Ai,
>*■
r
Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan ptìprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Ve Ija:
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ip ravni št vii „Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
%
Leto XVI.
V Celovcu, 30. januarja 1897.
Štev. 3.
Slovenci! Volile!!
Invilii cesar je z najvišjim patentom od dné 22. januarja 1897 zaukazal, da se državni zbor razpusti in razpišejo ngssCjj volitve. Deželna vlada koroška je volitve že razpisala, ter zaukazala, da se imajo volitve vršiti:	’^-1 ~
,	I. Za občni volilni razred (peto kurijo) dné 9. marca t. 1.
II. Za kmečke občine d n é 15. m a r c a.
IH. Za mesta, trge itd. dné 17. marca.
IV.	Za kupčijsko in obrtnijsko zbornico dné 18. marca.
V.	Za veleposestvo dné 20. marca.
Prvotne volitve se bodo torej že vršile meseca februarija. Pomenljive so letošnje volitve tem bolj, ker je k dosedanjim volilnim razredom prišel še novi peti razred, v kterem bodo imeli volilno pravico tudi taki, kteri je do sedaj niso imeli. Naša skrb in naše delo velja pa zlasti kmetskim občinam, ker tu mora koroški Slovenec pokazati, da še živi; tu moramo napeti vse moči, da zmagamo.
Kako važne so volitve, razkazuje skupni pastirski list avstrijskih škofov. Dolžnost vsakega katoličana je, da sluša glas svojih višjih pastirjev. Volitve nas vse nemudoma kličejo na prevažno delo, da spolnujemo svojo versko in domovinsko dolžnost. Treba je samo premisliti, za kaj se gre in kako imenitna je ta volitev, pa bo vsak spoznal, da je po svoji vesti zavezan, delati za zmago dobre stvari. V državnem zboru se odločuje naša osoda, tam se delajo postave in nakladajo davki; tam se odločuje, kteri možje in v kakem duhu naj državo vladajo. Ako želite dobrih postav in dobrih ministrov, izvoliti je treba prej zadosti dobrih poslancev !
Zdaj se nam je odločiti, ali hočemo voliti za vero in domovino ali zoper taisto; ali hočemo voliti za Slovence ali zoper Slovence.
Sv. Oče papež in naši škofje nas zadosti pogosto opominjajo, naj volimo poštene, katoliške može za poslance, da se bodo države zopet vladale v krščanskem duhu in ravno tako tudi mladina odgojevala po šolah. Ako teh opominov nočemo poslušati, ali če se iz boječnosti odtegujemo boju za krščansko pravico, bomo za to enkrat težek odgovor dajali!
Znano je vam vsem, kako	drzno napadajo naši nasprotniki sv. vero,	cerkev katoliško in	duhovščino.	V tem boju so složni
vsi in podajajo si roké liberalci ter	nacijonalci in	socijaldemokratje. Treba se	braniti; branili pa	se bomo po	dobrih postavah, ktere
nam morajo pridobiti dobri poslanci!
Veste pa tudi, dragi rojaki, kako naši nasprotniki zatirajo m s poti spravljajo našo ljubo slovensko materno besedo, kako jej pot branijo v urade in šole in kako nam koroškim Slovencem še tega ne privolijo, da bi se smeli naši otroci poučevati v slovenskem, maternem jeziku. Vi veste, kako grdo zmerjajo in črnijo, ovajajo in strahujejo vsacega, kdor se poganja za slovenske pravice. Ali je pač treba vas, ki imate vse to vsaki dan živo pred očmi, še prositi in priganjati, da morate voliti poslance, ki bodo naše pravice spoštovali in zagovarjali?
Dolgo se koroški Slovenci že potegujemo za narodno jednakopravnost. Pokažimo z volitvami, da hočemo v tej borbi vstra-jati še zanaprej, da od svojih pravic, ktere nam daje božja in cesarska postava, za nobeno ceno ne odnehamo. Sramota bi bila, da bi koroške Slovence tudi še zanaprej zastopal v državnem zboru narodni odpadnik. To je bilo doslej; če vsi slovenski volilci storijo svojo dolžnost, ne bo se to več zgodilo zanaprej! Torej na delo!
Mnogo se naše dni toži o slabih časih; pa ravno tisti, ki dostikrat največ tožijo, so te slabe čase sami zakrivili s slabimi volitvami. Kmečki stan od dné do dné propada bolj in bolj. Ali v to nesrečo so ga spravile po največ le liberalne postave in liberalni nauki, po kterih so varovali in podpirali bogate kapitaliste, na kmeta, pa so pozabili dostikrat kmečki poslanci sami. Hodili so z liberalci in tako kmetu prizadjali mnogotero	hudo rano, za ktero krvavi	še sedaj. To mora	postati drugače! Kmetje morajo si
izvoliti poslanca, ki bo imel srcé za	kmetski stan,	ki bo se odločno potegoval	za njegove pravice	in koristi!
To je naš program, s kterim stopamo v volilno borbo. Hočemo, da se varujejo pravice sv. katoliške cerkve, da krščanstvo prešinja ne le zasebno, marveč tudi vse javno življenje. Zahtevamo, da obvelja popolna narodna ravnopravnost, da se šolski pouk postavi na jedino pravo in pametno podlago maternega jezika in da naš slovenski jezik dobi svoje pravice po uradih. Kmetskemu stanu naj se opomore po dobrih postavah, ki ga bodo temeljito varovale v gospodarskem oziru.
Prosimo torej vse spoštovane rodoljube, stare in mlade boritelje za pravico, naj v važnem času volitev ne prezrejo našega klica, ampak naj vse storijo, kar je v njih moči, da prodremo v odločilni borbi.
Vsak, ki ima pravo slovensko srce in čuti za naš ubogi, teptani narod slovenski, naj se nemudoma loti imenitnega volilnega dela.
Ves naš trud, naše žrtve in naše sitnosti pri volilnem boju darujmo v dober namen, tako nam nikdar ne bo zmanjkalo srčnosti in delavnosti. Bog daj srečo! Vse za vero, dom in cesarja!
Katoliško-poiitično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
Gregor Einspieler,	Vekoslav Legat,	Josip Rozman,	Matej Ražun,
predsednik.	podpredsednik.	tajnik.	blagajnik.
Janez Wieser, France Grafenauer, Mat. Prosekar, Martin Štih, Janez Šumah,
odborniki.
Državnozborske volitve.
Za starim državnim zborom ne bodemo žalovali. Večinoma s praznimi rokami so se poslanci vračali z Dunaja. Ako izvzamemo celjsko slovensko-nemško gimnazijo, ktero so slovenski poslanci priborili le po hudem naporu, zoper ktero pa se je zopet odločno izrekla večina državnega zbora, in ako odštejemo nekaj podpor, ktere so kakor drobtinice padale z Dunaja, skoraj nič nimamo drugega našteti, kar bi bil bivši državni zbor za naš narod dobrega storil. Posebno koroški Slovenci od državnega zbora nismo prav ničesar dosegli. Vse pri-
tožbe o naših žalostnih razmerah, ktere so gg. slovenski poslanci večkrat v izvrstnih govorih označili, so bile malone brezvspešne.
Prihodnji mesec že se vršijo nove volitve za državni zbor. Ali se bodo potem razmere za nas zboljšale? Kdo vé! Na vsak način pa morajo vsi slovenski volilci storiti svojo dolžnost, da vsi, brez izjeme, glasujejo složno in ne-vstrašeno za prave in zanesljive volilne može, in ti potem za pravega poslanca.
Glede volitve same je treba opomniti:
1. Povsod naj se pregledajo zapisniki vo-lilcev, so-li prav sestavljeni; ali ni morda kdo
naših izpuščen, ali zapisan kak nasprotnik, ki nima volilne pravice. Zapisniki ležijo pri županih na ogled, pa samo skozi 8 dnij (od dneva razglasitve, torej do kakega 5. febr.). Vsaka nepravilnost naj se naznani, in če je župan noče popraviti, se mora pritožiti na okrajno glavarstvo. Pogleda naj se tudi, ali so imena volilcev prav zapisana, in sicer krstna in osebna imena. Zgodilo se je n. p., da v neki občini jeden našincev ni smel voliti, ker je bilo zapisano ime rajnega očeta Martin M. namesto pravega imena Volbenk M.
Volilno pravico za drž. zbor imajo v četrti kuriji (za kmečke občine) vsi oni polnoletni gospo-
I^auroeajte in razširjajte „i>f ir*6! -Iggfl
darji, kteri plačajo najmanj 5 gld. davka. — Neki nàrodni župan nas opozarja, da po postavi z dné
2.	aprila 1873, §. 9./3. drž. zak. št. 142 iz leta 1882. nimajo vsi ličitelji volilne pravice za drž. zbor, če so tudi definitivno nameščeni, marveè samo nadučitelji in šolski voditelji. Na to treba povsod skrbno gledati!
Torej še enkrat: Preglejte natanko in popravite o pravem času zapisnike volil cev. To je zelo važno.
2.	Dogovorite se in postavite pravočasno volilne može, ktere hočete izvoliti. Za te potem vsi brez izjeme glasujte. Gledati pri tem ni na to, kdo je bolj bogat ali veljaven, marveč na to, kdo je najbolj zanesljiv. Kdor se je obnesel, volite ga zopet, kdor pa se je že enkrat izvil in postal figa-mož, temu ne zaupajte več. Izbirati ne smete omahljivcev, liberalcev, nacijonalcev, šulferajnovcev, sud-markijancev in bauernbundarjev.
3.	Na dan volitve pridite vsi, in ob določeni uri, da ne zamudite volitve. Najboljše je voliti z listki. Nobeden ne sme oditi, predno ni volitev končana, da so vsi na mestu, ako bi bilo treba v drugič voliti.
4.	Sklicujte volilne shode. Takih volilnih shodov ni treba naznanjati, ako se jih udeležujejo sami volilci.
5.	Sporočite nam takoj o vsem volilnem gibanju, o spletkah in nakanah nasprotnikov, o prvotnih volitvah itd. Posebno naj se pazi na agitacije učiteljev in naj se vse, kar je imposta viio, takoj naznani.—Ministerski predsednik Badeni je zatrjeval dné 13. jan. t. 1. v državni zbornici: „Ob tej priložnosti slovesno zatrjujem, da imam za najvažnejše to, da oblasti (uradniki) pri volitvah postopajo korektno in postavno". Pazite povsod, zlasti pa v celovški okolici, ali se bodo vsi po tem ukazu ravnali!
6. Volilo se bode letos prvikrat tudi v peti kuriji, v kteri ima volilno pravico vsak svojepraven državljan moškega spola, ki je izpolnil 24. leto svoje starosti in ni bil zavolj kakega pregreška kaznovan. Vsak tak ima volilno pravico v oni občini, v kteri je tistega dné, ko so se volitve razpisale, že skozi celih šest mesecev naseljen. V tem razredu bodo vsi skupaj volili: kmetje, delavci, posli, rokodelci, meščani, uradniki, veliki posestniki. Vsakterega glas bode imel jednako veljavo. V tej kuriji se bode volil za celo deželo samo jede n poslanec.
V vsaki občini se bodo torej dvakrat volili volilni možje. Enkrat za peto (splošno) kurijo, v kteri volijo vsi, potem pa za četrto (kmečko) kurijo, v kteri volijo samo posestniki. V obeh kurijah se volijo volilni možje v enakem številu. Volilni možje ene kurije smejo se voliti tudi v drugi. Volilo se bo v vsaki občini na en dan, in sicer predpoludnem za peti (splošni) razred, popoludne pa za kmečki razred. Za nas so najvažnejše volitve v četrtem, t. j. kmečkem razredu, kteri voli popoludne. Te volitve naj se torej naši volilci udeležijo polnoštevilno.
Prvotne volitve se začne okrog 18. februarja. Na delo, tedaj č. rojaki. Vsak stori naj svojo dolžnost, pridejo naj vsi in naše delo ne bo brez uspeha! Nobeden ne odtegni se prevažnemu delu, ktero naj blagoslovi mili Bog!
Konečno naj dodamo še ,,drobtine", ktere je nam poslal vrl prijatelj našemu listu:
Od snežnih Tur do Adrije obali Le eden glas odmeva naj :
Na noge, v boj ! veliki, mali !
Pogine naj sovražni zmaj !
Če složni so Podjun in Rož in Žila,
Ne zmore jih nobena vražja sila.
Krotak in pohleven mi bodi,
Toda, moj brat, ne povsodi!
Politična pohlevnost je norost,
J e ki e no st le je — narodna krepost!
Podkrasnik.
l>opisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško šolo. Preč. g. P. Ciril Goričan, kapucin pri Sv. Križu-Cesta na Primorskem, nam je poslal 12 kron 20 beličev z naslednjimi vrsticami: „Te novčiče je nabrala med seboj vrla svetokrižka mladina. Tre-balo je le izreči željo in rada je žrtvovala po svojih skromnih okoliščinah že z namenom, pomagati narodni šoli v Velikovcu. Ni sicer mnogo, a razmere so tukaj takošne, da moramo biti zadovoljni z vsakim, tudi z najmanjim vspehom. Naša mladina je jako vneta za vsako dobro stvar in se za tužno Koroško posebno zanima ter z veseljem čita »Mir«, nahajajoč se v tukajšnjem bralnem društvu.' Živela! — Pavel Rauter v Čačah na Zilji daroval je 2 kroni; neimenovan rodoljub v Celovcu po preč. g. dekanu Jan. Wie-serju v Velikovcu namesto udeležbe pri božičnici 4 krone; župnik Matija Nessler v Galiciji za šolo 6 kron in za pobita okna še posebej 4 krone ; župnik Janez Vidovič na Radišah 100 kron; Lucija Hribernik v Celovcu 15 kron; Simon Stojan v Grebinji 1 krono. — Vkup 144 kron 20 beličev. — Hvala! — Živeli nasledniki!
Od Otoka. (Letno poročilo.) Ker letos nimamo ledu na jezeru, da bi se na njem kakor druga leta drsali in kratkočasili, vam lahko vtegnem o našem ljudskem gibanju poročati sledeče: Celo leto 1896. v naši fari ni umrl nobeden odraščeni človek, ampak samo dva majhua otroka, kterih prvi je bil 9 mesecev, drugi pa komaj 1I2 ure star. — Na svet prišlo je 10 zakonskih in 2 nezakonska otroka. — Poročen bil je samo en domač, in bila sta dva ptuja zakona. — Bila so že leta, v kterih tukaj nihče ni umrl in v kterih nihče ni bil poročen. Od leta 1834. do 1839. bila je tukaj le ena poroka, ravno tako tudi v letih 1853. do 1858. Vzrok temu je majhno število duš, kterih je komaj toliko, kolikor dni v letu. Kajni g. župnik Lipej Konjč se je večkrat pošalil in rekel: „Moj farovž je večji, kakor moja fara."	—t—
Iz Srejan nad Vrbo. (Pevsko društvo „Lipa“.) Že čez eno leto so naši vrli rodoljubi gojili misel, v Zgornjem Rožu ustanoviti toliko potrebno pevsko društvo. Vsled raznih ovir niso mogli svoje želje izvršiti. Ker so se pa te ovire sedaj premagale in smo dobili v Lipo spretnega in izvežbanega organista g. Anderjaša, se je vendar naše upanje spolnilo. Dné 24. jan. zbrali so se rodoljubi iz Zgornjega Koža pri našem poštenem, slovenskem trgovcu in gostilničarju in požrtvovalnem rodoljubu g. Hriberniku ter po živahnih govorih gg. predlagateljev ustanovili pevsko društvo — drugo slovensko pevsko društvo v tužnem Korotanu — in krstili ga „Lipa“. Zanimanje za društvo raste zmirom bolj in bolj, dasiravno je več slovenskih mater sinov, ki mu niso in ne bodo prijatelji. Veliko veselje zavladalo je v celem Zgornjem Rožu, ker imamo sedaj svoje pevce, ki bodo gojili milo slovensko pesem. Tedaj Bog blagoslovi naj novo društvo, da bi rastlo in cvetelo, pospeševalo slovensko pesem in prebujalo naš nàrod !	—n.
Iz Slov. Plajberga. (Dvojna mera.) Bridko moramo čutiti tako imenovano „svobodo“, ki nam jo je prinesel liberalizem. Imeli so to besedo liberalci na jeziku, dokler jih je kdo poslušal; sedaj pa, ko se ljudstvo od njih proč obrača, so spremenili „svobodo“ v strahovanje. Tako svobodo kažejo na razne načine. Ce imajo odvisno ljudstvo, ga strahujejo z odtegovanjem zaslužka, če to ne pomaga, se pa ne sramujejo nobenega še tako podlega in ničevega sredstva. To nam kažejo razni dogodki povsod. Tudi tukaj v naših gorah ne mislijo zaostati za drugimi. Zdaj, ko vidijo, da dru-zega nič ne pomaga, razgrajajo, kjer le morejo, in naše može zasramujejo, bodisi v občinskej pisarni, v šoli itd. Ali mari mislite, da mi ne plačujemo davkov ravno tako, kakor vi? Posebno lepo (?) se slišijo take besede iz ust omikancev, kakor je naš g. učitelj. Ta je nedavno proti nekemu kmetu v šoli rekel, da ga mi zato sovražimo, ker on noče biti tak „Metudij"*), ampak je rajši liberalec, na kar mu je tisti kmet dobro posvetil in mu odgovoril, da je njegova dolžnost, skrbeti za otroke, da se bodo učili, sicer pa naj ni niti „Metudij“, pa tudi ne liberalec. Res, zaboléti mora vsakega domoljuba, ko moramo ravno tako visoke davke plačevati, pa se od takih mlečnobradcev pustiti zasramovati. Ali ne vidimo tukaj dvojne mere? Sicer pa, dragi nemškutarji, se vašega strahovanja bore malo bojimo; razbijajte in nas zasramujte kolikor vam drago. Za našo pravično reč se bomo potegovali povsod pri volitvah in uradnijah, ker tolaži nas zavest, da pravična reč mora enkrat zmagati. Smešno je le, kako se pri nas neki kmetič poteguje za blažene nemčurje. Zdaj, ko je v občinskem odboru, mu je njegova modrost čudno zrastla. Pa je tudi' čas ; ker po treh dolinah se zbirajo oblaki zavednosti, da se je nasprotnikom resno bati „slovenske povodnji". Ta kmetič pa je bolj Cahejeve postave. Lahko ga more vzeti ta slovenska povodenj in ga nesti z vsemi liberalnimi nemškutarji vred ven iz doline. Čim preje tem bolje !	^	—r—
Iz pliberške okolice. (Štefej pri otvoritvi lipiškega mostu.) Ko so slovesno odprli novi dravski most v Lipici, šel je zraven tudi naš Štefej. Ko pride domov, ga vpraša neki kmet: No Štefej, kaj si pa videl lepega in kako se ti kaj dopade novi most? — Štefej: O, videl sem dosti novega zlasti lepi most, dva slavoloka in vse polno ljudij iz vseh krajev, gospode in gospé iz Celovca, Velikovca in še drugih krajev. Ruški purgarji so kajpak prišli vsi. In kako sem potem gledal in poslušal te gospode ! Stopili so vsi v kolobar, eden je iz nekega pisma čital in ko je nehal, so vsi z močnim glasom zavpili „coh, coh, coh“. Potem pa so topi grmeli, da se je vse treslo. No, pri tem sem si mislil: To ste tepci, da vpijete „coh“, ko je most vendar še veliko prenizek. Više bi ga naredili pa bi bil manjši klanec. Pa še upijete, da je previsok! — Kmet: No Štefej, tega pa že nisi prav zastopil. — Kaj, da bi jaz teh gospodov prav ne
*) Posebne olike pač ne kažejo oni, ki se bojujejo s takimi — izrazi! Oni, ki naj izomikajo ljudstvo, pa sami tako govorijo. Res žalostno!	Uredn.
zastopil? To bi bilo lepo, ko sem osem let v nemško šolo hodil in še dve leti v Lofentolu služil, pa bi nemški ne znal!!	—ž—
Iz Trušenj. (Katoliško-politična shoda.
—	Socijaldemokratje.) V nedeljo dné 17. t. m.
je napravilo naše kat.-pol. in gosp. društvo javen shod v Št. Juriju na Vinogradu. Zbog silno slabih potov in nekterih drugih okolščin je bil shod bolj pičlo obiskovan. A mislimo, da vendar ni bil zastonj, ker so se mogli tisti, ki se niso vstrašili slabih potov ter so vendar prišli, podučiti o našem programu in ga morejo pojasniti tudi svojim sosedom. Tako upamo, da tudi ta shod obrodi sad. Govorili so gg. Treiber, Podgorc, Hribar in Serajnik. — Minulo nedeljo smo zborovali pri Mežnarju v Št. Štefanu. Ta shod je bil posebno znamenit in pomenljiv, ker so se ga udeležili tudi velikovški socijaldemokratje. Zbralo se je nad sto volilcev, ki so pazno poslušali govornike. G. Treiber je pozdravil navzoče in pokazal pomen našega shoda za državnozborske volitve. Društveni tajnik Rozman je pojasnil politične stranke na Koroškem, kazal zlasti na delovanje „bauernbund“-a, ki se na vso moč vsiljuje Slovencem, da bi jih privabil v liberalni tabor. Dalje pojasnuje veliko važnost volitev, ker one imajo odločiti, kakšni možje nas bodo vladali v prihodnjih 6 letih. Zató naj se udeležujejo volitve vsi volilci ter naj dajo svoj glas le pravim katoliškim, slovenskim možem. — G. Podgorc v daljšem govoru opisuje liberalno gospodarstvo, ktero je zlasti za kmeta največje zlo. Da kmet ne more gospodariti, je mnogokrat krivo i to, ker ne dobi dobrih poslov. Da si kmet zopet opomore, treba je dvojnega: on sam si pomagaj in država ga varuj bolj, kakor ga je varovala doslej. Kmet se more sam varovati zlasti po kmetskih zadrugah, država pa priskrbi kmetu stalen dom! Posebno pa naj se bolj varčuje z denarjem, ki ga mora zlagati ljudstvo in se varuje tiste razkošnosti, ktero opazujemo pri mnogih javnih napravah. Konečno govornik še ojstro zavrne socijaldemokratične nauke. Živahna pohvala je sledila izbornemu govoru. — Za besedo se je sedaj oglasil socijaldemokratični črevljar Starmuš iz Velikovca, in sicer pismeno tako-le: „Jaz prosim za Besedo pri tem shadilo (!). Starmusch". Najprej je vprašal, ali sme govoriti nemški. Kmetje so glasno zaklicali:	„Ne! Go-
vorite slovenski; mi smo Slovenci!" Nato je v slovenskem jeziku brez prave zveze privlekel na dan stare socijaldemokratične fraze, ki niso vredne niti počen groš. To so spoznali tudi kmetje, ki so se govorniku deloma na glas smejali, deloma pa z ostrimi opazkami ga zavrnili. G. Stramuš je govoril vsaj dostojno. Za njim pa se je oglasil klobučarski pomočnik Mat. Zaril, ki je z zmedenimi, grdimi besedami napadel zlasti duhovski stan. Pokazali so tako tudi velikovški socijaldemokratje, kako jim mrzi vera in duhovski stan. In vendar je trdil Zaril, da oni nič nimajo zoper vero ! Takim neumnostim so navzoči odločno oporekali in nevolja nad grdim lažujivim besedičenjem socijaldemokratov je bila velika. Na kratko jih je zavrnil g. Podgorc z njih lastnim programom, kte-rega so razširili po noči, in v kterem se kažejo cilji socijaldemokratične stranke. Dalje sta jih zavrnila tudi gg. Treiber, ki je pokazal, da vodijo socijaldemokrate samo judi, in Rozman, ki je povedal, kako je socijaldemokratični program naravnost nasproten težujam iu koristim kmetskega stanu.
—	Kako prijazni so socijaldemokratje veri, pokazalo je to-le: Med govori je pozvonilo večernico. Vsi navzoči so na glas molili angeljsko češčenje, samo demokratje so obsedeli s smodkami v ustih!
—	G. Treiber je zaključil shod s kratkim nago-
vorom. Zborovalci so se odkrili ter navdušeno zaklicali svitlemu cesarju trikraten „živio“. Samo socijaldemokratje so molčali in s klobuki na glavi hitro popihali jo ! — Mi moremo biti socijaldemo-kratom le hvaležni, da so prišli na naš shod. Pokazali so se kmetom v pravi luči, tako da so lahko spoznali njih namene, za ktere se pač nikoli ne bode ogrel slovenski kmet. Poleg tega so nam socijalni demokratje — pet jih je bilo — poskrbeli za zabavo, da smo se vsaj enkrat pošteno nasmejali. In to je v naših žalostnih časih tudi nekaj vredno !	—r.
Iz Dunaja. V izvenrednem občnem zboru podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju bil je na predlog mnsg. Fr. Jančarja predsednikom izvoljen dosedanji I. podpredsednik gosp. Jakob Pukl, c. k. nadporočnik v rez., sodni tolmač bolgarskega, hrvaškega, slovenskega in srbskega jezika in posestnik. V odbor sta bila izvoljena gg. dr. Janko Pajk, c. k. profesor na Franjo-Josipovi gimnaziji na Dunaju, odbornikom, in Anton Deles, c. k. podtajnik v trgovinskem ministerstvu, namestnikom. — Društvo je razposlalo č. rodoljubom svoje letno poročilo, kte-remu je priložilo poštno položnico. Naj bi se vsi rodoljubi društvu odzvali s številnimi darovi!
IPUP Opominjajte	Oiril-Metodove di*nž;t>e! -’H2|g
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi sledeče
javne shode:
V nedeljo dné 31. januarja ob ll24. uri popoludne
v gostilni g. Gajlerja na Dravi ob blaškem jezeru.
Na svečnico dné 2. febr. ob 9. uri zjutraj
v gostilni g. A. Ogris a, p. d. Zec-a v Kapli ob Dravi.
Na svečnico dné 2. febr. ob 3. uri popoludne
v gostilni g. M. Čuden, p. d. Šajnik-a v Borovljah.
V nedeljo dné 7. febr. ob 3. uri popoludne
pri Diirnwirth-u v Št. Jakobu blizu Šent-Petra pri Velikovcu.
Razgovarjalo se bo:
O prihodnjih volitvah za državni zbor.
Druge potrebne shode naznanimo po posebnih vabilih.
Ker se bode na teb shodih govorilo o jako važnih stvaréh, s posebnim ozirom na prihodnje državnozborske volitve, naj se ga udeležijo v velikem številu vsi udje in volilci ter po njih vpeljani slovenski rodoljubi, ktere na te shode najuljudneje vabi	odbor.
Koroški deželni zbor.
1. soja, dné 26. jan: Koroški novoizvoljeni dež. poslanci so se dné 26. t. m. zbrali k prvi seji osme volilne dobe. Deželni predsednik je otvoril zborovanje in predstavil novoimenovanega dež. glavarja grofa Goéssa, kteri je v daljšem nagovoru pozdravljal poslance „obeli narodnosti] in raznih strank11, in omenjal dela, ki čakajo na rešitev. —- Slov. poslanec Fr. Grafenauer je predlagal, naj se stenografični zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jeziku, ker to zahtevajo dejanske potrebe. Zoper ta predlog je govoril nemški nacijonalec dr. Art. Lomiš, ki ga je imenoval „prvi napad na nemštvo1' v deželi. — Posl. Einspieler je odgovoril, da je mnogo občin v njegovem volilnem okraju, kjer izmed kmetskega prebivalstva malokdo zna nemški. Zato so slovenski zapisniki res potrebni. Posl. Steinwender j e strastno oporekal in imenoval Grafenauerjev predlog ,.fri-volno demonstracijo". Nemška večina je predlog v svoji znani pravicoljubnosti sevéda odklonila. Zanj so glasovali samo trije slov. poslanci, posl. Jan. Huber pa je — odšel!!
Na to je sledila obljuba novoizvoljenih poslancev. Slovenski poslanci so obljubili v slovenskem jeziku z „obljubim". Pri volitvi odsekov so slovenske poslance kakor druga leta tudi letos prezrli. Samo Muri je izvoljen v gospodarski in verifikacijski odsek.'
. .. Vlada je zopet stavila predlog, naj se na višji realki v Celovcu vpelje veronauk.
rolitic-ni pregled.
Avstro-Ogerska. Državni zbor je končal svoje zasedanje v petek dné 22. jan. S cesarskim pismom je bil razpuščen in razpisane so nove volitve. Mnogo dosedanjih poslancev se po volitvah ne povrne več v državni zbor, ki bode dobil precej novo lice že zato, ker pride 72 novih poslancev iz pete kurije. Slovenci za starim državnim zborom ne bodemo žalovali. Pravice smo tam iskali še vedno zastonj, dobrega smo dobili z Dunaja bore malo, pač pa so nam nalagali vedno nova bremena. Bode ti v novem zboru boljše? Kdo vé. — Pri razgovoru o pravosodnem ministerstvu je g. poslanec dr. Šušteršič v izvrstnem govoru pojasnil razmere pri naših sodiščih. Minister sam je gospoda poslancu v marsičem pritrjeval. Govor prinesemo v celoti.
Deželni zbori so se zbrali dné 26. januarja. — V hrvaškem sabora so posl. Ružič in tovariši predlagali, naj se odpravijo vse mažarske šole po Hrvaškem, in na Reki naj ostanejo dosedanje postave. (Mažari hočejo tam upeljati mažarske postave.) Mažaroni, ki so povsem podobni našim nemškutarjem, bodo ta predlog seveda odklonili. — Naš vnanji minister se je mudil v Berolinu pri nemškem cesarju in pri ministrih. Samo na uro gledat gotovo ni šel tja. Razgovarjali so se bajé o homatijah na Turškem.
Druge države. Lahi imajo v Afriki zopet smolo. Dobili so nove nasprotnike, derviše (to je
neka turška sekta), ki napadajo laške naselbine. Italija bode prisiljena, v Afriko poslati v novič vojakov. — Koliko je socijalnim demokratom mar revno ljudstvo, osvetljuje „P. L.“ s sledečimi vzgledi: Nedavno je umrl vodja angleških socija-listov, agitator Viljem Morris. Povsodi je razširjal socijalistične nauke, proglašal zasebno premoženje za tatvino, da se mora vse premoženje jednakomerno razdeleti itd. Pri vsem tem pa je dobri mož ljubil „krivično“ premoženje, ter si pridobil nič manj kakor cel milijon, poleg tega pa še krasno vilo, v kteri je stanoval. Kakor trpin je govoril za trpine-delavce, ker je — neslo, a ob smrti se niti najmanje ni spomnil ubogih delavcev. Vse premoženje do zadnjega beliča zapustil je ženi in otrokom. Tako postopajo socijalni demokratje. Oznanujejo socijalistične nauke, hujskajo uboge delavske stanove, sami pa si z njihovimi žulji polnijo žepe. — V mestu Serajngu v Belgiji, imajo socijalisti večino v mestnem odbora. Svojim privržencem in za agitacijo mečejo tisočake, sicer pa gospodarijo tako znamenito, da od 1. aprila 1. 1. niso niti uradnikom, niti učiteljem izplačali še nobene plače. Tu se vidi, kakšna je socijalno-demo-kratična jeduakost.
© v ! é a r.
Na Koroškem. „Bauernbund" napravi na svečnico, dné 2. febr. ob Va1 ■ uri shod^ pri Škofu na Rudi. Govorili bodo Kiršner, Čare, Plešivčnik, Plaveč, Černik. Namen shodu je jasen: Delati hočejo zgago med volilci. Zato Slovenci, pozor! — V Prevaljah se je ponesrečil v rudniku 23-letni delavec Kompan. -— Okr. sodnik Pram-berger v Velikovcu je imenovan dež. sodn. svetovalcem na istem mestu. — Na beljaški gimnaziji je zopet razpisano mesto gimnazijskega profesorja. Kakor kaže razpis, že zopet ne bodo poskrbeli za profesorja slovenščine. Razpisano je tudi več učiteljskih mest po slovenskih krajih, ne da bi se zahtevalo znanje slovenščine. Kdaj bode vendar enkrat konec tem krivicam?
Na Kranjskem. Več ali manj močen potres so v zadnjem času zopet čutili po mnogih krajih na Kranjskem. — Cesar je potrdil v kranjskem deželnem zbora vsprejeti zakon, po kterem se občina Škofjaloka razdeli v dve samostojni občini Škof-jaloka in Zminec. — Novo posojilnico so ustanovili v Selcih pri Škofji Loki. — Pomnožni železniški čuvaj St. Klembas v Medvodah na Gorenjskem je izvabil v svoje stanovanje sina drugega železniškega čuvaja V. Vrtina in ga zadavil, potem se sam vlegel na železniški tir, da ga je vlak povozil. Vzrok umoru je to, daje V. Vrtin dobil neko službo, za ktero je tudi Klembas prosil. — Ljubljansko katoliško delavsko društvo ima 537 rednih in 102 podporna uda. — V Ljubljani se pogajajo sedaj za upeljavo državnega telefona. — V Ljubljani je nanagloma umrl komandant tamošnjih vojakov, Pini. Hegediis. Zadela ga je kap. — V Rovtah so ustanovili mirovno sodišče.
Na Štajerskem. V Žalcu bodo osnovali obrtno nadaljevalno šolo. Dobro!— Zaradi celjske slov.-nemške gimnazije je izjavil naučni minister v proračunskem odseku gosposke zbornice, da bode to gimnazijo vzdrževalo miuisterstvo do jeseni, na jesen pa ta zadeva zopet pride v državni zbor. —
V	Celji je okrajno glavarstvo začelo izdajati uradni list v nemškem in slovenskem jeziku. Novi list se tiska v isti tiskarni, kakor „Vaktarica“. Zató se gotovo ne prikupi Slovencem.
Na Primorskem. VKrombergu je umrl neki Vižin, star 95 let. Mož ni nikoli kadil, pa tudi nikdar ni bil pijan. — Kakor smo svoj čas poročali, sta dné 2. avgusta 1896. 1. mestna stražnika G. Radoslovich in G. Scopinich v Malem Lošinju v Istri mornarja O. Ostermanna zabodla na grozen način, ker je prepeval brvatske pesmi. Porotna obravnava vršila se je v Gradci, ker se Italijanom ni zaupalo, da bodo sodili po pravici. Morilca spoznali so krivim in je bil G. Radoslovich obsojen na dve leti težke ječe, G. Scopinich pa le na 3 dni zapora. Tdko je bilo zadostilo pravici. A kdo povrne ubogi materi sina, ki je bil edina uje podpora v starosti in bolehnosti?
Po drugih deželah. Na Dunaju so obsodili v smrt 341etnega mehanika Iv. Pocka, ker je poslal v delavnico ključavničarja Baša zavitek, v kterem je bila bomba. Bomba se je razletela ter ubila jednega vajenca, dva pa ranila. — V Slanem Kamnu na Hrvaškem je porodila kmetica otroka, ki nima ne rok, ne nog. Otroka so krstili. —
V	Rimu je, umri kardinal Bianchi, star 80 let. — Na božični dan je v pokrajini Modeno se vsa vas Sant Ana Pelago pogreznila v zemljo. Ljudje so se srečno rešili. Kaj je uzrok tej grozni nesreči, še ni dognano. — Iz Kartenice na Nemškem je pobegnil ravnatelj tamošnje podružnice državne banke ter poneveril 350.000 mark. — V Indiji še vedno hudo razsaja kuga. Samo v Bombayu umira do 1000 ljudij na teden.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Za Mohorjevo družbo sta zimski in jesenski čas najbolj imenitna, zakaj oba sta jej časa žetve. V zimskem času sprejema vnovič ude in njihove letne darove, v jeseni pa jim za tó podaja novo duševno hrano; če gre vse po sreči, veseli se naj-poprej dražba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe. Naj bi nastoplo leto prineslo prav obilo medsebojnega veselja ob obeh teh znamenitih časih ! — Zato se po svoji navadi obračamo zdaj do vseh Slovencev in Slovenk ter jih vabimo prisrčno, naj se zopet pridružijo naši vseslovenski dražbi, da se nas zopet nabere na tisoče in tisoče. To bode vsemu narodu v srečo in čast, ter ga bo tudi prijetno osvitljalo pred unanjim svetom. Po skupni molitvi se bomo udeleževali nebeških dobrot, iz družbenih knjig pa zajemali lepe nauke, kteri nas bodo izobraževali ter nam krepili duhd. Res, goldinar dati je marsikomu težavno, a resnica je tudi, da si ga kteribodi vsaj desetkrat prihrani potem, ko mu nove knjige napravljajo pošteno razvedrilo in veselje ; lepih naukov v njih pa celo ne moreš preplačati nikdar, ker ti koristijo za čas in večnost. Torej le kmalu se oglasite (če se še niste) pri gg. poverjenikih in kolikor le mogoče naj vas pristopi še novih! Verjemite, da vam ne bode žal! Preč. gg. poverjenike in drage rodoljube pa prosimo prelepó, da bi ne opešali v svojem izkušenem, trudoljubnem delovanju za družbo. Ž njihovo pomočjo upamo, da bo dražba sv. Mohorja, če ne morda tam pa tam še narastla, vsaj vstrajala na svoji dosedanji visočini. Zlasti v obmejnih krajih naj bi le še naraščala!
Knjige izidejo iste, kakor jih napoveda družbeni „Glasnik“ :
1.	„Zgodbe sv. pisma". IV. snopič. „Zgod-bam" je namén, Slovence bolje seznaniti z božjim razodetjem in nauki sv. pisma; močno želimo, da pridejo v vsako slovensko družino. Dozdaj izišli 3 snopiči se še dobé vsaki po 50 kr.
2.	„Sveti rožni venec". Knjiga obsega na 20. polah pouk o rožnem vencu in njega bratovščinah, vrhu tega pa še celoten molitvenik. Nemški izvirnik so ob svojem času priporočali rajni briksenski škof Vincencij Gasser tako-le : „Ta knjižica je kajsi pripravna, da pobožnost sv. rožnega venca srcu omiluje, častitljivo rožnovensko bratovščino vrlo prikupuje, rožni venec sam pa s pravo pobožnostjo in z velikim duhovnim pridom moliti uči. Da bi knjižica le našla p6t v vsako krščansko družino, rožni venec pa postal vez, ktera jo objema in veže na veliko božjo družino, sveto katoliško cerkev!"
Dodali smo knjigi ob koncu še rožnovenske pesni iz cerkvenih dnevnic, ktere je poslovenil pesnik č. g. A. Hribar, in pa najnovejšo okrožnico sv. očeta Leona XIII. o rožnem vencu. Kdor želi ta molitvenik prejeti lepo izvirno vezan v platno z rdečo obrezo, naj dodà 40 kr., kdor pa v usnje z zlato obrezo, dodaj 60 kr.
3.	„Poljedelstvo“. L del. Ta knjiga, ktere I. del je že dogotovljen ter obsega 9 pòi z mnogimi slikami, bode gotovo dobro služila našim poljedelcem, zanimala pa tudi drage.
4.	„Srbi in Bolgari." Kmalu izgotovimo tudi to knjigo, ki bo olepšana z mnogimi podobami.
5.	„Slovenske Večernice za pouk in kratek čas." 50. zvezek. To bodo najobširniše ^Večernice", kar jih je kedaj izdala Mohorjeva družba. Prinesle bodo obširno povest iz družinskega življenja: „Boj za pravico," ktero je spisal Fr. J. Milovršnik.
6.	„Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898." Ravnokar sestavljamo berilo zanj, in seveda želimo, da bi bilo raznovrstno in zanimivo. Zato pa prosimo vsestranske podpore naših gg. pisateljev, zlasti priznanih pripovedovalcev in pesnikov. Vsakoletni „obolus“ od vsakega pisatelja si družba poželuje tako, kakor lačni človek vsakdanjega kruha.
Da bomo mogli pričeti z imenikom o pravem času in tudi zvedeli število knjig, koliko jih imamo natisniti, prosimo, da se nam pošljejo vpisovalne pole gotovo do 5. marca.
Konečno vse častite družnike prijazno opomnimo na družbina določila, da se le tisti šteje za družnika, ki o pravem času, t. j. do 5. marca, družbi pristopi in da morajo neudje za letne knjige plačati kakor po knjigarnah 3 gld. 50 kr. Posamezniki, ki knjige posebej sprejemajo, morajo dodati 20 kr. za upravne troske pri razpošiljatvi knjig.
Bog blagoslovi skupno naše delo v gmotni in dušni prospeb slovenskega naroda !
V Celovcu, dné 25. januarja 1. 1897.
Odbor.
po vseli gostilnali
Duhovniške zadeve v Krški škofiji.
Župnijo Kotlje je dobil tamošnji provizor, 6. g. Fr. Stingi. Čestitamo! — Umrl je 5. g. Viljem Maier, duh. v pokoju v Micheldorfu, star 28 let. N. p. v m! — Za provizorja v Blatograd pride č. g. Val. Li m p el, kaplan v Hodišah.
lastnica uredništva.
Ifasim bralcem. Mnogo gradiva, zlasti dopisov, je moralo zaostati zbog prepotrebnih člankov o volitvah. Vse pride prihodnjič na vrsto, torej prosimo potrpljenja.
Od raznih strani,]' čujemo pritožbe, da mnogi poštarji ,Mir“-a naročnikom ne dostavljajo redno. Ali ga naročniki čisto ne dobé, ali pa mnogo pozneje. Prosimo, naj naročniki strogo pazijo na to, ter nam vse pomanjkljivosti in vsak nered naznanijo, da storimo pri poštnem ravnateljstvu potrebne korake. Od tù se „Mir“ redno odpošilja.
Vi
1
I
1
Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite j| samo vžigalice in svinčnike družbe sv. j| Cirila in Metoda!	£
V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki .družbe ^ sv. Cirila in Metoda" v trafiki gospe Iz op, kosarnske P ulice številka 7.

Vabila,
Bekštanjska posojilnica v Ločah imela bo svoj letni občni zbor, kakor druga leta, na Svečnico t. j. 2. februarja popoludne ob 3. uri pri Pložu v Ločah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o posojilničnem delovanju in odobritev računa za 1. 1896.	2. Razdelitev
čistega dobička. 3. Razni nasveti.
Uljudno vabi vse družnike	ravnateljstvo.
Hranilnica in posojilnica v Tinjah imela bo dné 7. svečana ob Va t-, uri popoludne pri Bužljeju v Vabni vesi svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom:	1. Po-
ročilo o delovanju posojilnice leta 189G. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Sklep o čistem dobičku. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi	načelništvo.

Izšel je v uovi izdaji in je dobiti v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu:
Veliki katekizem
ali krščanski nauk.
[8°, 224 stranij.]
(Izvirnik so potrdili vsi avstrijski škofje, zbrani na Dunaju dné 9. aprila 1894.)
Velja v tiskarni kupljen kartoniran iztis 40 kr., po pošti pod križnim zavitkom 50 kr.
Mali in srednji katekizem se še tiskata in se oglasita pozneje, ko bodeta gotova.
^Loterijske srečke od 23. januarja.
Gradec	83	65	14	75	8
Dunaj	63	24	55	56	75
Tržne cene v Celovcu
dné 28. januarja.
Ime blaga	na birne	na hektolitre
	gld. j kr.	gld. | kr.
pšenica ....
rž................
ječmen ....
oves..............
hej da............
turšica (sirk) .	.
pšeno (kaša) .	.
fižol.............
repica (krompir) . deteljno seme.	.
grah..............
Sladko seno je po 2 gld. 50	kr. do 2 gld. 90	kr.
kislo	1 gld. 65 kr. do 2 gld. 45 kr.,	slama po 1	gld. 40	kr.
do 1	gld. 75 kr. meterski cent (100	kil). Friien	Špeh je	po
60 do	70 kr. kila, maslo in poter po	1 gld. do 1	gld. 10	kr.
— Vozne vole plačujejo mesarji po 120 do 155 gld.
		_	_
4	45	5
2	17	2
3	30	4
3	18	3
7	—	8
1	30	2
—	—	—
67
12
97
75
Današnja številka ima kot prilogo 2. štev. „Dom. Prijatelja" in skupni pastirski list avstrijskih nadškofov in škofov o volitvah.
Naznanila.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica)
naznanja, da je otvorilo
društveno zalogo briških vin
v ulioi Haezielliiii v <» o ivi <• i.
V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna
domača črna vina.	Za pristnost se jamči.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z aiitibciinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. —- Ker
zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
Kmetija na prodaj.
Blizu Vrbe in farne cerkve na prav lepem kraju, skoz in skoz novo popravljeno in prezidano, okoli 30 birnov posetve, nekaj čez 20 oralov gozda lepo zaraščenega lesa, dosti travnika in paše ter prav lep sadni vrt se prodà iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Polovica kupne cene lahko na hiši ostane. Več pové Janez Falle p. d. Nemec v Gorjah, pošta Vrba na Koroškem.
Podpisani se priporoča čč. gg. duhovnikom in cenjenim p. n. naročnikom za napravo
cerliveniSi oblačil
^rip.orsoil.o«
Cerkveno predstojništvo v Galiciji na Koroškem priporoča vsem cerkvam najtopleje tvrdko
Denzel-novi sinovi,
livarna za zvonove y Mariboru.
Ta tvrdka je pred leti za farno cerkev v Galiciji vlila tri zvonove, ki so jako dobro vbrani in trpežno vliti, po prav nizki ceni.
V Galiciji, dné 27. januarja 1897.
Matija Nessler,
župnik.
Simon Pegrin, Jožef Urank,
cerkovnika.
1F
se dà l'ai*o\’ško posestvo — 20 birnov posetve — s stanovanjem in hlevi v Lipi nad Vrbo. Ponudbe sprejema župnik Fr. Virnik v Lipi, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.
Pivovarna kneza Adolf .Jožef Sclnvarzen-kerg v Protivinu (Češko) priporoča
izvozno pivo in iežak.
Je v zalogi in toči se
v restavraciji „KokI“
„k prvemu krajeu“
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno
postrežbo.
Spoštovanjem
R. Koki.
m e d »
garantiran pitanec, za čebelarje
v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr. ; v škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr.
Iffini pristni bri novec
liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošilja proti poštnemu povzetju
Egidij Jeglič,
trgovec na Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Živinska sol
(erariéna cena soli IDO klg. po 5 gld, od e. k. soline)
oskrbuje proti zmerni odškodnini za nabasanje, vrečo in odpošiljanje,
tvrdka Andrej «fisel,
trgovina za sol v Ebensee, Zgor. Avstrijsko.
Pošilja se na vse postaje v velikih in malih množinah s stalnimi cenami, franko do zadnje postaje.
-tt- f§l m-
C. in i. dvorna tovarna za orgije
bratov Hieger
v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija,
podružnica v Budimpešti VII., Garay-utcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Ceniki zastonj.

E. Z B IT E K
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki iso bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona- XIII. Tudi ima priznalna pisma iz P etro-grada, Carigrada itd. )
3a£~Ceniki se pošiljajo zastonj.
vsake vrste, od priprostih in najcenejšib do najbolj dragocenih, lepo izdelanih in z umetniškim vezilom.
Cele ornate (oprave) kakor posamezne kazule, plu-vijale, dalmalike, vela, baldahine (nebesa), mrtvaške prte, cerkvena bandera, albe, koreteljne, talarje, obleke za cerkovnike in mašne strežnike — točno napravljam. Tudi oskrbujem poprave vsake vrste, prenašam stara vezila na novo podlago, dobro in hitro.
Pismena naznanila se dajejo z obratno pošto, vzorci se pošiljajo zastonj in franko.
Spoštovanjem
Janez Witzman, Gradec,
Burggasse štev. 3.
I; Ljubljane.
Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti j so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor I pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu j na razpolaganje.
Posebno so doktor Trnkóczy-ja
kapljice za želodec,
g
GES. DEP. SCHUTZMARKE.
krepčajoče, slizraztvarjajoče, odpenj aj oče, čistuj oče in slast vzbujajoče.
1 steklenica 20'kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tueate 4 gld. 80 kr
Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice.
1 škatljiea 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr.
Sok za prsi in zoper kašelj
ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup,
jirirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja.
1 steklenica 56 kr., ‘/a tucata 2 gld. 50 kr.
Zoper trganje in revmatične bolečine
j priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot ma- i žilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter | je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd.
1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr.
Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na I | vse kraje vsak dan po pošti
lekarna Trnkóczy
zraven rotovža
Ljubljana, Kranjsko.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od'prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
Ato
d gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Gena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
X jVw ena r>ot 11 elce-
Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite _______________ ___	mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahóda v Pragi, 16. jun. 1896. ■UeF" Pristno le z zgornjo znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Priloga „Miru“ štev. 3. od dné 30. januarja 1897.
Nadškofi in škofi avstrijski
blagrujejo, blagoslavljajo in v miru pozdravljajo
vse vernike svojih škofij
v Jezusu Kristusu Gospodu našemi

llržavni zbor je po svojem šestletnem delovanju razpuščen in pred durmi imamo nove .	volitve, ki se bodo v kratkem vršile. Zopet bodo glasovala avstrijska ljudstva, da
imenujejo tiste može, kteri bodo kot njihovi zastopniki odločevali o sreči ali nesreči naše države.
Posebno pomenljive so prihodnje volitve še zavoljo tega, ker je zdaj k volitvi poklican prvikrat tudi del ljudstva, ki po ustavi do zdaj te pravice ni imel.
Ker so volitve tako važne, imamo mi, vaši višji pastirji, na svoji vesti dolžnost, da vas podučimo o dolžnostih pri volitvah in vam prigovarjamo, da to dolžnost tudi izpolnite.
Državni zbor je postavni zastop narodov; z njim si je cesar delil pravico, dajati postave. Brez njega ni postave, ki bi vezala vso državo; brez njega vlada ne more davkov tirjati, ne more novih stroškov delati. Blagor celega ljudstva, premišljeni in pametni napredek v postavodajatvi, ki naj odpravi težko občutene slabe razmere, mirni razvoj verskega, narodnega in družbinskega življenja narodov, vse to je odvisno od mišljenja in zadržanja državnega zbora.
Iz tega je že razvidno, kako važno je, da volilci izpolnjujejo svojo dolžnost ter volijo dobro. Vsakteri vestni volilec naj premisli, v kterem položaju je ljudstvo, česa mu je treba, na čem ljudstvo trpi in ktere nevarnosti mu pretijo, in potem naj voli može, ki imajo voljo in zmožnost, zastopati v vsakem oziru blagor ljudstva.
Že domoljubni premisleki bi mogli opravičiti, da vam vaši višji pastirji s svojim svetom na roke gredo, kedar se poslužujete te svoje državljanske pravice. Ali še drug vzrok je, ki nam naravnost nalaga dolžnost, da vam pojasnimo, kaj imate pri volitvi storiti. Upliv zastopnikov ljudstva ne obsega samo državne ali občinske reči, marveč tudi versko in cerkveno življenje.
Obstoječa ustava daje državnemu zboru pravico, razpravljati in določevati o vzgoji, o poduku, da, celo o razmerju med cerkvijo in državo, in urejevati zunanje cerkvene razmere. I astirjem cerkve pa ne more biti vsejedno, ali se o teh vprašanjih obravnava z razumnostjo, s krščanskim mišljenjem, ali s predsodki, zaničevanjem ali celo s sovraštvom! Mar nismo morali izkusiti, da so se v tem v prejšnjih časih delale obžalovanja vredne napake, za kterimi še zdaj trpi ne samo cerkev, marveč tudi država?
Zavoljo tega je nad vse pomenljivo, v ktere roke položite tako vazni posel državnega poslanstva, od kterega so tudi odvisne vaše najsvetejše zadeve. Zato se mi ne moremo odtegniti dolžnosti, opomniti vas, da se svoje volilne pravice tako poslužite, kakor bode vsem
vašim zadevam v blagor in sreco.	_
Že pri zadnjem shodu avstrijskih katoličanov smo javno povedali, po kterih načelih se
morajo katoličani pri svojem delovanju v zastopih države, kraljestev in dežel ravnati. Treba
je, da vas še enkrat opomnimo na ta načela.
Podlaga sreče narodov je vera, versko življenje pa goji sv. cerkev. V tej je zapustil nebeški Izveličar zaklade svojih naukov in svoje milosti, da jih deli mlrodom vsega sveta v njihovi blagor. Ta vzvišeni namen je sv. cerkev sprejela od svojega ustanovitelja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ne pa od ktere posvetne oblasti; zato ona ne more pripustiti, da bi ji kterakoli posvetna oblast branila doseči svoj namen; ona mora tirjati, da se ji pusti pri
izpolnjevanju njenih dolžnostij popolna prostost.
Vaši višji pastirji so pa že večkrat tožili, da sv. cerkev na Avstrijskem te prostosti
nima, da državno [jostavodajstvo sega daleč v zadeve, o kterih ima določevati le sv. cerkev, da so tako deloma zvezane moči, ki bi naj delovale v cerkvi in da je delovanje cerkve m
njenih služabnikov podvrženo težečemu nadzorstvu.
Radi pripoznavamo, da se je v zadnjih letih marsikaj zboljšalo; vlada m postavodajni
zastopi se s pravičnimi cerkvenimi tirjatvami in tožbami bavijo očitno bolj dobrohotno, kakor poprej • a kar se je zboljšalo, nima posebnega pomena. Postave, ki cerkvi ne dajejo popolne prostosti, veljajo še zanaprej, kakor do zdaj. Kako lahko se more stara strankarska strast zopet vzbuditi, sovražno rabiti dotične postave, utrditi stare spone m nove naložiti sv. cerkvi. Vprašajte se sami: Ali bodo možje, ki sami verskih resnic ne verujejo, ki naj svetejših m najbolj častivrednih naprav ne spoštujejo, ali bodo taki ljudje vaše verske koristi v državnem zboru tako zastopali, kakor morate vi želeti in pričakovati? Priznali bodete, da tega ne bodo storili in zato takih ljudij ne volite. Ne volite nikogar, ki hoče sv. vero iz javnega življenja in iz državnih uprav odpraviti in izključiti; nikogar, ki hoče sv. cerkev narediti deklo državne oblasti marveč volite ljudi, ki z lastnim srcem čutijo, kaj je vera človeku vredna, ki so prepričani o pomenu naukov sv. cerkve za človeško življenje, in kterih lastno življenje se s tem
prepričanjem strinja.	.	, .
Že v obče ni zagotovljeno, da bi se vera mogla dosti gojiti, posebno pa je tako pri
šolah Šolske postave in njihovo izvrševanje, kakor se je že od začetka sem razvijalo, nikakor ne zagotavljajo verske vzreje vaših otrok niti v ljudskih, niti v srednjih in visokih šolah. Najhujše v teh postavah je, da sme po njih nauk o posvetnih predmetih naravnost nasprotovati krščanskemu nauku, in tako podirati, kar je veronauk sezidal. To je osodepolna pomanjkljivos sedanjih šolskih uprav, da vera ni več podlaga, na ktero se stavi vzgojevalno delovanje sol.
Poduk v krščanskem nauku, kterega delijo vaši dušni pastirji v tako malih urah, e pomanjkljivosti popraviti ne more. Zato vam moramo danes ravno tisto reči, kar smo poveda i že 1 1890.: .,Sedanja ljudska šola ne daje nobenega poroštva, da se vaši otroci katoliško izrodijo in podučijo; njihovi nauk in njihova vzgoja nimajo znaka katoliške vere m katoliškega življenja. “__Nekteri izmed vas si sicer prizadevajo, ustanavljati katoliška šolska društva in ka-
toliške zasebne šole ter tako to pomanjkljivost popraviti skušajo; s tem kažejo, da spoznajo napake
javnih sol; ali s temi darovi je primeroma le malo pomagano, to je pomoč v sili, ki pa nikakor ne zadostuje. Velika večina Ijudij je prisiljena, izročevati svoje otroke javnim šolam akoravno nimajo prepričanja, da bi ta otroke nadalje vzrejevala krščansko-katoliško, kakor so doma starisi začeli, in kakor bi oni smeli pričakovati in tirjati.
Torej se po sedanji šolski upravi vaši vesti v resnici sila godi. Ugovor ne velja nič, ta se na ljudskih in večinoma tudi na srednjih šolah redno uči tudi krščanski nauk; da ima nem načrt malo, žalibog premalo ur za krščanski nauk, to ni dosti; ves poduk, vsa vzgoja a o is vii otrok mora stati na trdni podlagi katoliške vere, mora biti prešinjen od duha svete tu t\e. Od te tirjatve, katoliški stariši, nikdar ne sinete odjenjati, sicer bi zanemarjali naj-■ 'etejšo dolžnost, ki jo imate nasproti svojim otrokom. Mi, vaši višji pastirji, bomo to vedno, zopet in zopet tirjali, ker bomo enkrat pred Božjim sodnim stolom morali odgovor dajati o dušnem blagru vaših otrok. Po krivici nam bodo seveda očitali, da to tirjamo samo zaradi tega, kei hočemo zapovedovati nad šolo, ali pa celo, da hočemo zatirati učitelje! Ne, tega namena mi nimamo, jedno pa želimo: duševni blagor vaših otrok, in zato tirjamo za vas katoliške šole in katoliške učitelje.
-V vaših rokah je, da se to izpolni“, smo vam že enkrat rekli. Da se to do danes 111 dal° doseči> na tem ste vi katoliški možje in volilci deloma sami krivi. V mnogih krajih Se T1 ' volitvah ni gledalo na to, da bi se bili v državni zbor poslali možje, ki so bili volje zastopati to vašo tirjatev. Ali hočete, katoliški stariši, to napako zdaj ponoviti? Ali hočete zopet cel rod Ijudij žrtvovati napačno in krivo uravnanim šolam? Ne, to se naj ne zgodi! -ato volite take može, ki so prepričani, da se morajo šole predrugačiti, sicer bo naša predraga domovina popolnoma zapadla neveri in verski mlačnosti.
_	K razvoju ljudstev naše avstrijske države nam je treba narodnega in družbinskega
imru. Vsakteri narod ima naravno in zgodovinsko pravico, da goji in razvija svoje narodno ziv jenje ; a noben narod naj ne žali druge zraven njega živeče narodnosti v njenih pravicah, ker bi to vsej državi le škodovalo v njenih velikih občnih zadevah.
_ Kakor mia vsak narod svoje pravice, tako ima tudi dolžnost pomagati, da se složno ^zu-zi država, v ktero je Božja previdnost združila avstrijska ljudstva. Le trdna, na znotraj ie? a’ "i na zunaj mogočna država zamore posameznim narodom dajati zraka in luči k srečnemu razvoju njihovih močij ter more ohraniti vsej državi ljubi mir. Zato naj bo ljubezen ° aStne Modnosti vedno združena s pravičnostjo do drugih narodov, z nepremakljivo zve-, ° ° nasPro^i Nižavi, in z neomahljivo ljubeznijo in zvestobo do našega presvitlega vladarja 1 Vldl v mirnem razvoju svojih ljudstev edino svojo željo, edino svojo srečo.
. Ge se pa Ijnbezen do svoje narodnosti izpridi v sebičnost, če se stavijo tirjatve ki žabjo druge enakopravne narode v njihovih pravicah; če se oznanujejo načela, kterih izvršitev
tnia a Uf\aina ali v kvai državni edinosti in moči in zvestobi do presvitlega vladarja, potem ^ zazeljenega miru med avstrijskimi narodi ne bomo našli in ga ne bomo vzdržali. Potem
vJ	V..drŽavnem zboru svet videl [žalostne prizore strastnih narodnih prepirov,
strofi t° J-e n,eP,eniJ° P° tem’ da bl se ta nesrečni prepir enkrat pomiril, kajti v burni narodni V, vil mr- ? +Vfa’ krŠ5anske 6ednostp «^ezen do cerkve in spoštovanje predpostavljenih.
svoje Bravicela6d 6 aJhVSe ^ v rokah! voIite može, ki so pravični in premišljeni; ki zastopajo rugih ne žabjo; ki celoto ljubijo, a nobenega dela ne slabijo; ki svoje tirjajo,
ne da bi celoti delali škodo; može, ki se pustijo voditi od pametnega načela, da se v nasi državi narodna vprašanja ne dajo rešiti s silovito večino, marveč z močjo pravice m krščanske ljubezni. Zato volite zveste katoličane. Samo kdor v cerkvenem duhu misli m živi se bo navdal tiste modrosti in pravičnosti, ktere je kazala sv. cerkev v narodnih vprašanji i oc nekdaj ter bo vkljub narodni različnosti v najvišjih vprašanjih sporazumen z državljani drugih nàrodnostij. Ne moremo vam dosti dopovedati: Vez, ki druži avstrijska ljudstva, je dvojna:
ljubezen do presvitlega cesarja in ndanost do katoliške cerkve.	.
Kjer veje Božji 'duh, tam so združeni različni jeziki z medsebojno ljubeznijo. Ce vo i e katoliško misleče in čuteče može, tedaj bodete ustregli svoji narodnosti in pospeševali edinost
in moč cele države.
A tudi za družbinsko (socijalno) delovanje potrebujemo mož pravega spoznanja m miroljubnega mišljenja; kajti tudi tukaj se ljudje hudo prepirajo in pretijo nam velike nevarnosti.
Ni stami ki bi ne bil nezadovoljen s sedanjimi gospodarskimi razmerami m z državnim postavodajstvom; ta nezadovoljnost se dostikrat še nalašč neti. Nasprotstvo med koristi različnih stanov se poostruje, nedostatnosti se pretiravajo in od državnega sodelovanja k pobolj-šanju gospodarskih razmer se zahtevajo nemogoče reči. Država je poklicana varovati m p^ speševati pravice in koristi vseh, zato ona ne more izpolniti vseh želj. Tako se pa množi število nezadovoljnih ljudij in število tistih, ki razdirajo mir m redni razvitek naših gosp«.
darski ^azmer^	^ narazen sili? in posamezni stanovi vedno bolj pozabljajo,
da so vsi vkup jedna družina Božja; da, kakor noben ud ni život za se, marveč samo zveza vseh udov je život, tako tudi noben stan za seni človeška družba, marveč zveza vseh stanov; zato mora vsakateri stan, kterikoli je že njegov poklic, služiti ceh človeški družbi m pospe-
SeVat‘i bZatorjeCetem važnejše in potrebnejše, da se volijo taki možje, kterim v prsih gorko bije srce za bedo raznih stanov, ki so si pa tudi ohranili pregled vsega; možje, ki bodo obstoječega družbinskega razdora shujševali s tem, da vzbujajo nezaupnost m nezadovoljnost, Jo » ljubeznijo i„ pravico okušali spraviti nasprotnike; ki bodo brez predsodkov vse preiskovali in si prizadevali, zjediniti nasprotujoče si koristi m tako pospeševati blagor vseli. P	Kak01. je treba spraviti razne koristi in varovati posebno rokodelce, kmete m male
obrtnike, tako je tudi treba, da se potolaži in odstrani nasprotstvo, ki je T “lnJe‘n stalo med tistimi, ki so premožni, in med delavci, ki mmajo mkakega posestva. To nasprotstvo se je vsled slabih gospodarskih razmer in ščuvajočega delovanja prevrata žejnih ljudij še poostrilo; temu se mora »pomagati s pravičnimi postavami,
ktere dobre resnično socijalno-politične postave, a treba je se marsices ■	^	,
kih nalog, in da se rešijo, za to se morajo potegovati vaši zastopniki v državnem zboru. ^ morate pri volitvah gledati po možčh, M so s svojim znanjem m s svojo skusnjo zmozm k sodelovanju, ki so pa tudi volje, delati na to, da napredujejo postave, hraneče močnejšemu; pošteno delo proti nepoštenemu tekmovanju. Vi ne smete voliti ljudi, ki J ,
da se sedanja socijalna vojska da pomiriti z zunanjo silo.
Pomanjkanje in revščina, ktero moramo vsak dan žalostni gledati, izvirata ^ gremì iz pomanjkljivosti socijalnega reda. Orehovih posledic nikdar ne bomo odpravili; dokler bo«.o
ljudje na svetu, bodeta tod imela svoje stanovanje tudi pomanjkanje in revščina. Naš Zveličar izrečno uči: ..Reveže bodete vedno v svoji sredini imeli^ (Mat. 26, 11), in on s tem zavrača prazne obljube tistih, ki pravijo, da zamorejo iz sveta spraviti vso uboštvo in vso revščino ter narediti vse ljudi bogate in srečne. Ne, kakor nikdo vseh ljudij enakih ne more narediti, ravno tako tudi različnosti zunanjih razmer ne bomo mogli odstraniti, in dokler bo svet stal. bodo na njem tudi. uboštvo, pomanjkanje, revščina in bolezni. Ali revežev, ki iščejo dela in' kruha, ali ga ne najdejo; ki gladujejo in nimajo nikogar, da bi jih nasitil, takih revežev bi v krščansko vrejenem družbinskem redu ne smelo biti. Revščina in uboštvo so posledice prvega greha, ki bodo ostale vedno na svetu; ali še le pomanjkljivi državni red je to zlo tako shujšal, da prihaja neznosno. To pomanjkljivost popraviti, je naloga človeške družbe, države, občin, da, vsakterega človeka, ki se je v šoli Jezusa Kristusa učil, koliko usmiljenja nam je Kristus izkazal in kako nam je zapovedal biti usmiljenim. Da se družbinski red popravi, mora dajati država prave postave, občine morajo skrbeti za reveže in z njimi naj sodeluje prostovoljna, dobro uravnana dobrotljivost zasebnikov. Tako je mogoče priti na pomoč vsakteri revščini in vsakteremu trpljenju.
Akoravno smo pa žalibog od tega smotra še zelo oddaljeni, ga bomo vendar mogli doseči, če se nauk in vzgled in milost našega Zveličarja človeških src bolj sprimejo ter jih bolj prešinejo, če bo občine navdihoval v njihovem socijalnem delovanju duh ljubezni in usmiljenja, in če si država vedno prizadeva v krščanskem smislu napredovati v socijalnem postavodajstvu.
Kdor ima kaj spoznanja, bo ta napredek z veseljem pozdravljal, čeravno bi premožnim nalagal kaj žrtev.
A noben kristjan, noben katoliški mož ne more odobravati sredstev, s kterimi hočejo slabe družbinske razmere odpraviti tisti, ki se vedejo kakor edini zastopniki delajočega ljudstva. Ti-le hočejo razmere delajočih stanov zboljšati s popolnim prevratom sedanjih družbinski h razmer; odpraviti hočejo imetje in dati v last državi zemljišča, kapital in za razna dela potrebne priprave. Vsem obetajo enak užitek pri enakem delu, v resnici bi pa s tem ustanovili le neznosno hlapčevstvo in sramotno nasilstvo ter sami sebe postavili za vladarje, Ti ljudje hočejo uničiti cerkev in krščanstvo, ki se njihovim pogubonosnim načrtom najbolj nasproti stavita, in zato v svojih govorih in spisih nesramno napadajo cerkev in duhovnike; zato zasmehujejo in zasramujejo vse, kar je častivrednega ustanovila naša sv. vera. Vero v Boga in njegovo previdnost, nadepolno upanje na večnost, zvesto ljubezen do cerkve in zaupanje do dušnih pastirjev hočejo izdreti iz src delavcev, pri kterih sila le prepogostoma pripravlja pot takim naukom ter jih dela pripravne za tako pogubne namene.
Katoliški delavci! Prvikrat ste poklicani k volitvi, da s svojimi glasovi pošljete može svojega zaupanja v državni zbor. Od raznih stranij se bodo borili za vaše glasove, posebno od tiste strani, ktera trdi, da edina vaše koristi zastopa. Cerkev in duhovnike bodo pri vas črnih in obrekovali; vabili vas bodo z obljubami, ki se nikoli izpolniti ne dajo. Pravili vam bodo, da je blizu čas, ko bodete rešeni pozemskega trpljenja, da so prišli za vas srečni dnevi, če le glasujete za može, ki se vedejo kakor edini zastopniki delavcev. Varujte se krivih pre-lokov! Oni nimajo ničesar, da bi mogli vaše stanje zboljšati, lahko pa zamorejo vaš položaj se celo shujšati. Verjemite rajši tistim, ki podučujejo vas in vaše otroke v veri sv. cerkve, ki so bili do zdaj vaši izkušeni voditelji in vedno v vseh silah vaši zvesti prijatelji, ki imajo
za vaš duševni in za vaš časni blagor vneto srce. Pustite se od njih poučiti o zadnjih namenih onih zapeljivcev in ne poslušajte ljudi, ki sanjajo o raju, ustanovljenem na razvalinah oltarjev in tronov! Volite može, ki se zvesto drže katoliške vere; može, ki imajo kaj srca za revo in trpljenje ljudstva, in ki so pripravljeni po postavni poti in z vsemi pravimi sredstvi odpraviti vas težeče nepriličnosti ; volite može, ki v besedi in v dejanju spoznavajo starodavni, vedno resnični nauk, da brez Boga sreče ni, brez večnosti upanja ni in brez krščanske vere prava ljubezen obstati ne more!
Še enkrat opominjamo vse volilce, kterega koli stanu, volite katoliške može, ki niso katoličani samo po imenu, ki svojo vero tudi s svojimi ustmi očitno spoznavajo ter v svojem življenju dejansko kažejo, „če Bog hiše ne zida, je zidarjev delo zastonj“ (ps. 126, 1.). Brez Boga ni avtoritete (oblasti). Akoravno država s silo marsikaj doseči more, bo vendar svoje dolžnosti le tedaj mogla izpolnjevati, če in dokler ljudstvo spoštuje božje uredbe, na ktere se naslanja vsaktera človeška oblast. Zato si moramo vedno pred očmi imeti, da imajo vse državne naredbe namen, s človeškimi sredstvi v državi ohraniti in vzdržati božji red.
Če državna oblast zapusti svoj vir, tedaj si sama spodkoplje svojo podlago; ter pospešuje pogubno delovanje tistih, ki hočejo razdreti vsakteri od države ali od Boga postavljeni red.
Nasproti temu mogočnemu nekrščanskemu gibanju potrebujemo tedaj bolj kakor kedaj poprej mož, ki dajejo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Zato volite take može ; s tem bodete utrdili veljavo države, varovali bodete blagonosno delovanje cerkve in pripravljali pot k spravi in k socijalnemu miru.
Če naj bodoče volitve izpolnijo naše upanje in naše želje, morate katoliški volile! biti složni. Do zdaj ste bili razcepljeni in od tod je večinoma vaša slabost. Če se avstrijski katoličani nočejo odpovedati vsemu vplivu na javne zadeve, ne sme tako ostati! Yi imate skupno zastavo, okoli ktere se morate združiti: našo sv. katoliško vero. Naprej torej, katoliški možje, okoli tega znamenja združene bomo vas videli zmagati!
To važno zadevo priporočujemo božjemu vsemogočnemu varstvu, priporočujemo mogočni priprošnji presvete Device Marije, in zato zaukažemo, da se kako nedeljo naravnost pred volitvami , kakor bodo ukazali dušni pastirji, v vseh župnijskih cerkvah naših škofij razstavi najsvetejše k javni molitvi in da se moli za dobre volitve, ki bodo v blagor cerkvi in vsej naši domovini.
Kot znamenje svoje pastirske ljubezni pa vzdignemo skupno svoje roke in vas blagoslavljamo v imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Dano meseca januarja 1. 1897.
Frančišek de Paula kardinal pl. Sclidnborn, knezonadškof Pražki.
Anton Jožef kardinal Grusclia, knezonadškof Dunajski.
Jurij kardinal Kopp, knezonadškof Vratislavski.
Silvester kardinal Sembratovicz, nadškof Lvovski, rit. gr.
Janez Evang. Haller, knezonadškof Solnograški.
Fulgencij Carew, nadškof Hvarski.
Izak Nikolaj Isakowicz, nadškof Lvovski, rit. arm.
Alojzij Matija Zorn, knezonadškof Goriški.
Severin Morawski, nadškof Lvovski, rit. lat. Gregor liaieevič, nadškof Zaderski.
Teodor Kolin, knezonadškof Olomuški.
Lllkež Solecki, škof Premiselski, rit. lat.
Ignacij Loboš, škof Tarnovski.
Emanuel Janez Scliobel, škof Litomeriški. Frančišek Sai. Bauer, škof Brnski.
Šimen Aichner, knezoškof Briksenski.
Jakob Missia, knezoškof Ljubljanski.
Janez Bapt. Flapp, škof Poreški.
Martin Jožef Riba, škof Budjejeviški.
Janez Puzyna, knezoškof Krakovski.
Evgen Karol Tallissi, knezoškof Tridentinski.
Jožef Kalili, knezoškof Krški.
Frančišek Marija Doppelbauer, škof Linški. Mihael Kapotnik, knezoškof Lavantinski.
Filip Nakič, škof Spletski.
Julijan Knilowski, škof Stanislavski, rit. gr.
Jožef Gregor Marčelič, škof Dubrovniški.
Edvard Janez Kep. Brynych, škof Kraljevograjski. Leopold Schuster, knezoškof Sekovski.
Janez Bapt. Rdssler, škof Št. Hipolitski.
Andrej Marija Sterk, škof Koperski.
Matej Zannoni, škof Šibeniški.
Frančišek Uccelini, škof Kotorski.
Konstantin Czechovicz, škof Premiselski, rit. gr. Frančišek Tolarič, kapiteljski vikar na Krku.




.