkov za plačilo teh daril na ta ali oni način pritiskalo na občinstvo, ki bo kolneč plačevalo, neprostovoljni izdatek pa potem prevalilo če mogoče na druge sloje. Tako se je tudi zgodilo. Pokrajinski namestnik g Ivan Hribar je začel razpošiljati pisemca te-le vsebine: Vase blagorodje! Čast mi je Vas iz-vestiti, da Vas bo v kratkem obiskal g. dvorni svetnik.. ., da Vam izrazi v mojem imenu neko željo, katero ugodno sprejeti Vam priporočam. Prosim Vas, da izvolite g. dvornega svetnika blagohotno sprejeti. Z odličnim spoštovanjem .. x Takih pisemc ne dobivajo samo bogataši, ampak tudi mali ljudje, revni obrtni« niki i. dr., ki od svojih sredstev v take izredne namene komaj morejo kaj utrpeti. Ako bodo pod pritiskom Hribarjevega pisma in osebnega obiska visokega uradnika kaj dali, bodo prisiljeni to v obliki višjih cen izterjati od svojih odjemalcev oziroma strank. Nič drugače najbrže ne bodo ravnale banke in podjetniki. Med srečniki, ki jih počaščuje pokrajinski namestnik Hribar s svojimi pismi za poročno darilo kralju, so pa tudi ljudje, ki se ob sedanjih razmerah strahovito bore z bedo, dasi so nekoč veljali za premožne. To so mali rentniki in hišni posestniki, ki imajo po 3—4 tisoč kron letnih dohodkov. To so »tihi reveži«, ki so prisiljeni prodajati hišno opravo in druge stare družinske spomine in dragocenosti, da si utolažijo glad in kupijo čevlje. Tak zasebnik — star, častitljiv mož — nam je s solzami v očeh pravil, da je bil prisiljen prodati svojo zlato uro in verižico — birmansko darilo, ki jo je nosil nad pol stoletja, da si je kupil nekaj perila in par čevljev. Stare ženice se morajo odpovedati zadnji skodelici kave, ker tudi te ne zmorejo več. In ti ljudje naj prispevajo za razkošna poročna darila, ki so jih namenili kralju podrepniki, ki se jim hoče redov in solnčenje v najvišji milosti! Znova naglašamo: kdor se hoče postavljati s poročnimi darili, naj sam seže v žep in sam plača. Javnost se v to svrho ne sme v nobeni obliki in po nobenem potu nadlegovati. Pri nas se revščina širi kakor strašna povodenj, našim bolnikom, hiralcem in sirotam grozi usoda, da bodo morali po nemilosti Belgrada na cesto in za plotove. Stanovanjska stiska tepe posameznike in družine do obupa. Tu je naša javnost poklicana in dolžna pomagati, ne pa šariti z gradovi, ki bi videli svojega gospodarja po kak teden na leto, drugače pa bi ostali prazni. Prepričani smo, da bi kralj odločno zavrnil vsako darilo, o katerem bi vedel, da se ga drži pomanjkanje tisočev. Isto-tako vemo, da bi se zgnusil nad tistimi, ki mu te darove poklanjajo, ako bi vedel, kako sebični in nizkotni nameni jih vodijo pri tem. V republikah vsaj enega zla ni: dvornega podrepništva. In to je veliko! Begasluo na raCnn revežev. Neizmerno se kopiči veliki kapital v rokah posameznikov. Denar se množi sam, bogastvo raste — vse na račun revnih slojev delovnega ljudstva. Dostikrat nam očitajo tisti, ki imajo slabo vest v tem oziru, da pretiravamo. Večkrat smo navedli za ta naše trditve že vzglede. Danes ponujamo nove vzglede: Sladkorni baroni. Sladkorna tovarna v Osjeku deluje z obratnim kapitalom 25 milijonov kron. S tem kapitalom je napravila tovarna leta 1921 9 milijonov 124 tisoč 27 kron 38 vinarjev Čistega dobička, kar pomeni, da se kapital obrestuje s 36 odstotki. Na občnem zboru, ki bo 25. t. m., si bodo gospodje delničarji izplačali 25 odstotno dividendo. Vsak kapitalist bo za vsa- kih 500 vloženih kron samo za leto 1921 potegnil 125 kron dobička. Vprašamo se, na čegav račun? Vprašajmo rajši, zakaj moramo plačevati tako drag sladkor, zakaj moramo svojim bolnikom in otrokom odtrgavati sladkor, ki je redilen? Zato, da se bo kapital kapitalistov v 3—4 letih podvojil! Bančni baroni. Koncgm aprila se je vršil občni zbor Srbske banke v Zagrebu. Čisti dobiček leta 1921 je znašal 15 milijonov kron pri akcijskem kapitalu 108 milijonov kron. Delničarji dobe na dividendah 11 milijonov 520 tisoč kron ali 32 kron na vsako akcijo. Prometa je imela banka 22 railjard. Kapital se jim v 7 letih podvoji! In še so ljudje, ki nočejo razumeti, da je kapitalizem krvoses in v svoji nemoralnosti vreden, da izgine! Razstava otrok. Belgrajski mogotci so si dovolili novo zabavo: Vrši se namreč razstava otrok v starosti od 1 meseca do 1 leta. Otroci, ki jih bo zdravniška komisija spoznala za najbolj razvite in najbolj zdrave, bodo dobili večje ali manjše nagrade. Kaj, ko bi priredili v Ljubljani raz-ftavo otrok iz rodbin vagonarjev, kletarjev, podstrešnikov in brezstanovalcev, razstavo otrok vpokojencev, tobačnih delavcev, železničarjev in stradajočega ljudstva sploh, — kaj bi ugotovila zdravniška komisija? Izvidi bi se glasili: Slabokrvni, slabotni, podvrženi jetiki itd. Ti otroci bi zaslužili — nagrado, nedolžni črvički, ki niso zagrešili ničesar, pa morajo v svoji najnežnejši dobi nositi na svojih nedolžnih telescih grozne posledice kapitalizma! WrangIovcI na rszpotl«. Ruska federativna sovjetska republika ne le, da se v svoji notranjosti neprestano sistematično konsolidira, marveč je postala spričo svoje dobre delegacije pod izbornim vodstvom komisarja za zunanje zadeve Čičerina eden najodličnejših činite-Ijev v koncertu evropskih držav. Jasno je, da je to važno dejstvo povzročilo splošen preobrat v precenjevanju boljševiške Rusije celo v kapitalističnih krogih, predvsem pa seveda v ruski caristični emigraciji, ki je postala po končnih popolnih porazih Kolčakovih, Denikinovih in Wranglovih buržuazno-monarhističnih armad nadležna i sama sebi i vsem evropskim državam, po katerih je raztresena, prilastujoč si celo neko izjemno stališče nad državljani v do-tičnih državah. Predvsem se pa opaža to v Jugoslaviji, v kateri meče vlada Wrang-lovcem milijone v podporo, medtem ko lastno ljudstvo dobesedno strada. In tako so se začeli v ruskih emigrantskih časopisih oglašati posamezni ljudje s predlogi, naj caristi priznajo boljševiški režim, se vrnejo v Rusijo in tam delajo za konsolidacijo države, Te dni se je oglasil znani ruski pisatelj grof Aleksej Tolstoj, eden iz ruske protiboljševiške armade, in izjavil: »Borba je končana, rdeči so popolnoma zmagali Državljanska vojna je končana ... Obstojajo tri pota za nas Ruse: ali da zberemo vojsko, obstoječo iz tuicev, in da napademo Rusijo. To b§ značilo, da hočemo preliti še morje krvi. Druga možnost, da ubijemo boljševike z lakoto, kar pomenja toliko, kakor uničiti Rusijo. Tretja pot je: da priznamo, da ni v Rusiji druge vlade kakor boljševiška. Iz tega bi sledilo, da se je treba vrniti v Rusijo in sodelovati za zasiguranje vsega lepega in dobrega, kar je prinesla revolucija, in za uničenje vsega slabega, kar je takisto rodila revolucija. Jaz sem si izbral to tretjo pot!« Ta izjava je vzbudila med rusko cari-stično emigracijo veliko pozornost in splošno odobravanje. Stališče generala Wrang-la, ki še vedno sanja o bojnem pohodu proti Rusiji, je s tem seveda zelo omajano, ker ga zapuščajo njegovi najvplivnejši bivši zavezniki. Mi za svojo plat smo prepričani, da store najbolje, ako slede zgledu grofa Tolstega, Čimprej, tem bolje zanje, za Rusijo in slovanstvo. ¥©!R*i o$š§c©ciwiiia. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Včeraj je iinel finančno-gospodarski ministerski svet sejo, na kateri je odobril, da sme na račun reparacij dobiti ministrstvo za šume in rude 1500 vagonov in potrebno število lokomotiv, da more odslej prevažati premog neovirano od prometnega ministrstva. Sklenjeno je bilo imenovati posebne komisije, da prevzamejo živino in razni materijah ki nam ga izročita na račun reparacije Mažarska in Nemčija. Komisija za Mažarsko odide 8. t m. Izročitev se izvrši 10. t. m. Na nemško pa odide 15. t. m., izročitev pa se izvrši dne 20. maja t. 1. Basisšnla predfoorza. Ziirich, 6. maja. (Izvirno.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 0.67, Berlin 1.81, Italija 27.77, London 23.01, Newyork 517, Pariz 47.45, Praga 9.97, Dunaj 0.0675, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Holandsko 198.60, avstrijske krone 0.065. ^politični dogodki. IZ PAŠALIKA A. RIBNIKARJA. Belgrajski uničevalci naših socialnopolitičnih pridobitev v prvih dveh letih po prevratu so si izbrali v famoznem šefu ljubljanskega oddelka za socialno skrb, Adolfu Ribnikarju, najboljšega pomagača. Spravil je iz oddelka že nekaj najboljših uradnikov, ki so soustvarjali to, na kar je Slovenija lahko ponosna, sedaj se je pa spravil na drž. Borzo Dela, iz katere skuša izriniti bas one moči, ki so ta, v vsej državi najbolje poslujoč zavod ustvarili, ,ter jih zamenjati na popolnoma nepostaven način s svojimi trabanti. Temu samovoljnemu »postopanju« potapljajočega se A. Ribnikarja bomo posvetili vso pozornost, opozarjamo pa nanj »nepristranskega ' gospoda namestnika Hribarja, ki nosi odgovornost tudi zanj, kajti ura obračuna ne odide. razne pomirjevalne predloge, vsled česar sta se baje včeraj dolgo posvetovala Pašič in Pribičevič. — Pripominjamo, da sta »Pravda« in »Po k ret« demokratska lista. + Korupcija ali »uradna hira«. Leta 1919. so sklicali v novosadskem okraju pod predsedstvom novosadskega višjega sodnika na pritisk dobrovoljcev več shodov, na katerih se je sklenilo z večino glasov, da mora vsak posestnik oddati za dobrovoljce gotovo količino pšenice in koruze. Oblasti so to famozno neprostovoljno »biro« izvršile, dobile voznikov in prepeljale žito v novosadski magacin. »Bira« se je leta 1920. ponovila; to pot je šlo za »dobrovoljce in za dijaštvo v tujini«. Pod isto firmo se je ponovila rekvizicija leta 1921. Kmetje in vozniki, ki so morali le dajati in voziti žito v novosadske magacine, so se končno uprli. In sedaj prihajajo lepe stvari na dan: Rekvirirano žito se ni plačalo, vozniki niso dobili ničesar, dobrovoljci ničesar, dijaštvo tudi ničesar, a magacini so — prazni. — Krivci bodo seveda v naši spravni« državi gotovo ušli kazni, ker so — »dobrovoljci«, kar je lahko: Kdor se na račun drugih redi, bo lahko vedno »dobre volje«. + »Konkretni slučaji.« Kakor že znano, je pravosodni minister gosp. dr. Laza Markovič na interpelacijo o batinanju izjavil, da je treba krivce najstrožje kaznovati, takoj pa je seveda »ugotovil«, da mu ni interpelant navedel nobenega »konkretnega slučaja«. Ker vemo, da je bilo vsled tega gospodu ministru prav na dnu srca hudo, mu postrezamo z dvema »konkretnima slučajema« iz »Hrvata« od 4. t. m.: Pri »Komandi mesta« v Zagrebu služi poročnik Guk, rodom Rus. Ta gospod neusmiljeno bije vojaštvo s pestmi, jim puli lase, psuje itd. Redov Kovačič, ki leži v bolnici in zdra- vi posledice podivjanega poročnika, bi nudil gospodu ministru prvi »konkretni slučaj«. — Slavna zagrebška policija pa je ugotovila, da je Ervin Zwerger zasnoval veliko zaroto proti kraljevini SHS. Da izvabijo iz njega sokrivce in priznanje krivde, sta ga tolkla detektiva Komar in Žego-rec po golih nogah ter ga nato oddala državnemu pravdništvu, ki je reveža spoznalo nedolžnim in ga izpustilo. Gospod minister naj se blagovoli obrniti na zagrebško policijo. Morda se bo prepričal, da sta detektiva predlagana za kazen v — povišanje! -j- Iz hrvatskega bloka. Belgrajska »Pravda« javlja, da vlada v hrvatskem bloku vedno večja nesloga. Na eni strani bi vodstvo bloka radi dobili v svoje roke frankovci, na drugi strani hoče dr. Drin-kovič z neverjetnim radikalizmom dvigniti svoj ugled, Radič pa, ki je dozdaj še titulami vodja bloka, išče zveze z Belgradom in obljublja priznanje monarhije, če dobi zagotovilo izpremembe ustave. Tudi zagrebški »Pokret« javlja, da je Radič stavil radikalom v Belgradu na Pašičev naslov + Korenita redukcija tiradništva, — Jugoslovansko časopisje se v marsičem norčuje in nepovolino izraža o započeti akciji redukcije uradništva, ki naj bi obvarovala državo gospodarskega poloma. Tako omalovaževanje od strani časopisja pa je s stališča notranjega in vnanjega ugleda naše države vse obsodbe vredno. Vsem našim čitateljem v brk ugotavljamo: Vlada Nikole Pašiča ter vsi državni odgovorni činitelji in odgovorni faktorji jemljejo problem redukcije uradništva veleresno. Naj navedemo v podkrepitev svoje ugotovitve le dvoje slučajev, ki jasno dokazujeta, da se bližamo neverjetno hitrih korakov končnemu vstajenju iz povojne korupcije v Jugoslaviji. Eto: V Paračinu je bil pred kratkim nastavljen kot kn'igovodja s temeljno plačo 6000 K g. Dragoljub Brankovič, ki je bil radi tatvine obsojen samo na dve leti ječe in na izgubo državljanske časti. — Pri finančni upravi v Despotovcu pa služi g. Petar M, Simič-Čolič, ki je bil radi tatvine obsojen na izgubo časti, pa še na težko ječo po vrhu! — Časopisje naj torej redukcije uradništva ne zasmehuje, ker se — ka- kor razvidno — izvaja skrajno korenito je posebno potrebna tam — doli. + Nova stranka v Italiji. V Ri®u s je te dni vršil ustanovni občni zbor D°'c politične stranke pod imenom »Stran* demokratičnih socialcev«. Nova ptraiu bo delala za Nittija in pobijala Gionttip Opirala se bo na srednje stanove, ^Dnevni dogodki — Cenjenim naročnikom. Dne 15. m. ustavimo list vsem onim, ki še niso ® novili naročnine za mesec marec in Da ne bo nepotrebnega dopošiljanja, Pr simo vse one, ki še nimajo poravnane ® ročnine, da nam jo nakažejo v najkral« času. . j — Pisemske pristojbine. Kakor je*, ali manj znano, so se povišale zadnj1 paketne pristojbine v tuzemskem 5° j; pisemske pristojbine v inozemskem K metu. Zadnje dni nam je prišlo v r0^. več pisem iz Slovenije, ki so bila !raaf rana z 2 Din, namesto s 50 par ter d°P,{ nice z 1 Din, namesto s 25 par. Pisem®« pristojbine v tuzemskem pro®6 ■ se niso zadnji čas nič podražile: ^ frankirajte navadno pismo v tuzem8* prometu z znamko za 50 par ter dopis®1 aii razglednico pa z znamko za 25 p8®' j, — Izplačevanje 20 % bonov. I* ^ grada poročajo: Po naredbi ministt® » finance se bodo pričeli izplačevati boni. Davčne oblasti morajo izvršiti $ čevanje do 1. oktobra. ^ — Mobilizacija ali Pucljev shod-/h, ljev shod v Radovljici jutri obeta bit1 kaj velikanskega. Udeiežba bo ogro®^ Glavna masa udeležencev se je že $ odpeljala na Gorenjsko: danes opoldfle — Zanimivosti iz slovenske je odpeljal že en vlak — orožnikov^ stike. »Včerajšnji »Slovenski Narod« da je ljubljanska »Jugoslavija« naP^S 75» 9 nrnlii/vna lrfrvn vcol.-AmuT’ Ir/JfVT " . za 2 milijona kron vsakomur, kdor hotel kupiti. Današnja »Jugoslavija« gorično zanikrn to trditev, pristavljaj, »da so Žerjavovci ponujali za >JU^ M vije« več kot dvakrat toliko, na s ceni »Slov. Narod« »Jugoslavijo«, niso dobili.« — Krogi, ki so v teh. poučeni, zatrjujejo, da strelja »Jutro« P£ rarli tp nnnpssrpppnp aIr/ufo t. radi te ponesrečene akcije z naj kalibrom na NSS. — Umrla je 2. t. m. gospa Marij® < pelj, posestnica v Tomišlju pri Ljublj., Bila je vzorna in dobra gospodinja, n®* miru počiva! J — Tržiške novice. Štrajk kovače^ je trajal nad tri tedne, se je končal s™ sredovanjem gosp. svet. Potokarja. —-/j sreuuvanjem gosp. svet. rotOKarja, -—’ j cesija sv. Florjana se je vršila ob ugo^®; vremenu in izredno veliki množici v®*7 kov. — Predilnica je pričela z zid®flL novih delavskih hiš in povečanjem tov*3 ne. Nekaj stotin delavstva je prišlo na od vseh vetrov. — Vsled pijanosti je p zadnji čas več izgredov in pretepov- > izfS nje in vpitje. Treba bo občinske ®w.i trgu je čuti ponoči večkrat hudo razž da bo ščitila trško prebivalstvo^ h1 miru in nočnega počitka. — Mladina, ske šole priredi v nedeljo v Našem 0j ob 7. uri zvečer v prid revnim igro »Pogumni Tonček«. Vabimo k 0 udeležbi. — Vzorna Jugoslovana. V San®,7ji so aretirali arvnatelja Srpske zana®*1' lamel. 41 Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar. Kakor ameriško sanjsko mesto je imela tudi bodoča »Azora« neizmerno, krasno pristanišče z nasipi, pomoli, svetilniki in posebno pozornost je še vzbujalo bajno kopališče: hoteli, terase, parki, nepregledna obala. Še večje občudovanje, da ne rečem, potrlosi so vzbujale od tunelskega sindikata zahtevane zemljiške cene. Za evropske razmere strašnel Sindikat pa je bil uprl svoj pogled kakor kača v ptiča mrzlo in neusmiljeno na evropski kapital. Saj je vsakdo prav lahko uvidel, da bo Azora požrla ves osebni promet iz Južne Amerike. Tudi ni trebalo mnogo razuma, da si zapo-padel, da mora Azora — od Pariza dosegljiva v štirinajstih, od Ne\v Vorka v šestnajstih urah — postati najslovitejše svetovno kopališče, sesiajališče odličnega angleškega, francoskega in ameriškega sveta. In evropski kapital je prišel. Tvorili so se obroči špekulantov z zemljo, ki so nakupili velika ozemlja, da jih v desetih letih razpečajo po pedi. Iz Pariza, Londona, Liverpoola, Berlina, Frankfurta. Dunaja je vrel denar ter se slekal v veliki žep S. Woo|fa, v S. Woo|fa »big pocket«, ki je že bil zašel v pregovor. 6. S. WooIf je spravil ta denar, kakor one tri milijarde kapitala in ljudstvo in vsote, ki so jih vrgle Bcrmuda, Biscaya, Finisterra in Mac City. Ne da bi se zahvalil. Svoj čas ni manjkalo svarilcev, ki so prorokovali plaz bankrotov, če tako neizmeren veletok denarja drvi samo na eno plat. Te prorokbe finančnih diletantov so se izpolnile le v neznatni meri. Par industrij je obstalo, pa so si v kratkem pomagale na noge. Kajti denarja S. Woolfa ni grizla rja. Niti vinar ni rjaveli V istem hipu, ko je dospel v njegove roke, že začel krožiti svojo staro pot Poslal ga je okoli sveta. to In povodenj zlata je valovila čez Atlantik v Francijo. Anglijo, Nemčijo, Švedsko, Španijo, Italijo, Turčijo, Rusijo. Preplavila je Ural ter se valila noter v sibirske gozdove, v Bajkalsko gorovje. Valovila je preko Južne Afrike, Kaplandije, Oranja, Avstralije, Nove Zelandije. Valovila je v Minneapolis, Chikago in Sl. Louis, v Rocky Monfains, na Nevado in Alasko. S. Woolfovi dolarji so bili milijarde besnih malih vojščakov, ki so se bili z denarjem vseh narodov in vseh plemen. Bili so mali S. Woolfi do vratu polni S. Woolfovega instinkta, ki jim je bilo geslo: money — denar! Cele vojske so jih planile po žici v dno morja, letele skozi zrak. Jedva so dospeli na bojišče, že so se spremenili! Postali so mala, jeklena kladvica, ki so noč in dan klepala v pohlepu, postali so brzi čolnički na statvah v Liverpoolu, ripsali so se kot hoientoti preko peščenih ravni diamantnih polj Južne Afrike, spremenili so se v roko na stropi od tisoč konjskih sil, v velikansko golenico iz svetlega jekla, ki vsak dan štiriindvajset ur razjarjeno premaguje soparo ter jo sopara spet suje nazaj. Spremenili so se v vlak poln železniških pragov, ki je na poti iz Omska v Peking, v ladjine trebuhe polne ječmena na potu iz Odese v Marsiljo. Drveli so v dvigalu v Južnem Walesu osemsto metrov v globino ter pridivjali s premogom nazaj. Čepeli so na tisočerih poslopjih sveta ter oderuško stiskali, želi so žito v Kanadi in rastli kot tobačni nasadi v Sumatri. Bili so se! Na Woolfov migljaj so obrnili Sumatri hrbet ter klesali zlato v Nevadi. Odleteli so iz Avstralije ter padli v roju na liverpoolsko bombažno borzo. S. NVoolf jim ni privoščil nobenega počitka. Dan in noč jih je preganjal skozi stotine izprememb. Sedel je v svojem uradu, grizel cigare, se potil, narekoval s telefonskim slušalom na ušesa na tucate brzojavov in pisem, dočim se je povrh vsega še razgovarjal s prokuristom. Z desnim ušesom je prisluškoval glasu v aparatu, z levim poročilu svojega uradnika. Z enim glasom je govoril z uradnikom, z drugim vpil v telefon. 7 enim očesom je pregledal svoje stenografe in tipka- rice, ali čakajo nadaljevanja, z drugim je škilil na uf0' Mislil je, da Nelly že dvajset minut čaka nanj in delala sitne obraze, če pride tako pozno k večerji, ist°' časno pa je mislil, da je prokurist pri Rand Min^5 tepec, pri Garnicr freres pa zelo dalekoviden, mislil r — čisto zadaj v svoji kosmati, od znoja kadeči lobanji — na veliko bitko, ki jo namerava jutri sprož*' in izvojevati na dunajski borzi. _ f Vsak teden je moral imeti poldrugi milijon dolarje'f tekočega denarja za mezde in ob četrtletjih na stoti*1® milijonov za Obresti in odpise. Ob teh rokih ga dn«v® in dneve ni bilo iz urada. Potem pa je besnela bitka polnem razmahu in S. Woolf si je odkupil zmago veliko izgubo na znoju, masti in sapi. Poklical je svoje armadne zbore nazaj. In prišli vsak dolar kol majhen, heroičen zmagovalec, ki je n®' grabil plena, osem ali deset ali dvajset novčičev. MnoQ se jih je vrnilo pohabljenih in mnogo jih je padlo n bojišču — to je pač vojna! Ta besni boj brez oddiha je S. Woolf vojeval * leta, dan in noč prežeč na ugoden napad, naskok*1 umik. Vsako uro je dajal svojim poveljnikom v Pc lili delih sveta povelja ter vsako uro pretresel njih«^ vojna poročila. S. Woolf je vršil prvovrstno delo. Bil je den«®^ ženij; denar je vohal na milje daleč. Nebroj milij°n°j| delnic in deležev je bil vtihotapil v Evropo, ker Weti.g je, da se sme zanesti na ameriški denar, ako bi Reb® j poklicati zlate rezervne armade pod orožje. Zasnov je prospekte, ki si jih čilal kakor pesmi Walta . manna. On je znal kakor nihče drugi ob pravem Č®*1! iifle' stistniii pravi roki pravo napitnino. Tej taktiki se je zahvaliti, če je v manj civiliziranih deželah (kakor K siji, Perziji) delal kupčije, ki so nesle petindvajs®* štirideset odstotkov ter so se smatrale za dovoljenc v finančnih krogih. Sindikatove letne občne zbore odpravljal z glavo pokonci in sindikat je tekom „ zvišal njegovo plačo na lclnih Iristotisoč dolarjev-je nenadomestljiv. t ti h, »s hi Sfetf. 103. Ctfs*,' Hrt s 6. tnajfa' 1925, Stran 3, )W ičJi a P* plf se ^ ■# top* l®*1! aT' ia' piif iti ■o# A® ine8* c j P1 bil <0 w jtež •ij« , iblj«? čcv. 1 sl ’ M i' , i vei idart' na v je ov. aiP* str* k« na, 10 “J k o' ičei banke Milana Sudiča, ki je v družbi z ravnateljem Prve srpske štedionice prodajal ponarejene tisoči irske bankovce, lci jih je kupoval od fašistov. Naši sJugofašisti« bi imeli torej pri ultra državotvorih dovolj opravka! ^— Malo je vzel, potem pa ušel urnih krač. V št. Lenartu je neki zlikovec vlomil v poštni urad, vzel iz miznice 1500 kron, nato pa začel vrtati blagajno, v kateri je bilo 120.000 kron. Preden pa je dosegel svoj cilj, se je vrnil poštar domov ter ga Pregnal. — En dan preveč. Na nekem kolodvoru južne železnice imajo pečat z datu- 31. aprila 1922. Ravnateljstvo tega ni vzelo na znanje, kar je razvidno iz dej-s*va, da je izplačalo g. načelniku dnevnice samo za 30 dni. . — Izvoz preko Bakra je kljub neugod-I11 zvezi med železniško postajo in morjem lzredno živahen, posebno v Italijo. Vsak ®esec odide preko Bakra v Italijo nad glav goveje živine. Mestna občina pobira od glave 60 K cestarine ter ima od te-milijonske dohodke. ■—Tatvina v Podsmreki. Dne 30. apr. £ j© bil ukraden posestniku Kodelu iz Podsmreke pri Dobravi iz miznice 1000-uinarski bankovec. ' Vlomilcu je orožniško na sledu. — Tatvine. Dne 19. V m. so neznani Storilci vlomili v hlev trgovca Antona Lešnik v Brežicah in odnesli njegovima hlap- obleke in čevljev v skupni vrednosti 10-500 kron. — V noči od 20. na 21. t. m. ®o vlomili neznani storilci v stanovanje Ma-'je Svetlin iz Sv. Pavla pri Domžalah in ji Pokradli obleke in perila v vrednosti . .<200 K. Isti čas je bilo ukradeno čevljarju & kokoši.Sumi se, da so tatvine izvršili ki so se pred par dnevi klatili krog v „ Nazadovanje trgovskega prometa j..r-rstu. Kako se Trstu godi pri materi Ita-ty>vkažejo naslednje številke: L. 1921. je "&asal uvoz 18,037.224 kvintalov, izvoz pa ^930.854 kvintalov, skupni trgovski pro-®et torej 28,930.854 kvintalov. L. 1920. je *nasal celokupni trgovski promet še *>068.267 kvintalov, a 1. 1913. je imel Trst °M72.746 kvintalov prometa! — Živahna stavbena delavnost. V Bel-6radu bodo začeli letos graditi poslopje za Patološki inštitut. Proračun: 8 miljonov di-»^rjev. Dalje bodo zgradili srednjo tehni-po golo. Proračun: Poldrug miljon dinarjev. V Skoplju bodo zgradili zavod za trošeno medicino. Proračun: Poldrug miljon inarjev. Mestni stavbni urad v Belgradu ?,!e i.zdal samo zadnji teden gradbena dojenja za 10 novih štirinadstropnih palač. Ij . ~~ Nesreča na Brdn. Dne 2. maja t. 1. med Ha r1 uro J® kovač Škerlj Josip na opekarni w oriu napolnil z vodo železno cev, katero °oeh koncih trdo zamašil. 'Cev je položil prasko peč. Vsled tega je cev eksplodirala L. ®imo prišedšemu delavcu Podobniku razdro-v.ji® .^esno nogo. Podobnik je bil pripeljan v bol-ts&ico. 1— Proračun sarajevske občine. Te dni je Iftdnj komisar predložil bosanski pokrajinski vla-1 Proračun mesta Sarajeva za 1. 1922. Proračun ^rtvicigva 8,498.445 Din izdatkov in 8,523.182 Din °h°dkov, torej 24.737 Din preostanka. & UfO' i V> isto' line5 lil ie :i s* roži*' arjcv otinc Incv« lk<> v 9° 1 ,|i s°' . na' [n o0° lo I* al ? ok'! pet* ihov« ^Hborske kovIc«. j- Shod kršč. ženske zveze. Zadnjo nedelj Popoldne se je ob mnogobrojni udelež-^fiborskega ženstva vršil shod Kršč. nske zveze, ki je pred dobrima dvema že nC?ma pričela na novo delovati in ki ^ 8teje nad 400 članic. O pomenu in na-galM kršč' ženskih organizacij in o nalo-g krščanskih žen in mater so govorili {f' Profesor Bogovič, dr. Capuder in tov. tudi^6^‘ ® krajšimi govori sta nastopili Hig .8°spa Gril in gdč. Kurnik. Zborova-H0sJG Pričalo, da vrši odbor svojo dolž-•Har‘K nem Pa se 'e P°kazalo, da se *1*zacij5rSk° ^ens^vo zaveda važnosti orga- fikur,^a stavkujoče v Celju. Mariborska Slan ? JSZ je prispevala za stavkujoče nakit v Celju 100 K. Ista svota se je glari, ? v? ^U(ii podporni akciji v pomoč i°cim v Rusiji. Marii* niain*k se je različno praznoval v ^odn °ru’ predvečer se je vršila v Na-kater Itl-C*°mu majniška veselica s plesom, Na i 0 ie priredila Narodna soc. stranka, dopol ,aiainik so imeli soc. dem. svoj shod ki Da . e> popoldne pa obhod po mestu, je VJ? bil bolj klavem. Po obhodu pa 3e tra: • a veselim v lindskem vrtu. ki in«1 rt>' ijono menj cbal° sU^ 1K e ir^c* ,r Ru' 5ct i ene \e orc o’ l9la tat stv0 o uacm primerno, ----------------- — Pravi-6 "ai ne navaja na tak način k za-težko prisluženega denarja, ‘ in navaja k treznosti mnogo m veselica v ljudskem vrtu, ki je Precej pozno v noč. Čo je prazno-1. maja — delavskega praznika — način primerno, dvomimo. Delav- - Var-nai se vzgaia 11 °rist* i 0s^i» lcer to delavstvu mnogo vec terih ! 1 Plesi in šumne veselice, po ka- Prerada glava boli. I. Priliki krše. soc. delavskega shod«i ^Oo ^n*ka se jo nabralo med zborovalci 115 ^ Za stavkujoče člane JSZ v Celju in cim v i)8 P.?dP°rno akcijo v prid gladujo-Ha d0| vUs*.ii- Oba zneska sta se odposlala •ocena mesta, £jub!janskl dogodki, lj Vsem somišljenikom1 Jutri dopoldne ob 10. uri predava v »Akademskem domus vodja centrale mednarodne katoliške zveze, g. dr. Jožef Metzgeriz Gradca o p o -rebi zveze vseh katoličanov sveta, da se vse krščanske sile organizirajo v boju za krščansko združitev narodov. Vsi somišljeniki na predavanje! lj t Josip Dežman. Včeraj dopoldne je umrl v deželni bolnici železniški revident y. Josip Dežman, občinski odbornik J. D. S. ?ogreb bo danes ob štirih popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice. K pogrebu so vabljeni vsi občinski odborniki. Mesto po-cojnega pride v občinski svet g. Franc Planinšek, bivši dolgoletni občinski svetovalec. Pokojnik je bil kot občinski svetnik miren koncilijanten mož. Naj počiva v miru! lj Seja občinskega sveta se bo vršila v torek 9. majnika ob 5. uri popoldne. lj Načrt za gasilno vajo dne 7. maja ob 3. uri popoldne v Cerkveni ulici (Trnovo). Čuvaj na Gradu je naznanil z dvakratnim strelom požar, obenem dojde v Mestni dom od Puha telefonično poročilo, da gori Dolenčeva hiša v Cerkveni ulici štev. 21, da je požar silen in da je več ljudi v nevarnosti V Dolenčevi hiši se je pri pretakanju namreč vnel bencin. Velikanski plamen je momentano zaprl stopnišče pri glavnem vhodu. Ko dojde gasilstvo na gorišče, je že ogenj po stopnišču prodrl do podstrešja. Mešani vetrovi zanašajo plamen zdaj na eno zdaj na drugo stran. ' Vnemajo se sosedne hiše na obeh straneh in ogenj se prijema že trnovske cerkve, ogorki pa padajo celo na župnišče in sosedne hiše župnišča. V Dolenčevi hiši je zajetih več ljudi. Ljudje iz prvega nadstropja so deloma že poskakali, oni iz drugega nadstropja pa kličejo na pomoč. V Dolenčevo hišo se v II. nadstropju napelje drča. Omamljence in opeklence znosi reševalni oddelek v sanitetne vozove. Dolenčeva hiša se od obeh strani prime na podstrešju, od desne z raztezalko ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, od leve z lestvo tobačne tovarne. Vzhodna poslopja od Dolenčeve hiše brani gasilstvo tobačne tovarne in Sp. šiške, zapadna poslopja s trnovsko cerkvijo vred pa ljubljansko gasilstvo. Ko je gasilstvo dobro razvrščeno, se podre podstrešje v Dolenčevi hiši in zajame nekaj gasilcev. S pravočasnimi klici na pomoč se rešijo ogroženci. Po udušitvi ognja in po sprejetih poročilih se razvrsti odhod po Krakovskem nasipu, kjer se izvrši mimohod pred gosti. lj Krasne skioptione slike. Rim in Vatikan razloži na Rakovniku jutri popoldne ob 5. uri vic. g. I. Kogovšek. lj Poziv meščanom, da olepšajo zunanje lice hiš. Tekom lanskega leta započeto obnavljanje zunanjega lica ljubljanskih hiš bi se moralo letos še bolj pospešiti. Na mnogih primerih vidimo, kako vse drugačen vtis napravjla lepo prenovljena hiša, ki večkrat vso ulico dela prijaznejšo. V tem oziru je treba še obilo obnovitvenega truda in mestni magistrat se tem potom obrača na vse one ljubljanske hišne posestnike, ki imajo razumevanje za lepoto Ljubljane, da vplivajo na svoje znance v tem zmislu. Letos pričakuje Ljubljana obilo gostov, zelo veliko tudi gostov iz inozemstva. Kraljev obisk, velike telovadne prireditve in velesemenj bodo privabili v Ljubljano obilo tujcev, ki morajo dobiti od mesta lep vtis. Saj mora ravno naše mesto še posebno gledati na to, ua se dvigne tujski promet, ki postane lahko lep vir dohodkov. Zato velja ta poziv tudi trgovcem, da olepšajo in modernizirajo svoje izložbe in napise in sploh vsem prebivalcem, da ozaijšajo svoja okna s cvetlicami. lj Ljubljanski trg. Ker je ostal prost izvoz žita in živine samo še v Jugoslaviji, se je koncentrirala inozemska kupčija na Jugoslavijo, vsled tega ie nastalo že sedat pomanjkanje zrelega blaga in so se cene hitro dvignile. Nadaljno vzdrževanje pro stega izvoza bi utegnilo v danem položaju občutno škodovati. Na domačem trgu se kažejo neprijetne posledice. Nakup dobre goveje živine je silno težaven. Cene govejemu mesu se gibljejo med 44 in 66 K za 1 kg po kvaliteti. Glede mesa cenejših vrst se porajajo pogosto nedostatki glede kvalitete in snažnosti blaga. Opozarja se interesente, naj posvečajo najstrožjo pažnjo temu blagu. Cena debelim hrvaškim praši čem se je silno dvignila vsled forsiranega nakupa Češke, Nemčije itd., zaeno že primanjkuje zrelega blaga po državi. Cena živi teži na ljubljanskem tržišču 90 K za 1 kg prvovrstnega blaga. Slanina se je podražila na 110 K mešano blago in 120 K riba in sal; enako se je dvignila cena masti. — Ostalega blaga na trgu ne primanjkuje, glede cen ni bistvenih sprememb. lj Skrb za uboge. Da se nekoliko omeii beračenje po hišah in po ulicah in da se zamore te reveže dostojno preskrbeti, se i je obrnil ljubljanski župan na premožnejše 1 »ioje mnsta s pozivom« da žrtvujejo zn mestne uboge primerne mesečne vsote na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Ta poziv med ljubljanskim meščanstvom ni našel zadostnega odziva in vsota prostovoljnih mesečnih prispevkov ne zadostuje niti za preskrbo majhnega dela ubožcev. Da se ta akcija razširi in da se poviša vsota prostovoljnih prispevkov, je sklical ubožni referat dne 2. t. m. popoldne zastopnike vseh dobrodelnih zavodov in Kola jugoslovanskih sester k sestanku na mestnem magistratu, da se organizira pobiranje mesečnih prispevkov v korist ljubljanskih ubožcev, Vabilu so se odzvali vsi vabljeni, zlasti so bile številno zastopane ženske organizacije. Poročevalec g. svetnik Govekar je v kratkem označil namen tega sestanka, predvsem poudaril potrebo sodelovanja vseh krogov prebivalstva pri akciji za podporo mestnim ubožcem ter opozarjal zlasti na dejstvo, da je število ubožcev radi vladajočih razmer v občini vsak dan večje in da se bo v doglednem času še povečalo. Sedaj dobiva stalno podporo 570 ubožce v po 100 kron na mesec, kar znaša skupno 57.000 K na mesec, 192 ubožcev po 50 K na mesec, kar znaša 9600 K na mesec, žakar piše Markeljc, da je priznan veščak v tatvini koles, da je bil za toliko in tolika svojih grehov že zaprt in da ga za toliko in toliko grehov mislijo še zašiti. In sedaj je zašit. ^Raznoterosti. skupno 66.000 K, letno torej 799.200 K. Razen tega dobiva še veliko število ubožcev izredne mesečne podpore v zneskih od 20 do 200 K. Po proračunu za leto 1922/23 znašajo izdatki za razne podpore skupno 257.500 Din, razen tega znašajo stroški za vzdrževanje ubožnice v Japljevi ulici 297.000 Din, ubožnice na Karlovški cesti 108.463 Din. Ubožni zaklad mestne občine ima v primeri s temi izdatki tako majhne dohodke, da je vsaka večja akcija za podporo mestnim ubožcem onemogočena, ako ne priskoči meščanstvo na pomoč z izdatnimi prostovoljnimi prispevki. Pri sestanku se je nadalje od strani navzočih stavilo več primernih predlogov, kako izvesti to akcijo, da bo imela uspeh. Izvoljen je bil nato ožji odbor, kateri bo imel nalogo izvršiti predvsem nabiranje prostovoljnih prispevkov. V ta odsek so bile izvoljene gg. Beni-garjeva, Baltičeva, Gašperlinova, Koširjeva, Brejčeva in Remčeva. Apeliramo s tem na vse sloje mesta Ljubljane, da podpirajo započeto akcijo v korist mestnih ubožcev, ker beda med njimi je velika in dolžnost vseh, ki zamorejo, je, da to bedo olajšajo. lj Plemenito srce današnjega milijonarja. Prejeli smo ter priobčujemo: V nekem ljubljanskem nižjem razredu ljudskih šol je učitelj naznanil šolarjem, da bo pobiral za ta in ta dober namen prostovoljne prispevke. In glejte! Siromački so prinesli po 2 Din, sin večkratnega milijonarja se jo pa obnesel kar z 1 Din. Vse je pričakovalo, da bo daroval vsaj 10 Din, zato so se šolarčki kar spogledali. Kakor je videti, nima ta milijonar prav^ nobenega srca za človeške trpine. Pa še svojega sinčka vzgaja v taki trdosrčnosti. Res žalostno! lj Tragikomičen doživljaj strahopetnega zakonca. V tulcajš. dnevnikih so imeli čitatelji toliko čitati te dni o strahovitem roparskem napadu, pri katerem bi bil prišel postrešček A. kmalu ob zgornjo čeljust in Bog ve še ob kaj. Napadalec je tega moža napadel na eni najbolj prometnih ulic, potem pa izginil v megli in noči, ubogi postrešček pa si je šele čez dalj ča^a opomogel od strahu. Tako nekako so pisali listi v strah in resen opomin vsem ljubljanskim krokarjem, ki tavajo v nočnih urah po ljubljanskih ulicah. Zadeva je bila seveda prijavljena tudi policiji, ki je pričela s hvalevredno vnemo iskati roparskega napadalca in pri tem dognala sledeče: Postrešček A. je imel precej srečen dan in si je od veselja nad dobrim zaslužkom po raznih lokalih privoščil kapljico dolenjskega cvička čez mero. To ga je tako navdušilo, da se je domov grede po ulicah obnašal izredno živahno. Pri tem ni pustil pri miru niti lenega fijakerskega konja in ga nadlegoval s svojimi šalami, katerih pa konj ni razumel in možakarja sunil ter mu izbil dva zoba. Možakarja je to streznilo in pričel je premišljevati svoj položaj: Brez denarja in z razbito čeljustjo vendar ni mogel k svoji soprogi in tako si je izmislil bajko o roparskem napadu, ki jo je žena seveda pripovedovala naprej, dokler ni prišla resnica na dan. Kakšen je bil konečni obračun, tega kronika ne pove. lj Ročni voziček ukraden je bil delavcu Ivanu Klobučarju izpred hiše na Kralja Petra trgu. lj Zašit tat koles. Včeraj popoldne se je to zgodilo v veži neke hiše, kjer ima svoje prostore večje trgovsko podjetje. Ravnatelj pride v vežo in vidi neznanega moža pri kolesu, naslonjenem ob steno. Ravnatelj, suha in bleda prikazen, na možakarja ,ni napravil prestašnega vtisa, ampak si je začel zavihavati hlačnice. Ampak zmotil se je. Kolikor neznatnejša je ravnateljeva telesna osebnost, toliko večja je njegova priznana korajža in strašnejši njegov glas. In ta glas je zagrmel nad možakarjem s ta-ko silo, da je omahnil in opotekaje se izgi-nil i£ veže. Toda ravnatelj pokliče ljudi, in junaški mladenič plane za neznancem, ki je r Vlak smrti. Neki angleški list je.. prinesel vprašanja, na katera so ruski beguni odgovarjali na poljsko-ruski gra-nici: Spis, datiran z dne 14. marca, se glasi: Mesto odhoda: — Kazan. Kako dolgo je bil transport na poti? — Tri mesece. Koliko potnikov vas je? — Pri odhodu nas je bilo 1948, semkaj nas je prišlo pa le 649 Koliko oseb je ostalo mod potjo nazaj? — 1299. Koliko oseb ste pustili v bolnicah in ruskih kolodvorih? — Nobene. Koliko potnikov je umrlo med vožnjo? — 1299 Kako so pokopali mrliče? — Na postajah so jih pometali iz vagonov. Kakšno hrano ste imeli med vožnjo? — Samo kruh. Kolikokrat ^te ga dobili? — Nekako vsaka dva dneva; Koliko? — Pol ali pa četrt funta na osebo. Ali ste imeli zdravnika? — Nikdar. — V kakšnem stanju ste prišli? — Vsi medli in izmučeni. r Zvonovi iz porcelana. Mesto Mišen na Saksonskem dobi v bližnji bodočnosti znamenito novost: porcelanaste zvonove; za zvonik stare tamošnje cerkve. Dognano je, da porcelanasti zvonovi ne pojo niq slabše kakor bronasti ali ^rebrni zvonovi, ampak kar tiče mehkobe in prijetnosti glasu celo prekosijo porcelanasti zvonovi one iz brona ali srebra. — Na ta način por stanejo ribniški lončarji celo zvonarji. r Kako Čehi veseljačijo. Kako se veseljači v češkoslovaški republiki v izvest-nih krogih v času, ko velika večina nima nič za pod zob, pove poročilo o dohodkih davka na zabave. Letošnji predpust je prinesel veselični davek samo v Čehih 10 milijonov č. K, a lansko leto je dal rečeni davek češkoslovaški republiki vsega vkup 37 milijonov č. K dohodkov. — Tako kakor na Češkem, je tudi v Jugoslaviji in po drugih državah. Zato je pač žalostna resnica, kar pravi indijski presnik-modrijan Rabindranath Tagore o Evropi, da pleše na svojem grobu. r Uspeh prvega ljudskega štetja v češkoslovaški republiki. Češkoslovaški statistični urad je izdal prvi zvezek izvestij o uspehu ljudskega štetja 15. febra 1921. — Zvezek obsega podatke o okrajih rfaga, Pardubice in Kraljevi gradeč, štelo se je: topot po narodnosti in ne po občevalnerrv jeziku. Našteli so v vseh treh okrajih 2 milijona 446 tisoč 089 Čehoslovakov, 241.843 Nemcev, 6941 judov, 4759 drugih in 27.203 inozemce. Leta 1910. pa so našteli v teh okrajih po občevalnem jeziku 2,437.218 Čehoslovakov, 285.429 Nemcev, 1727 drugih in 11.049 inozemcev. Da ne bo koga motilo majhno število judov, bodi povedano, da je judov po veri v navedenih treh okrajih dejansko 45.578, od teh 31.751 v Pragi; po narodnosti pa se judje prištevajo raznim narodnostim, najmanj svoji lastni t. j. 6941. r Na slovaško-madžarsko mejo graničarje. >Slovensky Vyeliod <- nasvetuje, naj se na slovaških mejah napravijo posebne obmejne straže in sicer iz orožnikov, ki bi pri zemljiški reformi dobili zemljišča na meji in se tam trajno nastanili. Republika bi imela v njih zanesljiv element na mejah ter bi jih s tem navezala na graničarsko službo. Služba teh graničarjev bi prehajala z očeta na sina. Ta nasvet -- piše s>Č. D.< ni neizvedljiv, ampak bi bilo dobro, da bi se uresničil tudi na mejah proti Nemcem. Belgrad, 6. maja. (Izvirno) Predstavniki ministrstev za vere in prosveto ter delegati vseh ver so končali razpravljanje o šolskem zakonu. JCaša društva. t Ljudski oder vprizori jutri, v nedeljo, 7. maja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu Gogoljevo komedijo v treh dejanjih ; Ženitev«. — Predprodaja vstopnic na dan predstave od 9.—12. ure dopoldne in popoldne od 3. ure dalje do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom, 1. nadstropje. d Šentpeterski Orel v Ljubljani ima svoj fantovski večer v ponedeljek ob S. uri mesto v sredo. Pridite zanesljivo! d Dekliški večer Scntpeterskih Orlic je v pondeljek ob 8. uri v Šentpeterskem prosvetnem društvu. d »Danica«. Jutri ob 10. uri dopoldne bo referiral v dvorani Akadem. doma dr. Metzger, Naj ne manjka noben Daničar in Zarjan! Gg. starešine se nauljudneje vabijo. d »Revizor«. Prosveta Krakovo-Trno-vo vprizori jutri ob 8. uri zvečer v dvorani Kolezijska ulica 1 (poleg cerkve) Gogolje- 1 „ --------------------,.... vega »Revizorja«, komedijo v petih deja- hotel ukrasti kolo. Dohiti ga pred pošto in njih. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v izroa policiji. Ta je ugotovila, da se mo- i trafiki na Krakovskem nasipu* d Dekliška Marijina družba pri sv. Pe- 4ru iroa shod in sprejem v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Pridite vse. d Šentpeterski Orel v Ljubljani slavi blagoslovitev odsekovega prapora dne 14. maja 1922. Vspored: V soboto dne 13. maja: Ob pol 10. uri zvečer podoknica kumici gospe Slavici Cvenkel. (Salezijanska godba.) — V nedeljo dne 14. maja: ■Ob pol 9. uri dopoldne: Odhod v župno cerkev sv. Petra, kjer bo ob 9. uri dopoldne: Slavnostni cerkveni govor (univ. pro-‘fesor dr. Rožman), nato blagoslovitev novega prapora (župnik Janko Petrič) in slovesna slovenska sv. maša. — Sodelujeta cerkveni zbor in orkester Dravske divizije. Po sv. maši: Obhod po mestu z razvitim praporom pred Ljudski dom. Ob 8. uri zvečer (ob pogrnjenih mizah): Telovadni večer v Ljudskem domu. Svira .orkester Dravske divizije. — Šaljiva po-jjšta, srečolov. — Pri proslavi sodelujeta 'Salez. godba in orkester Dravske divizije. ’— Vstopnina k telovadbi: sedež 5 Din, ;stojišče 3 Din. — Vstopnice se dobe v ■ predprodaji v Jugoslovanski knjigarni, •zvečer pred telovadbo pri blagajni. — ^Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. JCatoliški obzornik. Novi general salezijanske družbe izmoljen. Dne 23. aprila so se zbrali v Turinu vsi provinciali, delegatje in drugi, ki jim gre po ustavi pravica voliti višjega predstojnika salezijanske družbe. Otvoritveni seji je predsedoval najstarši član 'družbe kardinal Cagliero, ki je prinesel iz *Rima lastnoročno pismo sv. Očeta, v katerem namestnik Kristusov podeljuje vsem zbranim svoj apostolski blagoslov. Drugi dan, 24. aprila dopoldne se je vršila volitev, katere izid so nestrpno pričakovali Salezijanci, Hčere Marije Pomočnice in so-trudniki celega sveta. Izvoljen je bil skoro enoglasno takoj pri prvem skrutiniju vlč. gosp. Filip Rinaldi, dosedanji generalni administrator družbe. Tretji naslednik čast. Janeza Boška je bil rojen v Lu Mon-ferato (Piemont) 1. 1856. Že v zgodnji mladosti je spoznal tega velikega prijatelja mladine in vstopil v njegovo družbo. Leta 1882. je bil posvečen v mašnika. Don Boško, ki je spoznal vrline mladega duhovnika, mu je takoj poveril važno službo ravnatelja v Mathi pri Turinu. Nato je bil ravnatelj še v raznih drugih zavodih v Italiji in pozneje na Španskem. 1892 je bil imenovan za provinciala vseh zavodov na Španskem in Portugalskem. Pod njegovim razumnim vodstvom so se salezijanske naprave v teh državah tako okrepile in razvile, da so ondi kmalu nastale kar štiri samostojne province. L. 1901 je bil poklican v Turin kot generalni administrator družbe. To težko in odgovorno službo je opravljal celih 21 let z nenavadno spretnostjo in dalekovidnostjo. Novoizvoljeni višji predstojnik Salezijanske družbe je mož silno širokega obzorja, neutrudljive delavnosti in finega, srce osvajajočega nastopa. Odlikuje se po izredni plemenitosti in dobrotljivosti srca, zavoljo'katere uživa največje spoštovanje povsod. V teku 21 let, ko je bil generalni administrator, je njegova smotrena delav-.. nost segala daleč preko meje njegovega administrativnega delokroga. S posebno vnemo je negoval, podpiral in razširjal praznične oratorije, mladinske domove in mladeniške organizacije z versko-social-nim progralom. Priklical je v življenje mednarodno zvezo bivših gojencev, ki obeta roditi obilo lepih sadov. Zamislil in vodil je izvršitev veličastnega Don Boskove-ga spomenika v Turinu, ki so ga na njegovo pobudo postavili bivši gojenci celega sveta. Mnogo se je trudil, da bi se vsestransko razvila organizacija sotrudnikov in sotrudnic in dosegel je na tem polju naj-iepše uspehe. V zadnjih letih je Salezijanska družba ogromno pridobila na veljavi in vplivu v Italiji in zunaj Italije. Velik del zasluge gre za to njenemu sedanjemu višjemu predstojniku vlč. g. Filipu Rinal-diju. Splošno prepričanje je, da se bo salezijanska družba pod njegovim vodstvom še dalje mogočno razvila in udejstvovala svoj apostolat med mladino, ki ravno v sedanjih časih potrebuje nege, oskrbe in ljubezni. Socialni vestnik. o Delavski boj proti znižanju plač na Češkoslovaškem, Kovinarji na Češkoslovaškem se že več mesecev bore proti nameravanemu znižanju plač. Ker so bila do-sle; vsa pogajanja z delodajalci brezuspešna, so kovinarske organizacije sklenile, da delavstvo takoj začne štrajk, čim kako podjetje zniža plače. Stavka krojaških pomočnikov v Lovnih na Češkem. Krojaški pomočniki v Lovnih so zahtevali zvišane mezde. Ker mojstri niso pristali na njih zahteve, so pomočniki začeli stavkati. Pravijo, da marsikdo izmed njih zasluži pri osemurnem delu samo 120 čK na teden ter bi moral delati in vbadati 13 ur na dan, če bi hotel zaslužiti eksistenčni minimum 200 čK v tednu. Odločno zavračajo domnevanje, da ima njih stavka politično ozadje. Pomočnikom so se poslednjič izboljšale mezde 1. 1920 in sicer tedensko na 168 čK. Sospodarstvo. = Tekstilne tvornice v Vamsdorl11 so ustavile obratovanje. Kakor je razvidu® iz »Bohemie« so ustanovili varnsdorfsb tekstilni industrialci Bauer in Guber ter V. Richter obratovanje v svojih tvornicak Za vzrok navajajo dejstvo, da je visoka valuta češke krone onemogočila izvoz. Zad' . nji čas pa je dobila češka tekstilna indu- J strija še nevarna tekmeca v Nemcih in ^ * 1 jakih. — Tvrdka Ad. Ldw in sin v Heleni — delniška družba. Ena največjih sukn^' skih tovarn na Moravskem — tvrdka Aj** Low in sin — se pogaja, da bi izprenien»a svoje podjetje v delniško družbo. DruŽB® ima prevzeti vsa podjetja rečene firme * vsem imetjem in dolgovi. Delniška glaV' nica je določena na 10 milijonov č. krofl-Delnice bi prevzele družine sedanjih last' nikov. Nova družba se bo imenovala >"a' padnomoravske tvornice za sukno $ plahte, delniška družba v HelenovL«^ Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Tiska Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani Tovarna Barw« VMk5r‘ stno olaoo. Ke» TflC 15 n PII mično Cisti IlUfJ. JKJulUJEl Obleke. Sve o« .. ... _ .. ., , . lika ovratnik* Ljubljana, Poljanski nasfp 4 zapBStn.„ m Podružnica: Selenburgova ul. 4. srajca. Podružnice: Maribor Gosposka ul.38. Novo mesto Glavni trg. Koievje Stev. 39. , Eli pa si član našega I. delavskega konzumn. društva in kupuješ tudi vse v prodajalnah te zadruge? Popolna organizacija konzumentov je edino zmožna, da Sčasoma zajezi tok naraščajoče draginje. Kadar bo konzument ne le trgovec za se, ampak tudi lastni proizvajalec, takrat ne bo več draginje, kajti vse bo dobival po lastnih cenah. Člani, ali ste že doplačali od 30 kron na 100 kron zvišani delež. Ali veste, da zadruga sprejema od člana hranilne vloge in jih obrestuje po 5%. Ali Vam je znano, da dobe člani od vsega nakupljenega, takoj plačanega in v nakupno knjižico zabeleženega blaga 3°/0 popust? Vse dobre gospodinje so članice 1. deMrep bonzumn. društva v Ljubljani ------------ ki ima 37 prodajalen širom Slovenije. =========: »Novi čas« v vsako hišo! Najboljša in najsigurnejša prilika za šteden>! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva costa 6. (tik za frančiškansko ccrkvijo) obrestnje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 3°, brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vion in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujeio na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Za pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini QfOf Ione Malgaj a*g* pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6. Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko .GAZELA « CM Cii F. B3RUMAT Ljubljana 5^ M CJ OJ HM nnfiurii in PC E= cta a* =1 lianm 0 Sl cu po konkurenčni cen*. CD S3 Mestni trg 25. S. Arhitekt in mestni stavbenik : VILJEM TREO : Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Tele!, inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Naznanilo. P. n, slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzel mesto restavraterja in ravnatelja v Grand hotelu „UNI0N“ v Ljubljani. Nudil bom gostom prvovrstno hrano, špecijalitete primorske kuhinje, izb°r^ m cenen predjužnik ter vabim slav. občinstvo na mnogobrojen obisk. S sV°i strokovno znanostjo in prakso jamčim p. n. gostom za najokusneje pripravi^ jedila, za izborno pijačo ter za najboljšo in najfinejšo postrežbo. Priporočam se ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem Franc Rom resiavrafer in ravnatelj Grand hotela »UNION«. d. d. o Prometa! zatsesS za premog LJUBLJANI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehsslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog mr- mr Prometni zavod za premog ti. d. v Ljubljani, Nunska ul. 19 Naslov: Kitajski kapital % 30.000.000 ■ Keserve te,000.000 jugoslovanska