I Ameriška Domovi ima
ArtS P/ im XT « 1 ^ r * *• in- 1	SLOV€NIAM	UflHfc.
gOR€i^^r^^C(i©€ ONLY	National and International Circulation	MORNING N€WSPAP€fi
NO. 228
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1965
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
6TEV. LXm — VOL, LXEtl
London preskuša nova pota miru v Vietnamu
Britanska vlada je sklenila preskusiti znova možnosti za končanje vojne v Vietnamu. Z u n a nji minister gre danes v Moskvo, predsednik vlade pride sredi decembra v Washington.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson je v parlamentu objavil, da se je vlada odločila znova pretehtati možnosti in izglede za končanje vojne v Vietnamu, ki bi se utegnila, če se bo nadaljevala, razširiti v večjo vojno v Aziji in morda celo preko nje. Wilson je povedal naravnost, da niso Združene države krive, če ne pride do razgovorov o končanju vojne, ampak: Severni Vietnam.
Predsednik vlade je dejal, da bo zunanji minister M. Stewart, ki je danes odletel v Moskvo, tam skušal pridobiti Sovjetsko zvezo za ponovno sklicanje konference, ki je leta 1954 dosegla v švicarski Ženevi konec vojne v tedanji Francoski Indokini. Na osnovi tega dogovora so nastala na ozemlju nekdanje francoske kolonije neodvisne države Kambodža, Laos, Severni in Južni Vietnam. Konferenci sta načelovali skupno Sovjetska zveza in Britanija, ti dve imata torej možnost, da jo skličeta k novi razpravi, da pretehta sedanji položaj v nekdanji Indokini, pred vsem seveda v Vietnamu.
Angleži bodo skušali dognati tudi, koliko je resnice na očitkih Peipinga Moskvi, da skuša ta pripraviti Severni Vietnam na pristanek pogojev, ki bodo sprejemljivi Združenim državam. Ti očitki so bili v pismu, ki ga je Kitajska komunistična partija naslovila na Sovjetsko Komunistično partijo in je bilo objavljeno 11. novembra letos v Pei-pingu. Tudi iz večih satelitskih držav so prišli v London namigi, da naj bi bil čas za razgovore o Vietnamu zrel.
Predsednik, vlade H. Wilson bo šel 17. detembra na obisk v Združene države, kjer bo s predsednikom Johnsonom in njegovimi sodelavci pretresal celoten mednarodni položaj, posebno pa vojno v Vietnamu, vprašanje NATO in atomske oborožene sile NATO in seve tudi vprašanje Rodezije v Afriki.
Novi grobovi
V Indoneziji čakajo na nov prevrat?
DŽAKARTA, Indonez. — V indonezijski prestolici je sprožila val komentarjev izjava vojnega ministra Nasutiona gojencem vojaške akademije, da komunisti pripravljajo puč v deže-
li.
Nasution ni povedal, odkod je dobil take informacije. Res je le to, da se indonezijski komunisti ne dajo ugnati, akoravno doživljajo že par mesecev poraze. Na drugi strani pa zatrjujejo vojaški krogi, da bo predsednik Sukarno “prav kmalu” uradno prepovedal komunistično stran ko.
i^itsssmmtSf ■"; v- v • .»s7J£if
Vremenski
prerok
pravi:
Marija Resman
V	petek zvečer je v univerzitetni bolnišnici umrla 80 let stara Marija Resman s 1089 E. 68 St., rojena v Zgornjem Kašlju, fara Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Tukaj zapušča moža Josipa, sinova Mateja in Uroša, hčerko Romano Novak, v Italiji hčerko Ado Rastrelli, tu in tam devet vnukov. Sina Jožeta je izgubila še za časa svojega življenja. V Ameriko je prišla leta 1949. Pogreb bo jutri dopoldne ob 9:30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče All Souls.
John J. Laurich
V	četrtek je v Veteranski bolnišnici umrl John J. Laurich s 1312 E. 65 St., star 55 let, rojen v Kočevju, od koder je prišel, ko je bil deset let star. Delal je za mesto v Parks Dept. Bil je veteran druge svetovne vojne. Tukaj zapušča mater Katie, brata Franka in Rudolpha ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo danes dopoldne ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na pokopališče Ali Souls.
Frances Pintar
Pretekli petek je umrla v Highland View bolnici, kjer je bila zadnje 3 tedne na okrevanju, 74 let stara Frances Pintar, roj. Malnar, s 1188 E. 176 St., doma v Podklancu pri Sodražici na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1911. Bita je žena Johna, mati (dvojčkov) Ernesta in Elmerja in pok. Frances, trikrat stara mati, sestra Alice Železnik in pok. Franka Malnarja. Pokojna je bila članica Carniola Hive No. 493-L T.M. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Mary (Vincler) Stanislas
Mary (Vincler) Stanislas, o katere smrti smo poročali pretekli petek, je bila rojena Miko-lay pred 75 leti v današnji republiki Češkoslovaški. Pokojna je bila žena George-a, mati Margaret Rudis, Joan Melle in Mary Zab (žene Josepha Zab, tajnika društva Slovenec št. 1 SDZ), 9-krat stara mati in 3-krat pramati, šestra Katherine
Sefchik (Mt. Pleasant, Penna.), Elizabeth Harchar, Ane in Sophie (obe v ČSR), Steva, Johna, pok. Andrewa in pok. Michaela. Pogreb je danes iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob devetih dopoldne, v cerkev sv. Andreja, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Šasiri in Ayub se ie sestaneta v Taškentu
Predsednik indijske vlade in predsednik Pakistana sta sprejela rusko vabilo za sestanek in razgovore v Taškentu v Sovjetski zvezi.
MOSKVA, ZSSR. — Ruska diplomacija je vsa srečna, da je mogla pregovoriti indijskega ministrskega predsednika Šastri-ja in pakistanskega diktatorja Ayouba, da se bosta sestala tam za Kaspijskim morjem v Taškentu. Govoriti bi morala naravno največ o sporu radi Kašmirja, pa je Šastri stavil pogoj, da na sestanku ne sme biti go-voi-a o tem tako kočljivem sporu. Ako je to res, potem ne bo sestanek dosegel svojega namena. Pa mu vendar ni treba odrekati vsakega pomena, saj je med Indijo in Pakistanom kar cela kopa nujnih, pa še ne rešenih problemov.
Zato mislijo tuji diplomatje v Moskvi, da bodo razgovori, ki jih bosta imela kmalu Šastri in Ayub s predsednikom Johnsonom, veliko važnejši. Johnson bo obema svetoval, naj se na vsak način sporazumeta, kajti
Japonska ima najhifrejši osebni vlak na svetu
TOKIO, Jap. — Razdalja med obema največjima japonskima mestoma Tokiom in Osako znaša nekaj nad 300 milj, je približno enaka razdalji med Chicagom in Clevelandom. Med o-bema mestoma pa promet stalno narašča, ceste ga ne obvladajo več. Zato je železniška uprava modernizirala posebno progo in na njej stavila v promet najmodernejši vlak na svetu, ki vozi s hitrostjo 130 milj na uro.
Dočim je preje trajala vožnja okoli 7 ur, traja sedaj nekaj minut nad tri ure. Akoravno so vozni listki za te vožnje precej dražji, je vlak vedno dobro zaseden. Ker pa je vožnja pri taki hitrosti tvegana, imajo vlakovodje nalogo, da vlak ustavijo, kakor hitro opazijo najmanjšo tehnično napako. To se zgodi povprečno le parkrat na mesec.
nevarnost, ki jo predstavlja kitajski komunizem, bo za južno Azijo od leta do leta večja. Vprašanje pa je, ali se bo Amerika še kdaj spustila v tako obsežne obveze, kot se je v Vietnamu. V Vietnamu bo držala besedo in se ne ozirala na žrtve, nabrala si bo pa tudi dosti drago plačanih skušenj, ki ji bodo svetovale opreznost v ameriških odnosih do Azije.
Z drugimi besedami se to prav;- čim bolj bo Amerika o-prez> b^tem bolj se morajo azijske d^/kjj ’	a odnosih do
kitajsk^illiPlfeea opreti na lastne sile in z združenimi močmi varovati svoje narodne interese. To pa, kar sedaj delata Indija in Pakistan, pa ne more tudi največji idealist smatrati za “združene moči”.
ske di
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
RDEČI V VIETNAMU UNIČILI SK0R0 EN POLK DOMAČINOV
Komunistični oddelki so v soboto zjutraj napadli 7. polk južnovietnamske pehote na plantaži gumijevca francoske družbe Michelin kakih 45 milj severozahodno od Saigona. Val za valom rdečih je drl proti postojankam vladnih čet, dokler ni preplavil njihovih položajev in dokler ni bil zlomljen zadnji odpor. Skoraj v celoti sta bila uničena dva bataljona polka, skupno od 800 do 900 mož z ameriškimi vojaškimi svetovalci vred.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so napadali po vsem sodeč z dvema polkoma pehote, podprtima z lahkim topništvom, ki naj bi pripadalo enotam redne severnovietnamske armade. Južnovietnamska bataljona sta bila na Michelinovi plantaži od srede preteklega tedna v bivaku, ki je bil zavarovan krog in krog z jarki in strelskimi jamami. Dva bataljona sta bila utaborjena v enem delu plantaže, tretji pa malo vstran preko manjše čistine. Rdeči so udarili na prva dva bataljona od treh strani. Tretji bataljon je skušal poseči v boj, pa ni mogel preko čistine. Rdeči so ga dejansko pustili skoraj čisto v miru, ko so se z vsem srdom vrgli na prva dva bataljona. Napad se je začel ob zori in bil okoli osmih zjutraj končan. Še ob sedmih zjutraj je ameriški svetovalec polka preko radia sporočil svojemu tovarišu pri bližnjem južnovietnamskem bataljonu, da je rdeči napad skoraj že zdrobil obrambo in da jih more rešiti le še takojšen poseg letal v boj. Uro nato je utihnil z bojišča zadnji glas.
Vladne čete so imele preko 800 mrtvih. Tudi rdeči napadalci so morali imeti na stotine mrtvih, vendar so vse odnesli s seboj, ko so se po zmagi umaknili z bojišča. Večina mrtvih je bila ustreljena v glavo in vrat.
Bitko jih je preživelo le nekaj, tako malo. da ni bilo mogoče dognati niti točnega poteka celotnega spopada.
Ameriški vojaški svetovalci so iznenadeni nad srditostjo in obsegom rdečih napadov. Bili so prepričani, da se bodo rdeči izogibali spopadom z močnejšimi vladnimi oddelki, kot so to delali v preteklosti. Sedaj pa nastopajo z močnimi enotami, ne samo z enim, ampak celo z več polki in napadajo vladne postojanke celo s podporo topništva.
Ameriški obrambni tajnik McNamara je bil včeraj v Sai-gonu in se je preko pet ur raz-govarjal z ameriškimi vojaškimi vodniki ter z vojaškimi in političnimi vodniki Južnega Vietnama. Oboji so poudarili potrebo po povečanju ameriških sil v Vietnamu, če naj bo boj proti rdečim uspešen. McNama-
ra je izjavil, da bodo Združene države organizirale več novih divizij po vzoru 1. konjeniške za boj v Vietnamu.
Sovjefska zveza sili v Latinsko Ameriko
Oblačno in mrzlo z naletavanjem snega. Naj višja temperatura 29.	^
CLEVELAND, O. — Ruski komunisti se kar ne morejo dobro zasidrati v Latinski Ameriki, ne kot partija ne kot diplomatje ZSSR.
Dokler si Moskva in Peiping nista bila v laseh, je rusko podtalno rovarjenje kar dobro napredovalo. Svoje središče je imelo v Mehiki, od tam se je širilo po vsej Latinski Ameriki. Ko pa je Kuba postala komunistična, so ruski komunisti dobili nov dragocen kanal v Latinsko A-meriko, ki je trenutno zanje večjega pomena kot tisti preko Mehike. Ko so pa kitajski komunisti začeli ustanavljati svoje podtalno rdečo organizacijo v Latinski Ameriki, so se vsi moskovski načrti podrli. Moskva še danes ne ve, kako bi mogla res učinkovito širiti svoje vrste komunizem v Latinski Ameriki.
Ruski uradni diplomatski stiki z Latinsko Ameriko so pa še zmeraj v povojih. Samo v nekaterih državah Južne Amerike so kolikor toliko dobri, posebno seveda s Kubo. V tiste države,
kjer vladajo diktature, pa ruska diplomacija nima dostopa.
Zato Moskva zmeraj išče pota, kako bi poglobila svoje redne diplomatske zveze z Latinsko A-meriko. Za zveze s Kubo se ji ni treba bati, toda Castro zahteva zanje zelo visoko ceno, ki je pa Kosygin kot dober gospodar noče plačati. Zato so dnevni stiki med rusko in kubansko diplomacijo podobni aprilskemu vremenu; se vsak trenutek spreminjajo.
Sedaj so pa ruski diplomatje vzeli na piko republiko Čile. V tej republiki je zadnjič zmagala krščanska demokracija s Frey-jem na čelu. Zmaga pa ni bila tako velika, da bi mogel Frey vladati brez ozira na opozicijo, ki v njej igrajo čilenski komunisti kot mala, toda dobro organizirana in agilna stranka izredno važno vlogo. Frey je zato obnovil diplomatske zveze z Moskvo, ki so bile pretrgane pred 17 leti. Ruski komunisti so bili seveda vsi srečni, da imajo še eno poslaništvo v Latinski Ame-
riki; zato slavijo čilenske diplo-lslal na zadnji kongres čilenskih mate ob vsaki priliki in jih postavljajo pri prireditvah v Kremlju na častna mesta. Tudi predsednik Frey je v Kremlju dobro zapisan, ob vsaki priliki najdejo zanj poklone, hvalo in laskave besede, v govorih in časopisih.
Poslovni odnosi med obema deželama se pa ne odvijajo tako, kot bi Frey želel. Čilenci so upali, da jim bo Moskva dala posojila in postala stalen odjemalec čilenske robe. Pa je pretekli teden rekel tovariš Kosygin čilenski delegaciji, da misli, da je najbolje, da obe državi trgujeta samo z blagom proti blagu. To se je menda zdelo posebno za malo čilenskemu komunistu, ki je bil tudi član delegacije. Svoje jeze ni v Moskvi prav nič skrival.
Kremlj si pa ni na čistem, kaj naj napravi s čilenskimi komunisti. Skuša jih naravno držati na svoji strani in ne želi, da bi jo udrli za kitajskimi tovariši, ki se hudo mučijo, da bi jih pritegnili nase. Zato je Kremlj po-
komunistov kar tovariša Kiri-lenka, ki je član predsedstva ruske komunistične stranke, torej vodilen moskovski komunist. Kirilenko ni menda samo poučeval tovarišev, kako naj se ne dajo ujeti v kitajske zanke. Jim je tudi svetoval prijateljske zveze s čilenskimi socijalisti in drugimi čilenskimi levičarji, da bi mogli s to taktiko čim prej obnoviti čilensko ljudsko fronto. Kirilenko je torej nasvetoval svojim čilenskim komunistom prav tisto, česar Frey gotovo ne mara. Vkljub temu sta se pa Frey in Kirilenko uradno sestalo in “prijateljsko” pogovarjala o potrebi “nevmešavanja v notranje zadeve tuje države”. Kdo naj bi znal lagati, ako ne diplomacija?
V Latinski Ameriki sledijo z velikim z a n i m an jem razpletu odnosov med čilensko republiko in Moskvo. Mislijo, da bi ta razplet utegnil služiti za vzorec, ki ga bo Moskva rabila pri urejevanju svojih zvez z drugimi državami Latinske Amerike.
Španski študentje zopet v ofenzivi proti diktaturi
MADRID,-Španij«?- •.> jonska diktatura nima sreče s svojimi študenti. Že pred nekaj meseci jim je morala dati pravico, da svobodno izbirajo svoje zaupnike v študentovskih unijah. Seveda je hotela to pravico o-mejiti tako, da ni dala pasivne volivne pravice študentom s “politično preteklostjo”.
Študentje so ravno take tovariše postavili za svoje kandidate. Ker jih niso mogli voliti, so volitve v unije bojkotirali. Med 100,000 študenti je šlo na volišče komaj 20% volivnih upravičencev. Volitve so torej spodletele. Študentje se pa pripravljajo na nove spopade z diktatorskim režimom.
Saigonski generali mislijo na novo ustavo
SAIGON, Viet. — Saigonska vojaška vlada je pretekli teden debatirala o potrebi po novi u-stavi. Pravzaprav pa Južni Vietnam sploh nima nobene ustave, kajti to, kar je diktator Diem u-zakonil pred 10 leti, je bila samo osnova za ustavo. Sedaj pa hoče vlada imenovati poseben odbor civilnih strokovnjakov, ki naj po zaslišanju političnih struj sestavi načrt za novo ustavo. Ako bodo generali načrt odobrili, potem bo verjetno že 1. 1967 predložen volivcem v plebiscit, nakar bi bile volitve in prevzem oblasti po izvoljeni civilni vladi.
Naša administracija podpira načrt, ni pa čisto prepričana, da bo iz te moke kaj kruha, ker ni znaka, da bi bila dežela dočakala tako zaželeni mir že tekom dobrega poldrugega leta.
Iz Clevelanda in okolice
\
Zvezna vlada posegla v Local 73 Teamsters—
Delavsko tajništvo je vložilo pri zveznem sodišču tožbo proti sedanjim vodnikom Locala 73 of Teamsters, ki da so s pritiskom dosegli odstop pri volitvah v vodstvo te organizacija zmagovitih Bryanta in Cunningha-ma. Ta sta pri volitvah dobila večino, pa nato odstopila, nakar so vodstvo unije obdržali Tris-caro, Felice in Higgins.
Kočevar pustil službo šerifovega pomočnika—
John L. Kočevar, glavni pomočnik okrajnega šerifa J. Mc-Gettricka, je pretekli petek odstopil s svojega mesta zaradi javnih obdolžitev, da je povezan s podjetjem, ki je dobavljalo hrano okrajni ječi, kar je v nasprotju z obstoječimi državnimi zakoni.
Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. cpl. Ed-munda Matjašiča ob 17. obletnici smrti.
— Trije od štirih Amerikan-cev imajo svoj avtomobil.
ZIP CODE!
Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporoče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada.
Uprava
Ameriške Domovine
Zadnje vesti
CLEVELAND, O.— Od pretekle srede zvečer ob šestih, pa do danes zjutraj je bilo v pro-
.	__ A—	v t k	:	,	•*.	w—
A	V-H.J.I AtLi. L V	‘4
oseb, od tega 32 v državi Ohio. Med tem ko je bilo v Clevelandu le precej mrzlo,
sneg pa je komaj tu in tam malo naletaval, je tega name talo v okrajih Lake, Ashta bula in Geauga po več palcev V Ashtabuli ga imajo od ( do 8 palcev. Sneg so dobili tudi zahodno od mesta v Mi chiganu in v Indiani.
RIM, It. — Včeraj se je preko 6000 zdravnikov, ki delajo v javnih zdravstvenih ustanovah vrnilo po 6 dneh štrajka redno na svoj posel. Zdravniki so štrajkali v podporo svojih zahtev po “izboljšanju delovnih pogojev”.
SAIGON, J. Viet. — Kambodža je objavila, da sta prestopila njeno mejo ameriška vojaka sgt. G. E. Smith in spec. 4 C. D. McClure, ki sta bila v vojnem ujetništvu rdečili od leta 1963, ko so ti zavzeli neko oporišče “posebnih sil” v bližini Saigona. Rdeči so objavili v soboto, da so imenovana izpustili v priznanje prizadevanja ameriškega “ljudstva” za mir, kot je bilo izraženo preteklo soboto s pohodom v Washington.
WASHINGTON, D.C.— Pohoda na Washington, ki so ga organizirali poborniki miru za vsako ceno, se je udeležilo po cenitvi policije kakih 25,000
ljudi, po trditvah organizatorjev pa od 40.000 do 50,000. V glavnem je pohod potekal v miru, vendar pa je prišlo do nekaj spopadov med udeleženci pohoda in temu nasprotujočimi piketi. Policija je povsod naglo napravila red.
NEW DELHI, Ind. — Indija je izrazila “veliko zaskrbljenost” zaradi zbiranja kitajskih oboroženih sil vzdolž njene severne meje in njihove kršitve indijske ozemljske nedotakljivosti v zadnjih tednih, ko je prišlo do ponovnih vdorov kitajskih patrol na indijska tla in streljanja med njimi in indijskimi mejnimi stražami.
XMEKIskA DOMOVINA, NOVEMBER 29, 1965

f ’’i. f \
:U? % iltti %
’	£> i. f*1*'. ■ , 'C^ y f ji‘!J!ia8HBg«**.«—
.»ssfiaafcij " 'l—~'
6117 St. Clair Ave. — HXnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
g* Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 montns
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 228 Mon., Nov. 29, 1965
siliti z glavo skozi zid. Verjetno bodo tudi kitajski komunisti postali žrtve življenjskega pritiska, toda ZN bodo pri tem imele bore malo opravka.
Glasovanje v ZN je samo utrdilo kitajske komuniste v veri, da so postali za nje neobhodno potrebni. Zato bodo gotovo zvišali ceno za svoj vpis v ZN, ne bodo zahtevali le Čangkajškove glave, odnosno Formoze, tudi vsa Koreja in ves Vietnam morata priti pod njihovo kontrolo, ZN se pa morajo navaditi, da bodo ubogali gospodarje v Pei-pingu.
Kitajski komunisti vedo, da vsega tega ne bodo dosegli v par letih. So pa potrpežljivi, te lastnosti pa večina članic ZN nima, zato v Peipingu verujejo, da bodo s časom uveljavili svoje stališče.
Ni tudi nobenega znaka, da bi kitajski komunisti na svoje odnose do ZN vezali tudi svojo politiko v Vietnamu. Motijo se tisti, ki upajo, da bodo kitajski tovariši postali pametni glede Vietnama, kakor hitro se jim odprejo vrata v ZN. Za Peiping je Vietnam eno, ZN pa čisto nekaj drugega. Seveda pa ne tajijo, da jim je sedanji uspeh v ZN prišel kar prav pri razočaranjih, ki jih doživljajo v vojskovanju v Vietnamu. To pa seveda še ne pomeni, da bo radi kitajskega posrednega uspeha v ZN prišlo preje do premirja v Vietnamu. Temu upanju se ni treba vdajati.
nov, časte ga tudi pravoslavni.1
Pravilno prikazan, danes nam lahko tudi prinaša darove krščanske ljubezni in bratstva. Mladim in otrokom je treba tudi o tem govoriti. Miklavžev dan ne izgublja svojega pomena...
Na naše povabilo bo Miklavž prišel med njujorške Slovence v cerkveno dvorano v nedeljo, 5. decembra, ob pol 5. popoldne.
Vse, ki bi mu hoteli kaj naročiti, naj pridejo po možnosti v soboto v župnišče, kjer bodo v
Kaiinvudske vesli
Cleveland, O. — Leto se naglo bliža svojemu koncu in razmišljanje o tem navdaja človeka z različnimi občutki. Snega se že več kot dve desetletji ne veselim več; edina svetla stran ob koncu leta so prihranki in pa bližajoča se pomlad. Delali smo hvala Bogu stalno in veliko skozi vse leto in kjer je delo, tam je tudi denar. O tem zlasti v A-meriki ni nobenega dvoma. Seveda pa prisluženega denarja ne smemo istovetiti s prihranki;
Kitajska in Združeni narodi
Zadnje glasovanje v Združenih narodih o sprejemu rdeče Kitajske v članstvo je zopet pokazalo, kako v mednarodni politiki še zmeraj prevladujejo bolj želje kot pa stvarni razlogi in pogledi na tekoče pereče probleme m®d narodne politike. Za sprejem je glasovalo 47 držav. Večina med njimi je hotela doseči s svojim glasovanjem zgrešen cilj: rdeča Kitajska naj pride v ZN, da se bo tam čutila kot od mednarodne družine, kar bo čisto gotovo vplivalo na njeno zunanjo politiko. Ali so taki upi upravičeni?
Rdeča Kitajska je tipična diktatura. Diktature pa imajo navado, da velikokrat kar odkrito povedo, kaj mislijo, saj so prepričane, da se na njihove izjave ne bo nihče oziral, še manj pa jim verjel. Zgodovina potrjuje, da je to stališče pogosto resnično. Mussolini je napovedal cilje svojega režima, ko je komaj začel vladati. Nihče mu ni verjel. Moralo je priti do vojne v Abesiniji, da je svet videl, kam cilja italijanski diktator. Hitler je v svoji knjigi “Mein Kampf” tudi napovedal cilje svoje zunanje politike. Je zasedel Avstrijo in strl Čehoslovaško, šele potem je svet začel brati njegovo knjigo.
Tudi Kitajska je že davno napovedala, kakšne cilje ima v svoji zunanji politiki. Smo jih na tem mestu že večkrat obravnavali. Osnovna misel je sledeče: ves svet je podoben Kitajski. Tam je Maocetung pridobil najpreje deželo za komunizem, od tam pa je dosledno postopoma pregnal “kapitaliste” iz mest in industrijskih središč. Izbral je taktiko, ki so jo evropski komunisti smatrali za napačno; so namreč prišli na oblast najpreje v državnih prestoli-cah ir. večjih mestih, cd tam pa osvojili podeželje. Kitajski komunisti mislijo, da morajo na podoben način zatreti tudi svobodni svet. Evropa in Amerika sta zanje trdnjavi politične svobode, Azija, Afrika in Latinska Amerika pa “politično podeželje”. Treba je najpreje zagospodariti podeželju, potem pridejo na vrsto trdnjave. To teorijo so v zadnjih desetletjih le malo spremenili:	Moskvo so kot
deklo kapitalizma prišteli med trdnjave, ki jih je treba po rušiti, to se pravi, spraviti v Kremlju na oblast “prave komuniste” in ne take kot so sedaj.
Kitajski komunisti so dalje prepričani, da se vsi ti cilji ne dajo doseči v par letih. Pripravljeni so na vojaške in diplomatske ter politične boje, ki bodo trajali desetletja, morda tudi cele rodove. Seveda so tudi pripravljeni na poraze, računajo tudi s tem, da se bo marsikatera zmaga utegnila spremeniti v poraz. Toda to nič ne de. Slepo so prepričani, da bodo dobili zadnjo odločilno bitko, kje, ni važno, ali na bojnih poljih, ali v diplomaciji ali v čisti politiki.
Kitajski vojni minister Lin Piao je še pred nekaj tedni ponovno in jasno razložil to politiko, sedanje stanje spora med Peipingom in Moskvo pa služi za vzgled, kako dosledno hočejo kitajski komunisti to politiko tudi izvajati. Dopisovanje med rdečima velesilama, kar ga je do sedaj prišlo na dan, je prepričljiva slika, s kako strupeno zagrizenostjo skušajo kitajski komunisti dosegati svoje cilje.
Kitajski tovariši so prepričani, tak duh veje iz njihovih dopisov, poslanih v Moskvo potom diplomatičnih in partijskih potov, da morajo postati absolutni diktatorji v komunističnem svetu. Največ, kar privoščijo Moskvi, je posvetovalni glas v mednarodni politiki. Moskva jim lahko svetuje, toda končno bodo odločali sami in pri tem govorili svetu tudi v moskovskem imenu. Med Moskvo in Albanijo ni torej v očeh kitajskega komunizma nobene razlike, obe deželi naj bosta samo privesek rdeče Kitajske. Tega svojega strupeno zagrizenega stališča pa kitajski tovariši ne omenjajo samo mimogrede, so napram Kremlju tako brutalno odkritosrčni, da bi človek tega ne verjel. Pri tem pa ne mislijo na nobeno popuščanje, kar je Moskvo ravno sedaj spravilo znova v obup.
To svojo miselnost pa kažejo tudi drugje, samo ne v tako ostro izraženi obliki. Dokler so na primer obvladali dežele, ki so simpatizirale z idejami bantunške konference iz L 1955, so bili za azijsko-afriški blok kar navdušeni. Ko pa se je blok začel krhati in niso mogli več računati na sodelovanje vseh blokovih držav za Kitajske cilje, so idejo vsaj začasno pokopali. Menjali so svoje stališče čez noč. Tekom enega tedna so začenjali znano nameravano konferenco v Alžirju. potem pa odpovedali sodelovanje. Postopek. ki ga ne moreš razumeti drugače kot njihovo slepo privrženost stališču: kjer ni nas, naj se ničesar ne zgodi, kjer smo. naj se vse zgodi po naši volji.
Sedaj pa pride večina 47 držav-članic ZN in trdi, da se bodo dali kitajski komunisti “predelati”, če pridejo v ZN. Saj so se dali tudi evropski komunisti z albansko izjemo! Današnji ruski diplomatje so res drugačne volje kot so bili njihovi predniki: Gromiko in Višinski. To drži, ni pa res, da so stiki rdečih diplomatov v ZN vplivali na spremembo evropske komunistične politike. Ruse in njihove satelite je življenje — ne pa ZN — naučilo, da ni pametno
BESEDA IZ NARODA
njegovo knjigo vpisali svoje že- teh je vedno nekaj manj in jih Ije za darove. Samo v skrajnosti pa tudi še v nedeljo pred njegovim prihodom. Samo nekaj pa je naročil: Ne ga nadlegovati v dvorani ravno pred prihodom!
Njegov prihod naj bo svečan in dostojanstven — kot se predstavniku sveta Lepote, Ljubezni in Dobrote spodobi.
Tone Osovnik
i giidldskih upokojencih
EUCLID, O. — Euclidski u-pokojenci se pridno pripravljajo na 5-letnico ustanovitve kluba, ki se bo vršila na pustno nedeljo, 20. februarja 1966, v SDD na Recher Ave. Proslava bo vključevala slavnostni banket, kulturne točke in maškaradno veselico. Ker pričakujemo rekordno udeležbo, smo za večjo udobnost gostov najeli obe dvorani. Vstopnice so po $1.75 in se dobijo pri tajniku Johnu Zamanu, 2021 E. 228 St., tel. IV 1-4871, ali na seji vsak prvi četrtek v mesecu.
Klubom in drugim skupinam, ki se nameravajo udeležiti proslave v večjem številu, priporočamo, da rezervirajo skupne mize. Prvi klub, ki je to napravil, je iz Barbertona, ko je rezerviral kar 50 vstopnic. Na slavnost se bodo pripeljali z busom.
Naš klub je do sedaj največji v Ameriki in šteje že 510 članov, barčke, skk-de
Na sejo jih pride od 150 do 250, kar je svojevrsten pojav. Na vsaki drugi seji imamo prigrizek, igranje kart in drugo zabavo. To bo tudi na prihodnji seji v četrtek, 2. decembra. Ker bo ta dan letna seja, se bodo vršile volitve odbora in reševale druge važne zadeve. Zato je članstvo prijazno vabljeno na udeležbo.
IZLET V JUGOSLAVIJO. — Člane klubov upokojencev in njih družine po Ameriki, ki so namenjeni potovati na izlet v Jugoslavijo prihodnje leto, opozarjamo, da bo tak izlet priredila clevelandska Federacija slovenskih upokojencev. Pri skupinskem potovanju bodo člani prihranili $235. Potovali bodo jet letalom iz New Yorka naravnost v Ljubljano v 9 urah. Odhod bo 6. julija, povratek pa 15. avgusta. Za rezervacijo se obrnite na potniško pisarno August Kollander Travel Bureau, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Frank Rupert
vu sv. Miklavža? Ali ni bil tb čudovit večer? Ali ni bila to čudežna noč, ki je prenekaterikrat skromnost in revščino osladila z domišljijo bogastva, da -— neizmernega bogastva samo, ker nam je veliko pričakovanje napolnilo srce in dušo s tistim, ne-dolžno-otroškim veseljem ...
Ali se spominjate tistih krhljev, suhih hrušk in sliv, orehov, fig in rožičev? Ali se spominjate Miklavževe podobe, vžgane v mlečno testo in peklenščka z rdečim jezikom ter svarečimi vilami in verigo? Peklenšček ni nobenega vrgel v peklenski o-genj, svaril pa nas je le! In če že nikdar — v tistem Miklavževem času pa smo bili do skrajnosti ubogljivi. Na vsako besedo očeta in matere ter vseh starejših smo takoj slišali!
Ali ni bila to zares čudežna noč, ko je prišel skrivnostni dobrotnik ‘Miklavž”, (ki je iz skrinje domače nabranih krhljev, hrušk in orehe '~^el v pe-
i .i lilU-LAiiKG - pd
Slovenske božične plošče še na razpolago
Sveti iiklavž Stidi k mm prihaja =,,
NEW YORK, N.Y.—“Miklavž prihaja, Miklavž prihaja,” so bili v mladostnih letih naši otroški vzkliki. V zadnjem tednu novembra se je začelo veselo pričakovanje, v katerem pa je bilo marsikdaj tudi nekaj “junaško” prikritega strahu.
Za Miklavža smo vedeli, da je
so dobili drug pomen, višjo vrednost ter večjo sladkost in zato boljši okus? Kaj se je v tej noči zgodilo? Kaj se je v teh stvareh spremenilo? Krhlji, suhe hruške in slive ter orehi. ..
Ne! Mi, otroci smo se spremenili, ker nas je sveto pravljični svet zajel; ker so nam starši, čeprav polni skrbi in brig, znali preprosto, toda, živo pripovedovati in ustvarjati svet čistega| krasno veselja in velikega pričakova-' nja... Naša otroškost je bila hkrati njihova radost in veselje.
In v večini, kako preprosti so bili ti naši starši!
Takšni pa niso bili starši samo tam daleč na Slovenskem, koder je bil sv. Miklavž bolj češčen in domač, ampak so bili tudi v A-meriki. Miklavža so v svoje domove povabili. In ni jim odrekel in je prišel. Da, prišel je; in za nas, tukaj rojene, je bila po naših starših ustvarjena čudežna moč in blaženo jutro ...
Zakaj ne bi letos nebeškega dobrotnika vsi povabili, ne samo v cerkvene in društvene dvorane, ampak tudi še posebej v vsak slovenski dom ... Ali ste še sposobni pričarati skrivnosti polno čudežno noč, ki ne spreminja samo dušo in doživljanja otrok, ampak tudi nas starejših!
Ali ste še sposobni v skromne stvari, položene v nastavljene košarice in .sklede vdahniti vonj in okus slovenske zemlje in njene davnine? Ali znate, če je v vaših žilah res kri naših dedov in babic, da bi v tem času sv.
dobrotnik otrok, da si iskreno, Miklavža vzburkala z resnično
želi pridnih otrok, katerim potem darove deli in prinaša. Zares, vsakega je obdaril — pa, če še tako skromno. Naše veselje in pričakovanje se je stopnjevalo vse do večera 5. decembra, ko je Miklavž v tej noči razsul svojo dobroto po zemlji dobrih otrok.
Ali v vas še lahko zaživi otroško veselje tistega večera in tistega — tako težko pričakovanega jutra, ko se je noč umikala prvemu svitu 6. decembra, dne-
silo podobo lepote sveta in večera duhovne skupnosti, ki korenini v preteklosti, da bi njeno vrednost, pomen in sladkobnost naša mladina zares občutila tudi ob stvarnosti sedanjega realističnega sveta? Ce so še zmeraj aktualne zabave brez globljega smisla, zakaj bi potem opuščali prilike, ki lahko naše otroke in nas same plemenitijo v stari domačnosti!
Poleg tega pa je Miklavž svetnik še iz dobe enotnosti kristja-
Collis, Minn. — Ravnokar mi je prišlo v roke pismo g. Rovanška iz Sudburyja, Ontario, Canada, datirano 13. novembra 1.1. Takole piše ta rojak:
Častiti g. Beran!
Že decembra leta 1963 sem prejel božični plošči od Vas, št.
1 in št. 2. Zelo smo Vam hvaležni vsi Slovenci tukaj, da ste plošči izdali vkljub vsem težavam in nasprotovanju. Plošče so zelo lepe. Smo zelo zadovoljni z njimi. škoda le, da za prvo ploščo niste mogli dobiti dovolj čistih posnetkov na trak, da niste mogli doseči več sodelovanja v tem smislu pri rojakih, ki se na glasbo ter nje snemanje na magnetofon bolje razumejo, kakor jaz sam! Vendar je tudi plošča št. 1, z izjemo prvih 4 točk, v ostalem zelo lepa. Eno sem dal mojemu prijatelju, ker ste mi prvič poslali dve enaki (št. 1). Jaz imam sedaj k sreči obe, ki ste jih izdali. Prilagam Vam $6.00, kolikor sem Vam še dolžan za poslano. Zelo želimo, da bi izdali še velikonočno in Marijino ploščo vsaj! To bi bilo zelo veliko dobro delo za naše ljudi, Slovence, ki smo raztreseni po svetu ter nimamo prilike slišati naših lepih slovenskih cerkvenih (nabožnih) pesmi!
Takih pisem starejših datumov iz Južne Afrike (g. Košir iz Johannesburga zlasti je pisa(.
zahvalno pismo pred letom dni!), Argentine, Chila ter raznih drugih držav Južne Amerike, Zapadne Evrope in Avstralije, a tudi Švedske je iz dajatelj slovenskih božičnih plošč prejel kar čedno število v teh treh letih, odkar je plošča št. 1 izšla za Božič leta 1962.
Plošč je še dovolj na razpolago za rojake povsod po svetu. V Združenih državah in Kanadi jih lahko dobite v sledečih krajih in pri spodaj imenovanih ljudeh in tvrdkah-zastopstvih: League C. S. A., P. O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 (Dr. Joža Basaj);
Sloven ska pisarna (Baragov dom), 6304 St. Clair Ave., Cie veland Ohio 44103 (Mr. Frank Lončar);
Rev. John Kopač, C.M., 229 Brown’s Line, New Toronto Toronto 14, Ont., Canada; Rev. Joseph Mejač, dušni pastir za Slovence v Winnipegu, Manitoba, Canada;
Mr. in Mrs. A. Gaber, 2215 So.
Wood St., Chicago, 111. 60608 Mrs. Gizella Hozian, 4029 Grove St., Skokie, 111.;
Mr. in Mrs. Ivan Kunovar, 1025 W. Walker St., Milwaukee, Wis. 53204;
Balkan Music Co., 6919 W. Cer-mak Rd., Berwyn, 111.;
Joe Grasch, 4322 W. Forest Home Ave., Milwaukee, Wis 53215;
Comet, 550 W. St. Clair Ave., Toronto 10, Ont., Canada;
Mr. Vilko Kuntara, 616 Cleveland St., Eveleth, Minn.;
Rev. I. Beran, Collis, P.O. Dumont, Minn. 56236.
Rev. I. Beran
bo tudi letos, čeravno se je predsedniku Johnsonu posrečilo zamrzniti cene aluminiju.
V Ohio Gear dela veliko Slo vencev in največkrat smo resni in v delo zamišljeni. Včasih pa seveda kdo pogrunta tudi kako “originalno” in tako me je pred dnevi John Debeljak vprašal, če sem že slišal tisto “najnovejšo” Da bodo namreč pri Sv. Vidu ob priliki karnevala imeli tri dobitke. Tretji dobitek bo 14 dni plačanih počitnic v Jugoslaviji drugi dobitek en teden plačanih počitnic, kdo bo pa zadel prvi dobitek, mu v Jugoslavijo sploh hoditi ne bo treba.
Ne vem še za gotovo, kaj bo dala letos Slovenska šola v Ka-linvudu na oder za Miklavža, toda otroci že dalj časa pridno vadijo in sem prepričan, da bomo veselo presenečeni. Sam sem se že lansko leto namenil, da bi napisal nekaj originalnega za naše odre, toda dela nisem končal, ker ne vem, kako bi ga ljudje sprejeli. V prvem dejanju bi videli Luciferja, ki posluša novice. Vstopil bi kurir, pozdravil najprej Luciferja, nato pa po tratkem splošnem poročilu o svetovnih dogodkih nadaljeval:
Ve?Ti, da ti dobro je znano vse to, vendar se z uspehi tudi sam rad ponašam, saj dobre vesti s Šeklera prinašam, kjer delo je naše v klasje šlo.
Lucifer skoči s prestola in ga nahruli:
med tednom pa služi večina le meni.
In nato nadaljuje:
Kazen zaslužiš, hudoba nemarna, ker po nepotrebnem si tratil čas;
v Kalinvudu pa, kjer trdnjava nevarna, ne vidim nobenih uspehov za nas.
Karte igrajo le v razvedrilo, največkrat kar brez goljufije in če kdo kak kozarček izpije, mar ni to, ker žejen bil je od sile?
Kje si zabijal čas dragoceni? Šenklerčani vsi so itak že naši, tudi če ob nedeljah še hodijo k maši,
Seveda bi zaradi večje objektivnosti svetoval kurirju naslednjo obrambo:
Res je, kar praviš, toda izjeme dobijo povsod se, nikar se ne čudi!
In te lahko smatramo za svoje seme,
ki nam v ponos je, koristno pa tudi.
Mogoče bi bilo dobro, ko bi v nadaljnih izvajanjih omenil še kak manjši uspeh v Kalinvudu, toda, tukaj bi moral biti zelo previden, da ne bi resnica preveč trpela.
Sicer sem pa od lanskega leta zelo spremenil svoje mnenje o Šenklerčanih. Zlasti, če razmišljam o tem, kaj bi bilo, ko bi, recimo, naši ljudje nasedli krivim nasvetom in bi pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove g. R. Perku. Njemu dobrih dva tisoč glasov sicer ne bi nič pomagalo, bi pa odločilno pomagalo tam, kjer smo vsi skupaj najmanj pričakovali. En primer več, kako lahko je narediti pomoto, še lažje pa jo je seveda kritizirati po tem, ko iz položaja dejstev gledamo nazaj.
Pravzaprav sem mislil napisati nekaj novic s te strani mesta, toda ker mi je zmanjkalo papirja, bodo morale te počakati do prihodnjič. Pozdrave in voščila k bližajočim se praznikom pošiljam na vse strani. Vsem želim zdravja, zadovoljstva, čim dalj lepo vreme brez snega in pa velik božični .bonus v tovarnah, pisarnah ali kjer so pač zaposleni.	Mecan
VESTI
i m. i
Učitelji brez stanovanja
Šola na Runču pri Ormožu stoji na enem naj višjih gričev vzhodnih Slov. goric, zato ji v šali pravijo “visoka šola”. V njen šolski okoliš sodi pet, šest vasic, kjer je še precej butan in hiš s slamnato streho in malih gospodarstev z njivico in vinogradom. Le v obeh dolinah, ključarovski in stanovski, je nekaj premožnješih kmetov. Na Runču ni ne trgovine ne gosti-
rana gradnja montažnih hišic za učitelje. Prostor za te hišice v bližini šole je že zakoličen, pri tem pa je, najbrž zaradi pomanjkanja sredstev, tudi ostalo.
Biftek z jajcem in črvi
“Delo” od 4. novembra poroča, da sta se morala 3. novembra zagovarjati pred ljubljanskim okrožnim sodiščem direktor gostinskega podjetja “Hotel Kandija” v Novem mestu Jože
šča. Po špecerijo in po cigarete Tomlje in kuharica Ivanka
je treba v 9 km oddaljeni Ormož ali v nekoliko bližje Ivanj-kovce.
V kraju ima le upravitelj stanovanje v šolskem poslopju, o-stali, večinoma mlade učiteljice, pa so doslej stanovale v skromnih sobicah v štirih zidanicah.
V te sobice je nedavno dala občina napeljati elektriko, v enem dvosobnem stanovanju, kjer je stanoval učiteljski par, pa je prenovila tudi pode in okna, za kar je plačala okrog 200,000 din.
Pred kratkim je to lično učiteljsko stanovanje (na Prenovšča-ku) občina prodala, pa tudi o-stale tri učiteljske sobice v zidanicah, ki je vanje napeljana elektrika, zdaj lastniki, kmetje iz doline, ne dajo več učiteljem.
Tudi šolski vinograd, sadovnjalk in zelenjavni vrt, kjer so se u-čenci pred leti praktično učili, je prevzel zasebnik kot zamenjavo pri arondaciji.
Razumljivo, da te razmere ne privabljajo prosvetnih delavcev kljub temu, da je določen za Ru- tiv sestavlja, neč poseben dodatek za težje delovno mesto. Razen vsega tega je zdaj padla v vodo še projekti-
Cunk. Letos 14. julija je namreč neki gost v omenjenem hotelu naročil goveji bifteik z jajcem. Ko je začel meso rezati, je z grozo opazil, da iz njega lezejo črvi, poleg tega je pa meso že močno zaudarjalo. Gost je vso zadevo javil inšpektorjem. Ti so v hladilniku našli še pol kilograma mesa, pripravljenega za biftek. Tako natakar kot kuharica sta priznala, da sta črve v mesu o-pazila, da je bilo meso v hladilniku že deset dni in da sta o tem opozorila tudi direktorja. On je pa samo dejal, naj se meso porabi za omako.
Sodišče je obsodilo gostinsko podjetje na pol milijona dinarjev denarne kazni, direktorja in kuharico pa vsakega še na 20,000 din. V obrazložitvi je predsednik sodišča izjavil, da so odmerili najnižjo kazen, ki jo zakon predvideva, ker je podjetje že itak v težavnem stanju ter bi večja kazen preveč prizadela vse uslužbenstvo, ki kolek-“Delo” pa pripominja s svoje strani: “Zdi se, da v novomeškem hotelu “Kandija” niso preveč natančni...”
SMeSIška Domu VEM,
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Ni vam treba praviti, da sem imel svojo pipo s seboj in da je atenski tobak boljši kot vaš. Kar pa je največ pripomoglo k temu, da sem se hitro udomačil v Kristodilovi hiši, je bilo santorinsko vino, katerega je hodil iskat, ne vem kam. Jaz nisem sladkosnedež in vzgoja v naši palači je bila žalibog nekoliko zanikrna; kljub temu pa mislim, da vam lahko zatrdim, da bi bilo to vino cenjeno tudi na kraljevski mizi: rumeno je kot zlato, prozorno kot topaz, svetleče se kot solnce in veselo kot otroški smeh. Zdi se mi, da je še vedno vidim v trebušnati steklenici sredi povoščenega platna, ki nam je služil za mizni prt. Razsvetljeval je mizo, moj ljubi gospod, in lahko bi bili večerjali brez vsake druge razsvetljave. Jaz ga nisem nikdar veliko pil, ker je bilo zelo močno, kljub temu pa sem koncem obeda citiral Anakreontove verze in sem odkril ostanke lepote na luni podobnemu obrazu debele Marule.
Jedel sem v družbi z gospodarjem in hišnimi stanovalci. Bili smo 4 notranji in 1 vnanji. Prvo nadstropje je bilo raz-
ničesar pridobil z njim, ko ga je imel štiri mesece na stanovanju, čeprav mu je plačeval mesečno deset frankov za nameček k svoji hrani. Nenasitni Malte-žan je pogoltnil vsak dan po kosilu velikanski krožnik lešnikov, katere je strl na priprost način s tem, da je pritisnil palec na kazalec. Kristodil je bil star junak, vendar pa pozitiven čiovek, je sledil tej vaji z neko mešanico občudovanja in strahu; bal se je za svoj pojužinek in kljub temu se je čutil počaščenega, ko je videl pri svoji mizi tako spretnega drobilca orehov. Oseba Giacoma Fondija je bila prav pripravna zato, da Di jo postavili v eno tistih škat-Ijic, ki napravljajo malim otrokom toliko strahu in presenečenj, Bil je sicer bolj bel kot zamorec; toda razlika med obema je znašala prav malo stopinj. Njegovi težki lasje so mu padali kot mala čepica prav do obrvi. V zelo čudnem nasprotju z vsem fem pa je imel ta Kali-ban jako majhne nožiče, najfinejše nohte na nogah in noge, ki bi bile lahko služile za model kakemu umetniku; toda to so malenkosti, ki nas ne razočarajo
deljeno na štiri sobe; v najboljši preveč. Za tistega, ki ga je videl
je bival nek francoski arheolog, g. Hipolit Merinay. Če ste vsi Francozi podobni njemu, potem ste zelo pobožen narod. Bil je majhen gospod, star 38 do 45 let, zelo rdečelas in zelo pohleven ter oborožen z dvema vlažnima rokama, ki nista izpustili svojega poslušalca. Njegovi glavni strasti sta bili arheologija in filantropija; zato je bil tudi član več učenj aških družb in več dobrodelnih bratovščin. Čeprav pa je bil velik apostol milosrčnosti, se ne spominjam, da bi ga bil kdaj videl, da bi bil dal en sam krajcar kakemu revežu. Kar pa se tiče njegovih znanosti v arheologiji, je vse kazalo, da so bolj resne kot njegova ljubezen do človeštva. Ne vem, katera podeželska akademija ga je venčala za neki spis o vrednosti popirja izza Orfejevega časa. Navdušen po tem prvem uspehu je potoval v Grčijo, da dobi snov za še važnejše delo; šlo ni za nič manj kot za to, da določi množino olja, katero je porabila Demostenova svetilka medtem, ko je on pisal svojo drugo Filipiko.
Moja druga dva tovariša še zdaleč nista bila tako učena in starinske stvari ju niso dosti zanimale. Giacomo Fondi je bil ubog Maltežan, ki je služil ne vem v katerem (uradu) konzulatu; zaslužil je 150 frankov mesečno s tem, da je pečatil pisma. Zdi se mi, da bi mu bil vsak drug opravek bolje pistojal kot ta. Narava, ki je obljudila otok Malto zato, da orijentu nikdar ne zmanjka postreščkov, je dala ubogemu Fondiju pleča, ramena in roke Miltona iz Krotone. Bil je vstvarjen, da vithi v svojih rokah kol, ne pa zato, da zažiga palčice pečatnega voska. Kljub temu pa je porabil vsak dan dve ali tri: človek ni gospodar svoje usode. Ta otočan, izvržen iz svojega poklica, je bil v svojem elementu samo ob uri kosila; pomagal je Maruli pripraviti mizo in že sami boste lahko uganili, da je prinesel mizo vselej sam z razprostrtimi rokami v sobo. Jedel je kot kak poveljnik iz Ilijade in nikdar ne bom pozabil pokanja njegovih širokih čeljusti, vihanja njegovih nosnic in svetlikanja njegovih oči, belote njegovih dvain-
tridesetih zob, teh izvrstnih sterju in k nam
mlinskih kamnov, katerih posestnik je bil on. Priznati mo-
jesti, se je njegova osebnost pričenjala v ozračju omizja, ostanek se je povsem izgubil.
Le iz spomina Vam govorim o malem Viljemu Lobster ju. To je bil angel svetlih las, rdeč in polnoličen, toda angel iz Združenih držav Severne Amerike. Tvrdka Lobster et Sons iz New-yorka ga je poslala na vzhod, da tu prouči izvozno trgovino. Čez dan je delal pri bratih Filip; zvečer je bral Emersona; zjutraj ob uri, ko se je pričenjalo svetlikati in ko solnce vzhaja, je hodil v Sokratovo hišo, da se je tam vadil v streljanju s pištolo.
Najbolj zanimiva osebnost naše naselbine pa je bil brezd-vomno John Harris, po materi stric malega Lobster j a. Prvič, ko sem kosil s tem nenavadnim dečkom, sem razumel Ameriko. John je rojen v Vandaliji v Illi-nois-u. Pri svojem rojstvu je vdihaval zrak novega sveta, ki je tako živahen, tako poskočen in tako mlad, ki se nosi v glavi kot šampanjec, in po katerem postane človek omamljen, če ga vdihava. Ne vem, če je Harrisova rodbina bogata ali ubož-na; če je dala svojega sina v zavod, ali ga je pustila, da se je vzgojil sam. Gotovo je, da s sedemindvajsetim letom ni računal na nikogar drugega kot na sebe, se ni ničemur več čudil, mu ni bila nobena reč nemogoča, ni šel nikdar nazaj, je verjel vse, upal vse, poskusil vse, zmagoval nad vsem, se dvignil, če je padel, pričel znova, če se mu je kje ponesrečilo, se ni nikjer ustavil, ni nikjer izgubil poguma in šel naravnost naprej, žvižgajoč si svojo pesem. Bil je že poljedelec, učitelj, služabnik, časnikar, zla-toiskalec, industrij ec, trgovec; on je vse videl, vse poizkusil in preletel več kot polovico zemeljske oble. Ko sem ga jaz spoznal, je poveljeval v Pireju posadki nekega parnika, ki je obstojala iz šestdeset mož in štirih kanonov; vodil je orijent-sko vprašanje v listu Revue de Boston; imel je posle z neko trgovsko tvrdko v Kalkuti, ki je prodajala intko in pri vsem tem je še našel časa, da je prišel tri-ali štirikrat na teden na kosilo k svojemu nečaku Lob-
Čuden patriotizem
Važen je le lasten zaslužek, ne pa potrebe cele dežele.
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za narodno o-brambo ima poseben oddelek, ki se peča samo s prevozom oboroženih sil, vojnega materijala, hrane, orožja, municije itd. Ta oddelek je sedaj v veliki krizi. Ne more najti dosti ladij za prevoz iz Amerike v Vietnam. Kar je bilo ladij v rezervi, so že vse zopet v rabi. Na trgu ni mogoče dobiti dosti svobodnih tovornih ladij, ki plovejo pod našo ameriško zastavo. Pravzaprav je takih ladij dosti, toda njihovi lastniki se rajše zatekajo pod tuje zastave, da lahko svobodno najemajo tuje posadke in nimajo nobenega opravka z unijami naših mornarjev in transportnih delavcev v pristaniščih.
Januarja 1964 je bilo 409 takih ladij, ki so lastnina ameriških podjetij, plovejo pa pod tujimi zastavami, največ panamsko, liberijsko in honduraško. Tako ima na primer pet naj večjih ameriških rafinerij polovico svojih tankerjev za prevoz nafte skritih , pod tujimi zastavami. Tovarne' za predelavo bavksita v aluminij prevažajo bavksjt na svojih ladjah pod tujo zastavo. V tem jih posnemajo naše jeklarne pri prevozu rude, rafinerije sladkorja za prevoz surovega sladkorja itd.
Vsa ta podjetja dobivajo velika vojna naročila, kjer zaslužijo kar na debelo. Ne pade pa jim v glavo, da bi tajništvu za narodno obrambo pomagala pri iskanju tovornih ladij za prevoze v Vietnam. Na čelu teh podjetij pa stojijo podjetniki, ki so delali v federalni upravi na naj-višjih mestih.
Če 1 za^nerimo tistim, ki hujskajo proti Johnsonovi politiki v jugovzhodni Aziji, potem moramo enako obsojati tudi “patri-jotizem” gornjih podjetij, ki se izmikajo obvezam, ki jim jih nalaga narodna disciplina.
Nkrumah pripravlja mM mcbiHzagiJs svajsh sli
AKRA, Gana. — Predsednik republike Nkrurnah je ukinil vse dopuste v ganskih oboroženih silah in objavil načrte za njihovo mobilizacijo v zvezi s položajem v Rodeziji. Nkrumah je za uporabo sile proti beli vladi v Rodeziji, trdi pa pri tem, da naj bi bilo vlado zrušilo domače črno prebivalstvo. Tega naj bi oborožile in organizirale v ta namen črne afriške države.
Za načrte ganskega predsednika trenutno izgleda v ostalih državah črne Afrike ni posebnega navdušenja. Vse bi rade le, da bi Velika Britanija šla sama krotit belo manjšino v Rodezijo.
Soseda Rodezije Zambija je že ponovno predložila Londonu, naj pošlje svoje oborožene sile v mejno področje proti Rodeziji, posebno je začela pritiskati koncem tedna, ko je razstrelitev stolpa v električni napeljavi ob jezu Karibu v Zambijo prekinila tok in ustavila delo v rudnikih v Zambiji. Vlada Velike Britanije je po pisanju londonskih listov voljna ustreči prošnji Zambije, če bo postala potreba po tem resna.
Hepalški kralj v Indiji
NEW DELHI, Ind. — Nepal je država v Himalajskih gorah na meji med kitajskim Tibetom in Indijo. Do pred nekaj leti je bila pod izključnim vplivom Indije. Tedaj je kralj Mahendra začel vzpostavljati stike s Sovjetsko zvezo, Združenimi državami in tudi s sosednjo rdečo Kitajsko. S to se je naravnost sprijaznil in Kitajci so začeli graditi v Nepalu nujno potrebne ceste. Talko je glavno mesto Nepala Katmandu zvezano že z dobro cesto s Tibetom.
Kitajski poseg v Nepal je vznemiril Indijo. Tudi ona je začela pomagati Nepalu pri gospodarskem n a p r edku. Obljubila mu je zgraditi 400 milj ceste, ki bo tekla v smeri zahod-vzhod, torej vzdolž cele države v južnem delu, kjer meji na Indijo.
Kralj Mahendra, ki je prišel pretekli teden sem na obisk za 25 dni s svojo ženo in sinom, je poudaril, da je Indija Nepalu naj bližja in zato so vezi z njo njegovi vladi najvažnejše. Kralja je na letališču v New Delhiju sprejel in pozdravil sam predsednik r e p u b like Radna-krišnan in seveda tudi predsednik vlade šastri.
V Grčiji pričakujejo spomladi parlamentarne volitve
ATENE, Gr. — Vlada grškega ministrskega predsednika Stefa-nopulosa je precej podobna nemški ali kanadski vladi. Je to koalicijska vlada, ki ne sloni na trdnem političnem temelju. Ste-fanopulos pa vendar veruje, da bo spomladi ostal na krmilu, alkoravno mu Papandreou dela velike sitnosti. Sedaj je namreč izrabil spor med vlado in pravoslavimi škofi, da hujska proti sedanjemu režimu. Vseka-ko pa morajo vsi priznati Stefa-nopulosu, da je zopet vpeljal v deželi red in mir.
Kar sedaj najbolj zanima grške politike, je novi volivni zakon, Stefanopoulos bi namreč rad vpeljal čiste proporčne volitve: vsaka stranka naj dobi svojo kvoto poslancev po številu glasov, ki jih bo pri volitvah dobila. Papandreou je proti temu, bi rajše videl, da sedanji volivni sistem ostane nespremenjen. Boj za in proti novemu votivnemu zakonu se bo kmalu pomaknil v središče grške domače politike.
Švicarski ukrepi proti hrušču na gradbiščih
Naše medicinske šole postajajo dediči trupel
WASHINGTON, D.C. — Naše medicinske šole rabijo veliko število mrtvih teles za študij a-natomije. Štev ilo medicincev namreč raste vsako leto. Do sedaj so šole dobivale komaj toliko mrtvih teles iz raznih javnih bolnic, sirotišnic itd., da so za silo shajale. Zadnje mesece pa raste število tistih, ki v svojih o-porokah zapuščajo svoje telesne ostanke medicinskim šolam in klinikam za znanstvena preiskovanja.
Na Dunaju so imeli letos kongres o hrupu na naseljenih področjih. Kongresa se je udeležilo mnogo strokovnjakov iz številnih držav. Največ pozornosti so zborovalci posvetili poročilu iz Švice, kjer imajo že nekaj časa “uradnike za hrup”!
Boj proti hrupu je v Zueri-chu zelo oster. Če na kakem gradbišču stroji (mešalnice, kladiva, kompresorji) povzročajo preveč hrupa, se tam pojavi u-radnik in ustavi delo za toliko časa, da ropot strojev zmanjšajo na obseg, ki ga dovoljuje predpis. Lani je bilo v Zuerichu več kot tristo gradbišč in od teh jih je moralo kar sedeminse-demdeset prekiniti delo, običajno že na ustni opomin “uradnika za hrup”, le redkokdaj je bila potrebna pismena zahteva.
Nekoč so mislili tudi v Zuerichu, da je treba v takih primerih pač potrpeti, toda sedaj velja, da si ni dobro zatiskati ušes, ampak da se je treba zavzemati za zmanjšanje hrupa. Vse kaže, da je mogoče tudi v velikem mestu hrup znatno u-blažiti. V Zuerichu nikakor ni dovoljeno delati na gradbiščih tudi izven delovnega časa. Delo z ovni je dovoljeno samo v izjemnih primerih, pnevmatična kladiva pa so prepovedana, če niso opremljena z dušilci hrupa.
Tudi lokali, ki so odprti ponoči, tako mesarije, pekarne in
Ta pojav spravljajo v zvezo z živahno debato o pogrebnih stroških, ki so pri vsem razlaganju še vedno zelo visoki. Ker so take zapuščine same po sebi kočljive zadeve, zato medicinske šole navadno ne vztrajajo na “dediščini”, ako se družinam in sorodnikom pokojnikov upira, da bi telesa njihovih mrličev služila za klinične namene.
NI ZRASTLA NA DREVESU — Filmska igralka Mitzi Gaynor se je dala fotografirati precej visoko na drevesu, kjer se izgleda počuti kar dobro, čeprav ni na njem zrastla.
Federacija bo prodajala pšenico tudi na domačem trgu
WASHINGTON, D.C. — Letošnji pšenični pridelek je bil kar dober, samo kakovost pšenice je zelo slaba. Posebno za krušno moko ni letošnja pšenica dosti dobra. Zato so začele cene za dobre vrste pšenice rasti na vseh ameriških borzah. Da zavre dviganje cen, je federacija sklenila, da bo prodala na trgu nekaj prvovrste pšenice iz domačih zalog, ki znašajo nad 100 milijonov mernikov.
Kakor hitro je bil sklep federacije objavljen, so cene za dobro pšenico začele popuščati. Zato
restavracije, se morajo prilagoditi strogim predpisom: dvojna okna, tihi ventilatorji, močna vrata. Glasbeniki smejo vaditi samo dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Celo več: njihovo glasbilo mora biti pridušeno ali pa soba za vaje popolnoma izolirana.
Seveda se gradbeniki branijo, češ da boj proti hrupu zelo podraži delo. Toda Švicarji sodijo, da do bistvene podražitve ne bi prišlo, če bi podjetniki zaščito proti hrupu planirali že vnaprej in bi gradbene stroje naročali že zaščitene proti povzročanju hrupa.
Za zmanjšanje hrupa pa so se zavzeli tudi mnogi švicarski pravniki. Po njihovem mnenju je treba povzročitelje hrupa prisiliti, da bodo zmanjšali hrup, ki pomeni nasilno omejevanje človekove svobode. Zato bi se morala država zavzeti za zmanjšanje hrupa, ne pa zagovarjati neodgovorno strpnost in obzirnost glede na hrup, ki ga povzročajo mehanična sredstva za delo.
Brez konkurence
A: “Zatrjujem vam, da so bili doslej še vsi moji odjemalci zadovoljni z mojim delom.”
B: “Kaj pa izdelujete?”
A: “Krste!”
MAH OGLASI
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-8033.	(x)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214.	(X)
V	najem
Oddamo 6 opremljenih sob, popolnoma moderno, blizu E. 74 St., in St. Clair Ave. Kličite KE 1-7542.	(231)
V	najem
Oddamo 4 neopremljene sobe in kopalnico odraslim. $35.00. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(234)
Sobe se odda
Pet sob, spodaj, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2209 po 7. uri zv.	(229)
Vila naprodaj
V Ribnici na Dolenjskem je naprodaj moderna enodružinska vila z lepim vrtom po zmerni
ceni. Zelo primerno za družino za dviganje cen za kruh ni upokojenca. Kličite 432-0484 po nobenega razloga. Pekarne bodo'6. zvečer, morale najti drugega, česar pa
verjetno ne bodo storile, kar bi si s takim korakom nakopale jezo federalne administracije.
Ena sama črtica med tisočimi vam bo naslikala Harrisov zna-
ram, da mi je njegov razgovor čaj. L. 1853. je bil družabnik ne-ž njimi zapustil malo spominov; ke tvrdke v Filadelfiji. Njegov vsak je videl, kje konča njegova nečak, ki je imel takrat sedem-inteligenca, toda nihče ni poznal naj st let, ga je prišel obiskat, mej njihovega teka. Kristodil ni i	(Dalje prihodnjič)
—(19,26,29,30 nov. 1 dec)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V najem
4 sobe zgoraj z gorkoto in kopalnico $60.00; tudi 4-sobno stanovanje v kleti z gorkoto in kopalnico na 1122 Ansel Rd. $45. Kličite KE 1-1291.	—(232)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fi#th St.: EN 1-4212
V najem
Oddam 3 sobe in kopalnico, barvam po vašem okusu; v St. Clairski naselbini. Kličite HE 1-4114.
—(29, nov. 3,8 dec)
PRI NAPAJANJU — Oskrbovalna ladja Britanske kr. mornarice Tindereach zalaga na morju letalonosilko in rušilec britanske eskadre na Daljnem vzhodu z gorivom. Ladja v ozadju čaka, da pride na vrsto pri “napajanju”. '
V najem
Oddamo 5-sobno čisto stanovanje, spodaj, na 6906 Bayliss Ave. Kličite HE 1-5804.
(232)
Naprodaj
‘.hiša pet sob na 1034 E. 70 St. da se uredi zapuščina. Za hitro prodajo $6500 ali dajte ponudbo. Kličite 431-6031 Mrs. Bednarz ali HE 1-1773 Mr. Zorman.
(232)
SHERISKA DOMOVINA,
Gori na Čelu je bila prav tisto uro neka žena, ki je molila k naši ljubi Gospe za svojega moža, očeta njunih otrok. Sodniki so ga povabili, skupaj z njegovim zapeljivcem bo moral stati pred njimi, o Bog! Schin-naglova žena je ležala na trdo zmrzlih tleh in dvigala oči in roke k Materi milosti; mala rožena leščerba ji je obsvetljevala objokano obličje, žena je klicala na ves glas v svoji tesnobi in stiski skozi tihi gozd, skozi molčečo noč: “Marija!... Marija! Pomagaj, pomagaj mu! — Ne dopuščaj, da bi trpel nedolžni obenem z zapeljivcem. Gospa, o Gospa! Spremisli, kako sem se zaradi Tebe vozila po Donavi, premisli, kako krčevito sem prosila in moledovala za tvojo odkupnino; in kako sem tekla veliko milj daleč, da so mi krvavele noge in so se mi oči meglile; za Te, za Te sem to storila, da ne bi hudobni dobil Tvoje podobe v svoje kremplje in ne oskrunil. Kaj me boš za to, o moja Kraljica, zapustila? Ne, ne, ne! Tega ne moreš storiti, ki si najdobrotljivejša! Razgrni, razgrni svoj plašč, drži ga nad mojim ljubim možem, da ga ne doleti kaka nesreča! Čuvaj ga, ščiti ga jutri in vse dni njegovega življenja! Zlato srce z rdečim kamenom Ti bom darovala za zahvalo, pripela Ti ga bom s svojo lastno roiko in mož in otroci naj pojdejo z menoj in poje^ jo: Hvala Ti stotisočkrat!”
III
V Podonavju je napočilo ju-.+ro. Z desne, z leve, od Starega
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
MASSEUR
Steady work in Private Club. Salary plus meals. No Sundays. All employee benefits.
Call Mr. Flaim
RA 6-2840
(228)
MACHINISTS
(QUALIFIED)
$3.60 PER HOUR PLUS NIGHT PREMIUM No age limit. Unusual opportunity. Free medical, surgical and life insurance. Paid pension plan and lunch period. Paid holidays and vacation. Steady employment. No job shop.
Contact Mr. Alexander
Bellwood, Illinois LI 7-7700
(231)
FEMALE HELP
KEYPUNCH
OPERATORS
Experienced operators for full time, part time, and Saturdays. Top Starting Salary. Regular increases. Pleasant. working conditions, Liberal Company benefits.
J. C. Penney Co.
MONDAY THRU FRIDAY 9 A.M. to 5 P.M.
9933 Lawler, Skokie, Illinois t	679-2000
Across from Old Orchard shopping center on the new Westmoreland just off Edens Expressway, i	(231)
Pechlarna, Marbacha, Gotts-dorfa je slišati brnenje jutrnjih zvonov. Medla svetloba je zali-jala kraje okoli Otscherja. Ob vodi je bilo mrzlo, kakor da veje iz kleti, snežilo ni.
Ravno ko je odzvonilo v Mar-bachu, je odjahal z gradu Krummnussbauma neki jezdec. Jahal je zelo hitro proti Pech-larnu. Baržunasti plašč vihra za njim in plapola šumno v zraku.
Pred reko Erlauf stoji znamenje z Marijino podobo, neka stara ženica kleči pred znamenjem in moli. Jezdec se glasno zasmeje, ko pridirja mimo. Starka se pokriža; vsi vrabci so se razleteli raz streho na znamenju. Bilo je, kakor da se je smejal skobec.
Schinnagel je odšel s svojo ženo že zgodaj iz svoje vasi s čolnom. Izstopila sta na Lesnem trgu pred mestom Pechlarnom in dospela okoli sedmih v mesto in se napotila proti gradu.
V temini so se gibale sence, šumelo je in šepetalo. Mariji se je nehote vsilil spomin na tisto jutro, ko so vpregli v kolo morilskega krčmarja, ki je bil ubil sedem moških in jih zmetal v vodnjak... Tudi tisto je bilo pozimi v adventu.
Čim bliže sta prihajala zakonska Župnijskemu trgu, tem več je bilo ljudi, tem glasnejše je bilo mrmranje. Na Župnijskem trgu sta se nekoliko ustavila in ogledala. Sem in tja valujejo ljudje in mrmrajo kakor Donava, ko začenja naraščati. Pa vendar ni slišati nobene glasne besede; le zdaj pa zdaj se rezko oglasijo orožniki, ki stoje ob misijonskem križu, kjer visi- neko pisanje, in podijo vsakogar, ki pride blizu, v stran s klicem: “Via — via.” Dve ponvi s smolo gorita tam; v rdečem odsvitu ognja, ki se meša z bledo dnevno lučjo, stoji cerkev močno visoko, trg je videti silno velik. Zdelo se je, da Mati božja ob vodnjaku grozi z roko, namesto da bi blagoslavljala; vse je drugače, vse je videti tuje,
“Kar čudno je tu,” je dejal Schinnagel tiho svoji ženi.
“Kakor bi strašilo,” je odvrnila in se tesneje zavila v svojo ruto.
Tedaj je čuti iz cerkve, ki so ji okna živo razsvetljena, glas orgel in milo adventno pesem. Marija se spomni svoje pobožne obljube: Prvo morava k sveti maši in jaz mislim iti k obhajilu.
“Leks,” je prosila moža. “Gori začno šele ob osmih. Pojdiva prej po božji blagoslov. Gotovo bova ujela kako mašo, saj je tu toliko duhovnih.”
Možu je bilo prav in zato sta vstopila z mnogimi drugimi v cerkev. — Ta je bila natrpano polna, ljudje so stali celo v spovednicah.
Pri vseh oltarjih so bile maše, vse sveče so gorele. Tako svetlo je bilo, da je bilo videti prah v zraku kakor v svetlih sončnih dneh. Pred glavnim oltarjem je maševal visokorastel duhovni s snežnobelimi lasmi; Marija je takoj spoznala rektorja iz Kremsa. Evangelij še ni minil, torej maša velja.
Mogočno so grmele orgle in verniki so peli, kako pozdravlja Gabrijel Devico:
“Marija, se ne boj,
glej, milosti si našla,
pred njim, ki Bog je Tvoj.”
Marija se je ogledala za prostorom v klopi za svojega moža in mu ga našla; nato je oprezovala, ali sedi gospod župnik v spovednici. Pač, tu je! Spoved je trajala kaj kratko, župnik jo je poučil kratko in ji naložil pokoro: tri očenaše, da bi Bog povzdignil sveto Cerkev in ponižal in spreobrnil njene nasprotnike.
Ko se je vrnila od spovednice, se je prerila Marija s težavo do obhajilne mize, kajti ljudje so stali kakor zid. Mož ves čas ni obrnil oči od nje. Rektor je dal zadnji blagoslov, nato je odkorakal k obhajilniku, da bi obhajal ženo. “Kdo je to?” je osupnil. Sprva je videl le temno glavo in temne obrvi, kajti žena se je sklanjala nizko. Ko pa je stal s kelihom pred njo in je pobožno dvignila glavo — svoje neizrekljivo ljubko Marijino obličje • je spoznal rihtarico, ki je bila pri njem v Kremsu. In zdaj, ko ji je nudil Gospodovo telo in ji je obličje sijalo v pobožnosti kakor kaki sveti Rozi ali sveti Katarini, zdaj mu je nenadoma postalo jasno, kako je mogla ta uboga, preprosta žena napraviti moško delo. Kruh močnih, angelski kruh, ki ga je z gorečo pobožnostjo tolikrat prejemala, jo je bil za tisto delo okrepil.
“V imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha!” je rekla žena z nežnim, trepetajočim glasom ko je stopila ob svojem možu, da pojde po mogočnih stopnicah gori v prednjo dvorano z junaškimi podobami. S svojo svetlo roko mu je nekoliko privzdignila klobuk z obraza in mu zarisala s palcem križ na rjavo čelo. V prednji dvorani je stalo že mnogo moških, ki so bili praznično oblečeni, pa jim obrazi niso bili praznični, marveč kar klavrno pepelniški. Največ izmed njih je držalo v rokah listič papirja, ki je bil vsakemu izmed njih tako zelo dragocen, bolj dragocen kakor menica za več sto goldinarjev. Izpovedoval je namreč črno na belem, da anima mea sacra Synaxi pa-schaliter refecta est in Ecclesia parochiali Arelapensi.
“Dobro jutro — gospod logar ... gospa logarica,—” so pozdravili ljudje prisiljeno, ko sta vstopila zakonska Schinnaglova. To sta ovadnika... treba se je paziti pred njima ...
Logar se je zahvalil s temnim, brezzvočnim, njegova žena s svetlim glasom.
Kraj vrat v sobo za slovesne sprejeme, skozi katera je šumel pogovor kakor neprestano, zamolklo šumenje vode, sta stala na straži dva orožnika s helebardami in poročnik. Ta je bil zarjavel človek s sajastimi lasmi in divjimi očmi. Dotlej se je strahovito režal kmetom in klel po laško, zdaj, ko je zagledal ženo, se je začel smehljati, kazati zobe in si vihati brke. Rjave in temnolase ženske mu prijajo in ta — per Bacco! — je slastna ... Vedno bolj široko se smeje, vedno huje obrača oči, rožlja z orožjem, pa vse zastonj, žena ga še pogleda ne. Matta! Stala je med množico moških ob strani svojemu možu čisto tiho in povešenih oči in molila rožni venec.
Venomer so prihajali ljudje, tudi mnogi znanci; spoznala in pozdravila ni nikogar mimo župnika, tako se je bila zatopila v pobožnost.
Ura bo kmalu osem. V dvorani postane mrtvaško tiho, le zdaj pa zdaj je slišati mrmranje, vzdih ali pogovor, ki takoj spet zastane.
“ ... Gorelo je včeraj v Blin-denmarktu. Pri Schaiderju je izbruhnil ogenj. Pravijo, da je začelo goreti v sušilnici za meso je začel nekdo praviti.
“... Tako,” je odvrnil drugi m vse je bilo spet tiho.
“Sneži menda,” je dejal Wach-ter.
“Hudirjevo je mrzlo,” se je otresel Fux.
Janez Landersperger se je norčeval, opazujoč s podvitimi rokami drugega za drugim: “To ste junaki vsi skupaj! Mene poglejte! Nič se ne bojim! Imam mirno vest in stojim pred dobrim gospodom.”
“Da, res je, ta je pa dober,” je dejal Schinnagel.
Temno je udarila s cerkvenega zvonika osma ura. Skoraj prav tedaj so se tiho odprla vrata v dvorano, neki duhovni je pogledal ven in se zopet umaknil. Malo trenutkov pozneje je zabobnel most in udaril jeka od vrat pod konjskimi kopiti; čuti je bilo, da je razsedlal neki jezdec, klop, klop, klip, nekaj poveljujoče zaklical, in že je bilo slišati viharne korake po stopnicah.
Marija je izpustila rožni venec in prijela krčevito moža za
j roko. “To je —” Bil je res on. Ves žarel je in bil brez sape, ker je prišel v naglici.
“Tu je pa že kar gneča!” — a nihče ga ne pozna. Tuje in sovražno zijajo vanj ljudje, ki jih je imenoval svoje zveste; nekaj tistih, ki se sramujejo, se skuša potajiti, da jih ne bi videl. Saj je vedel, da bo tako; pa je le hudo! —
Dočim hodi vitez po dvorani gor in dol, da bi se ohladil, in gleda s trmastimi pogledi okoli sebe, a ga srce boli, se mu približa nekdo, zgrabi njegovo roko in jo poljubi divje ljubeče.
“Janez!” se vitez obrne.
Res, ta je, dobri, ljubi, dolgi. Dobri človek! V svetli radosti se razjasni Jeseju lice.“ Bog te sprimi, Janez, to je lepo! Pa kaj se me ne bojiš? In še kar roko mi poljubiš! Mojo strupeno, lutrsko roko! To pomeni smrt!”
(Dalje prihodnjič)
LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
^ Priglasite se sedaj za naše božično žrebanje. Boste veseli, da ste se.
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florshein
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
•	ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
PREDBOŽIČNA RAZPRODAJA se je začela!
Velika izbira - ugodni plačilni pogoji.
KOLEDARJE za leto 1966 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Avenue in v trgovini s pohištvom na Waterloo Ed.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS - FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Odprto v ponedeljek, četr. in petek do 9. zv.
V torek in soboto do 6. zv. - V sredo zaprto.
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
DEC! NWt; nnr		EMBl fftfa TlTf	ER DLL*
151617		Sl9	
mm 19120: 26[27j	14 21 r28’	isiim 22j[23 29[30	1L7J11 \2m isr
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NEVARNA “TROBENTA” -- Na prvi pogled je tale bazuka od spredaj podobna veliki trobenti. Narednik J. Grower v Da Nangu v Južnem Vietnamu jo preskuša za slučaj potrebe. Tam sovražnik ni nikdar daleč.
DECEMBER
5. — Slov. šola pri Sv. Vidu
priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
5.	—Pevski zbor Slovan priredi
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih.
5. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani ob treh popoldne. Na sporedu je igrica “Na nebeški tehtnici”.
12.	— Društvo sv. Jožefa, št. 169
KSKJ ima božičnico za mladino v Slov. domu na Holmes Ave.
JANUAR 1966
15. — Slovenski športni klub
priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
29.	— Slovenska šola pri Sv. vidu priredi družbani včer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.	—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
6.	—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
13.	— Prireditev plesne skupine KRES v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob treh popoldne.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev v Euclidu b® slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v
SDD na Recher Ave.
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair- Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. APRIL
24. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
MAJ
S. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
ZAPUŠČENA — Unisphere na koncu jezerca z vodometi je zapuščena. Bila je simbil svetovne razstave v New Yorku, ki je bila končana 17. oktobra. Udeležba na tej razstavi je prireditelje razočarala, ker ni niti malo izpolnila njihovih velikih upov.
BAZAR
Progresivnih Slovenk Umorike it, 2 se vrši v sobote 4. doo. tlil
V SLOV. NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Naprodaj krasna ročna dela in lepi predpasniki; prodaja peciva celi dan. Ob petih pop. se pa prične serviranje okusne večerje: “Roast Beef in Chicken Paprikash” s knedlji s solato in dessert,
za samo 1.50.
v i. a	L>.•
AiMfMlf;
L