ti: www.nsi-kamnik.net Stran, ki Ivi/ Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo S, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si Da cesta zbližuje ljudi in kraje dobro vedo domačini zaselka Trobevno. Pred dnevi so se veselili odprtja asfaltirane ceste, ki jim omogoča lažjo in varnejšo pot v dolino. VERA MEJAČ Ob 25-letnici Osnovne šole 27. julij Kamnik Drugačnost sprejeta kot dar, bogastvo in izziv V počastitev 25. obletnice OŠ 27. julij Kamnik, materinskega dne in občinskega praznika so učenci ob skrbni pomoči učiteljev in drugih strokovnih delavcev 29. marca pripravili prireditev, polno topline, z naslovom PODAJ Ml ROKO. Osnovna šola 27. julij Kamnik že četrt stoletja uresničuje odgovorno poslanstvo izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki se prav z njeno pomočjo vključijo v družbo, se uveljavijo v poklicu in življenju. Strokovnemu in povezanemu kolektivu z ravnateljico Milenko Brajer uspeva šolo in otroke približati okolju in predstaviti drugačnost kot vrednoto, vrlino in izziv. Mnogim omogoča preživeti leta otroštva v okolju sprejetosti, kjer dobijo priložnost pokazati tisto najboljše, kar zmorejo. Več na 7. strani. VERA MEJAČ Cesta povezuje ljudi in kraje Po vaseh in po dolinah, sredi mest in sploh povsod, vijejo se bele ceste, so prepolne nas otrok ... so pesem Adija Smolarja prepevali otroci pevskega zbora OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh ob slovesnem odprtju ceste Zakal - Trobevno 5. aprila. To je bila zadnja od številnih prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznovanja. Več na 5. strani. Veselo z gasilci Šmarce Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca šteje 270 članov in članic. Druži jih solidarnostno geslo: »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč!« V sredo, 16. aprila, so v Kulturnem domu Šmarca pripravili tradicionalno kulturno prireditev VESELO Z GASILCI, ki jo je povezoval domačin, tudi gasilec, igralec in humorist Marjan Šarec. Več na S.strani. Edini gasilski pevski zbor v kamniški občiniv- Mešani pevski zbor PGD Šmarca z zborovodkinjo Veroniko Šarec. Ob spremljavi harmonikarja Boruta Žagarja so skupaj s poslušalci zapeli Avsenikovo »Slovenija, od kod lepote tvoje...«. Občina Kamnik predvidoma del velike Osrednjeslovenske pokrajine na 2. strani Kamniški pogled na naraščajoče cene hrane - pogovor z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem, pogledi pridelovalcev in živilsko predelovalne industrije ter Kamničanov na 6. in 7. strani Koledar prireditev na 2. strani SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! ISKRENE ČESTITKE OB BLIŽNJIH PRAZNOVANJIH -OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 27. APRILU, IN PRAZNIKU DELA, 1. MAJU. Vabljeni na slovesnost 26. aprila ob 18. uri v Dom kulture Kamnik, kjer bo slavnostni govornik Tone Smolnikar in na prvomajsko srečanje v Kamniško Bistrico s pričetkom ob 11. uri! župan Tone Smolnikar OB UGODNIH VREMENSKIH RAZMERAH ZUNANJI BAZENSKI KOMPLEKS ODPREMO V SREDO, 30. APRILA! VABLJENI V SVET TERMALNIH UŽITKOV! Tel.: oi 83 44 100 e-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si TERME SNOVIK s vet termalnih Užitkov ESEE Šutna 14,1241 Kamnik www.kamnik.socialnidemokrati.si GSM: 031 284 829 Socialni demokrati vam čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob mednarodnem prazniku dela. Vabimo vas, da se 1. maja dopoldne udeležite tradicionalnega praznovanja praznika dela v Kamniški Bistrici. Prisotne bosta nagovorila poslanec SD Dušan Kumer in mag. Julijana Bizjak - Mlakar, svetovalka predsednika SD Boruta Pahorja. predsedstvo OO SD Kamnik - Komenda r Indu plati Prodajni center Induplati, Zg. Jarše pri Domžalah tel. 01 729 8 400, 041 65 65 65 www.induplati.si OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA ČESTITAM IN ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE. MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI Občankam in občanom izrekamo vse čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela. Uradne ure svetniške skupine so vsak ponedeljek med 18-19H na Šutni 76. Več na WWW.kamnik.lds.si in GSM: 041/696 482 Vabljeni! LDS VODOTERM V a it ujmo z energijo! STIEBEL EITRON Občina Kamnik predvidoma del velike osrednjeslovenske pokrajine Vladna koalicija je prejšnji teden slovenski javnosti predstavila nov predlog razdelitve Slovenije na dvanajst pokrajin, s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana. Občina Kamnik naj bi po novem predlogu spadala v Osrednjeslovensko pokrajino, ki naj bi imela 326.380 prebivalcev in naj bi segala od avstrijske pa vse do hrvaške meje. Vladna koalicija je Državnemu zboru tudi predlagala, da za 22. junij razpiše posvetovalni referendum, na katerem bodo državljani vprašani; ali so za oblikovanje predlaganih pokrajin. Katere naloge bodo opravljale pokrajine? Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena, naloge regionalnega pomena in prenesene državne zadeve. Pri opravljanju lokalnih zadev širšega pomena gre predvsem za takšne naloge, ki presegajo območje posamezne občine in jih občine običajno niso sposobne financirati. Tu gre predvsem za komunalne in infrastrukturne projekte širšega obsega, kot so razne čistilne naprave, vodovodni sistemi, kanalizacijski sistemi, predvsem pa prometna infrastruktura širšega obsega itd... Poleg že omenjenih zadev širšega lokalnega pomena bo država na pokrajine prenesla tudi določene naloge iz svoje pristojnosti, za izvajanje katerih bo morala priskrbeti tudi sredstva. Gre predvsem za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji in za inšpekcijski nadzor na področjih, ki se nanašajo na naloge regi- onalnega pomena in naloge širšega lokalnega pomena. Ključni razvojni potencial pokrajin pa naj bi bil uspešno upravljanje z nalogami regionalnega pomena. Naloge regionalnega pomena bodo: prostorski razvoj (sprejemanje prostorskih aktov), razvoj prometnega sistema, spodbujanje gospodarstva, podjetništva, turizma, oblikovanje pokrajinskega energetskega koncepta, razvoj kmetijstva, podeželja in ribištva, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, izvajanje zemljiške politike regionalnega pomena, varstvo okolja, upravljanje z vodnimi viri, razvoj visokega šolstva in znanosti, razvoj šolstva in športa, zdravstveno varstvo - organiziranje in financiranje javnih bolnišnic, zagotavljanje socialno varstvenih zavodov, razvoj kulturnih dejavnosti, zaščita in reševanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov za integracijo tujcev in beguncev. Postopek sprejemanja pokrajinske zakonodaje Največkrat si ljudje napačno predstavljajo, da je uvajanje pokrajin odvisno samo od sprejetja enega zakona. Paket pokrajinske zakonodaje predstavlja šest različnih zakonov, ki jih je potrebno sprejeti v Državnem zboru RS v vseh treh fazah zakonodajnega postopka. Vse tri faze zakonodajnega postopka do sedaj ni prestal še noben predlog zakona. Zakon o pokrajinah, ki postavlja ogrodje druge ravni lokalne samouprave (način organiziranosti in pristojnosti), pred dokončnim sprejetjem čaka še zadnja, tretja obravnava. Na tretjo obravnavo prav tako čakata tudi zakon o financiranju pokrajin in zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajine. Pred drago obravnavo pa se trenutno nahajata zakon o volitvah v pokrajinah, ki bo določil način volitev (proporcionalni volilni sistem), in zakon o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete, ki bo za prve volitve (te naj bi bile hkrati z lokalnimi volitvami 2010) oblikoval volilne enote, v katerih se bodo volili pokrajinski svetniki. Najbolj poznan in v medijih najbolj izpostavljen pa je zagotovo zakon o ustanovitvi pokrajin, ki govori o številu, o mejah in o središčih pokrajin. Ta zakon je v začetku letošnjega leta padel, ker ni dobil dvotretjinske podpore v Državnem zbora. Zaradi tega je vladna koalicija prejšnji teden predlagala posvetovalni referendum, na podlagi katerega bi ugotovili voljo državljanov in nato po volji državljanov oblikovali nov predlog zakon o ustanovitvi pokrajin in ga vložili v zakonodajni postopek. Zakaj bomo imeli 22. junija referendum? Glede števila pokrajin se je zelo intenzivno razpravljalo vse od leta 2006, ko je prišlo do spremembe ustave, ki so omogočale ustanavljanje pokrajin s strani države. Politične stranke in tudi preostala civilna dražba so predlagali različne predloge. Ob koncu leta 2007 se je zdelo, daje 14 pokrajin tista številka, ki bi zagotovila dvotretjinsko večino v Državnem zbora. Kot se je izkazalo v začetku letošnjega leta, tudi številka 14 ni bila optimalna ali pa politična realnost, kot so številni poudarjali, zato je zakon padel. Opozicija je pred odločanjem o predlogu zakona, ki naj bi uvedel 14 pokrajin, zahtevala neobvezujoč posvetovalni referendum, kjer bi ljudi vprašali ali so za ali proti štirinajstim pokrajinam. Vladna koalicija je ta predlog zavrnila in prejšnji teden predlagala posvetovalni referendum z nekoliko konkretnejšim vprašanjem. Državljani bodo tako na referendumu odločali zgolj o pokrajini na teritoriju, kjer živijo, in ne o vseh pokrajinah, kot je sprva predlagala opozicija. Tako bomo v občini Kamnik odločali samo o pokrajini na našem teritoriju in ne na primer o Koroški pokrajini. Po predlogu vladne koalicije bomo v občini Kamnik na referendumu 22. junija 2008 vprašani: »Ali ste za to, da se v skladu s 143■ členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki bo obse- Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tet: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 24. 4. 2008. gala naslednje občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi?« Lahko se zgodi, da bo referendumsko vprašanje tudi nekoliko drugačno ali da bo referendumskih vprašanj več, kajti opozicija je ta teden napovedala, da bo pri oblikovanju referendumskega vprašanja predlagala še nekatere popravke. Na referendumu mogoče ne bomo odločali zgolj o tem ali smo ZA ali PROTI Osrednjeslovenski pokrajini, ampak tudi o različnih možnostih (na primer: ali smo za ali proti, da se priključimo Gorenjski pokrajini; ali smo za ali proti, da se ustanovi Kamniško - Zasavska pokrajina). Ključno je zagotovilo vlade, da bo upoštevala voljo ljudi in v zakonodajni postopek vložila nov predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki bo upošteval željo državljank in državljanov. Kaj pomeni novi predlog za občino Kamnik? Kamniško - Zasavsko pokrajino smo zavrnili V zadnjem obdobju so v javnosti krožili številni predlogi razdelitve Slovenije na pokrajine, predzadnji vladni predlog je predvideval tudi oblikovanje Kamniško - Zasavske pokrajine. Vlada je pri obrazložitvi najnovejšega predloga razdelitve zapisala, da je predvideno Kamniško-Zasavsko pokrajino priključila k Osrednjeslovenski pokrajini, ker je bilo prav na področju Kamniško-Zasavske pokrajine največ nezadovoljstva s predvideno pokrajino. Tudi občinski svet občine Kamnik ni bil zadovoljen s Kamniško-Zasavsko pokrajino, zlasti ne s priključitvijo Trbovelj in Hrastnika k pokrajini. Med svetniki je zavrelo, ko so se pojavile govorice, da bi bilo lahko središče pokrajine v Trbovljah. Nekoliko so se strasti pomirile, ko je bilo s strani ministrstva neuradno pojasnjeno, da je največja verjetnost, da bo središče v Domžalah. Ne glede na vse, kamniška javnost ni nikoli sprejela Kamniško-Zasavske pokrajine za svojo. Naša geografska pozicija nam omogoča različne teoretične možnosti Občina Kamnik je po starem in tudijro novem predlogu vedno na meji. Meji namreč na Gorenjsko, Savinjsko-Saleško in Celjsko pokrajino, kar teoretično pomeni, da bi se lahko s posebnim referendumom odločali, da bi se iz Osrednjeslovenske pokrajine odcepili in priključili kateri izmed omenjenih pokrajin. Možnosti za priključitev Savinjsko - Šaleški ali Celjski pokrajini so popolnoma irelevantne in neživljenjske. Realna možnost za Kamnik, po odpisani Kamniško-Zasavski pokrajini, sta torej zgolj Gorenjska in Osrednjeslovenska pokrajina. Možnosti za oblikovanje nove pokrajine, ki bi vključevala nam sorodne občine, severno od Ljubljane ali tako imenovano Podjetno regijo, so skoraj nične. Občina Kamnik v Osrednjeslovenski pokrajini Jasno je, da so naše zgodovinske, kulturne, prometne in tudi gospodarske vezi vezane predvsem na Ljubljano in na območje severno od Ljubljane (»podjetna regija«). Ob upoštevanju teh dejstev bi bilo nekako logično, da bi bila občina Kamnik priključena Osrednjeslovenski pokrajini z Ljubljano kot središčem, vendar predlog, da se Ljubljano izključi iz Osrednjeslovenske pokrajine močno zakomplicira celoten položaj. Kako se bo občina Kamnik znašla v Osrednjeslovenski pokrajini, kjer je Ljubljana izločena iz pokrajine, je težko napovedati. Je pa dejstvo, da izločitev Ljubljane iz pokrajine pomeni izločitev osnovne vezi, ki veže vse obljubljanske občine. Če gledamo skozi perspektivo občine Kamnik, pomeni oblikovanje velike Osrednjeslovenske pokrajine, brez Ljubljane, zgolj razširitev Kamniško-Zasavske pokrajine na zahod in daleč na jug, vse do hrvaške meje. Si to res želimo? Naša prva težava bo že izbira središča pokrajine Težko si predstavljam, da bo središče Osrednjeslovenske pokrajine Ljubljana, saj ne bo del naše pokrajine. Če Ljubljana ne bo središče, potem se bo začel hud in umazan politični boj za središče, ki bo vir večnih razprtij v pokrajini. Teoretično se lahko zgodi, da bo središče Kočevje. Si predstavljamo Kočevje kot naše središče? Središče pokrajine mora biti za pokrajino relativno lahko vprašanje, v našem primera pa izključitev Ljubljane iz pokrajine to vprašanje dela nerešljivo. Draga vprašanja (bolnišnica, uprava,...) so tako kompleksna, da je bolje, da jih niti ne odpiram. Osrednjeslovenska pokrajina je bila oblikovana na osnovi gravitacijskih vplivov, ki jih ima Ljubljana na okoliške občine. Ljubljana je ključna vez vseh obljubljanskih občin. Z izključitvijo Ljubljane iz Osrednjeslovenske pokrajine Kočevja, Ribnice, Logatca, Ivančne Gorice, Trbovelj in Kamnika praktično ne veže nič. Nastala bo umetna tvorba, ki ne more preživeti. Edina možnost za morebitno preživetje predvidene Osrednjeslovenske pokrajine je, da se Ljubljana priključi pokrajini. Možnosti občine Kamnik so... Najboljša možnost za občino Kamnik bi bila zagotovo oblikovanje nove pokrajine severno od Ljubljane, ki bi obsegala nekdanje velike občini Kamnik, Domžale in Litija - današnje upravne enote. Občinski svet občine Kamnik je že 30.5.2007 sprejel naslednji sklep: »Občinski svet občine Kamnik ugotavlja, da vključevanje občine Kamnik v Osrednjeslovensko pokrajino, s sedežem v Ljubljani, ni v interesu občine Kamnik, zato občinski svet Občine Kamnik pooblašča župana, da poda pobudo županom občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi, da v primeru izkazanega interesa s strani omenjenih občin, sprožijo vse aktivnosti za oblikovanje nove pokrajine v okviru teh občin.« Do predloga takšne pokrajine ni nikoli prišlo, tudi danes so možnosti za oblikovanje le te izredno majhne, saj bi to pomenilo, da bi morali imeti v Sloveniji vsaj štirinajst ali več pokrajin. Vse politične stranke in tudi velika večina državljanov pa si prizadeva za čim manj pokrajin. Realnost je takšna, da se vsakdo zavzema za svoj pokrajino in hkrati za čim manj pokrajin, kar je misija nemogoče. Možnost za Kamniško - Zasavsko pokrajino smo že zavrnili, ostajajo torej še tri variante: Osrednjeslovenska pokrajina brez Ljubljane, Osrednjeslovenska pokrajina z Ljubljano in Gorenjska. Delež prebivalstva občine Kamnik bi bil v Gorenjski pokrajini največji, Kamničani in Kamničanke bi v Gorenjski pokrajini predstavljali 14% vseh prebivalcev, kar pomeni, da bi imeli največjo politično težo, vendar pa na dragi strani z Gorenjsko danes praktično nimamo nobenih pravih povezav, največja povezava je najbrž samo še v dialektu. V Osrednjeslovenski pokrajini brez Ljubljane bi predstavljali 8% vsega prebivalstva. Ta pokrajina bi bila izjemno velika, z veliko težavami in izredno kompleksnim iskanjem konsenza za reševanje le-teh. V tako veliki pokrajini bi bilo praktično nemogoče oblikovati neko skupno identiteto, po vsej verjetnosti bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do nekih regionalnih blokov in stalnih bojev za prevlado. Če Osrednjeslovenski pokrajini priključimo še Ljubljano, dobimo glavno vez pokrajine, vendar pa dobimo tudi nekaj manj kot 270.000 novih državljanov v pokrajini, kar pomeni, da bi sam center imel skoraj polovico pokrajinskih svetnikov in s tem tudi skoraj polovico politične moči. Mogoče se komu zdi nenavadno, da razmišljam o politični moči, vendar prav politična moč bo tista, ki bo v pokrajinskem svetu odločala ali bo določen projekt prej narejen v Ljubljani ali v Kamniku. Občino Kamnik, lokalno politiko in na splošno vse občanke in občane 22. junija čaka težka odločitev. Idealne možnosti za občino Kamnik ni, očitno bomo morali izbrati najmanj slabo. Čemu takšna naglica pri uvajanju pokrajin? Trenutno so razvojne razlike med posameznimi deli Slovenije izredno velike. Občine teh razvojnih razlik niso zmogle odpraviti, zato se pokrajine kažejo kot zadnja možnost za zmanjšanje regionalnih razlik. Glede na to, da je Državni zbor pet mesecev pred zaključkom mandata, je jasno, da celoten paket pokrajinske zakonodaje v tem mandatu ne bo sprejet. Najbrž se torej sprašujete, zakaj je vlada predlagala novi predlog razdelitve Slovenije in pobudo za referendum prav zdaj. Minister Žagar je dejal, da zato, ker je regionalizacija Slovenije preveč pomembna, da bi se lahko ozirali na dolžino posameznega mandata. Dejal je še, da je potrebno uvajanje pokrajin v Sloveniji peljati neodvisno od dolžine mandata posamezne vladne koalicije. Pripravljen paket pokrajinske zakonodaje in rezultat referenduma bo tako tudi pomembna zaveza za katerokoli naslednjo vladno koalicijo, desno ali levo. MATEJ TONIN Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17 E-naslov: www.kam.sik.si Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 7. 5. 2008, ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Po poteh kolonizacij in mogočnih zahodnoafriških kraljestev Predavata: Uroš Žajdela. Vstop prost. Četrtek. 8. 5. 2008. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Sproščanje in meditacija - Kako si lahko na preproste načine pomagamo tudi sami? Vas pestijo tegobe in vam nič ne gre kot bi bilo potrebno? Vam zdravje nagaja? Škripljejo odnosi? Ste z denarjem na tesno? Delavnico vodi Vera Pirc Prelovšek (inf.: 041 631 868). Četrtek. 15. 5. 2008. ob 17. uri na pionirskem oddelku: knjižna čajanka z naslovom Popotovanje v novi svet. Pogovori o knjigah in o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Druženje ob dobrih knjigah, čaju in pecivu. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost. rb° MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647, 8317 662 www.muzei-kamnik-on.net sreda. 7. mai. ob 19. uri Otvoritev arheološke razstave DEKLE JE PO VODO ŠLO ... (Rimski vodnjak iz Suhadol) rb* DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Četrtek. 24. april, ob 18. uri Lutkovno gledališče Maribor: PEDENJPED lutkovna predstava za abonma KanTnček in izven, vstopnina 4€ Sobota. 26. april, ob 18. uri Zveza borcev Kamnik: PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU vstop prost Torek. 6. mai. ob 16. uri Gledališka skupina Rudolfi: OBISK gledališka predstava za izven Petek. 9. mai. ob 18.30 Leo klub: DOBRODELNI KONCERT POMAGAJMO SKUPAJ! dobrodelni koncert, vstopnina 12€ Torek. 13. mai. ob 16. uri Slovensko mladinsko gledališče: KOK Tl MEN ZDEJ DOL VISIŠ gledališka predstava za abonma Rudolf Četrtek. 15. mai. ob 19.30 SNG Maribor: Tl NORI TENORJI gledališka predstava za abonma Maister in izven, vstopnina 12€ Sobota. 24. mai. ob 20. uri CAFE TEATER: KDO VAM JE PA TO DELU?? Gledališka predstava v izvedbi Borisa Kobala - satira. Prometna (ne)varnost na kamniških cestah Promet najbolj učinkovito umirijo ločeni vozni pasovi Prejšnji teden je naš Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) pripravil jjosvet z mag. Bojanom Žlendrom, vodjo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Direkciji RS za ceste, na katerem so bile predstavljene prometno - varnostne razmere na cesti skozi Tuhinjsko dolino ter na cesti skozi Stranje. Na posvetu smo izvedeli marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, kako bi tudi v naši občini lahko učinkovito umirili promet in s tem povečali varnost vseh udeležencev v prometu, še zlasti pa otrok na šolskih poteh. Podžupan Rudolf Pfajfar je za uvod k posvetu povedal, da se naša občina s prometno problematiko (še zlasti pa z naraščajočo količino tovornega prometa) ukvarja že nekaj let, da pa je našo občino pred kratkim še dodatno prizadela odločitev prometnega ministra mag. Radovana Žerjava, da odpravi omejitev prometa po cesti skozi Tuhinjsko dolino za najtežja tovorna vozila. »Na to odločitev smo sicer vložili protest, vendar to zaenkrat še ni obrodilo nobenih sadov,« priznava podžupan in dodaja, da se občina nevarnosti, ki so ji na poti v šolo in iz nje izpostavljeni otroci, dobro zaveda. »Nekatere odseke cest smo v sodelovanju s policijo z omejitvami tovornega prometa že uspeli nekoliko razbremeniti tovornega prometa, vendar je dolgoročna rešitev edino izgradnja kolesarskih in pešpoti. Vendar vseh težav, ki nam jih povzroča cesta skozi Tuhinjsko dolino, tudi s tem ne bomo rešili,« je še dodal Pfajfar. Na nekaj sto metrih petnaj st nevarnih točk V nadaljevanju sta prometne razmere na cesti skozi Stranje in Tuhinjsko dolino nazorno predstavila še Boris Jemec, ravnatelj OŠ Stranje, in Marjana Jeras iz OS Šmartno. Njuno slikovno gradivo bi bilo smiselno poslati tudi ministru Žerjavu, da bi si ogledal, za kakšne nevarnosti je prevzel odgovornost s tem, ko je podlegel pritiskom avtoprevoznikov in ukinil prepoved težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Samo za ilustracijo: v Stranjah v neposredni okolici šole otroke na poti v šolo in iz nje ogroža petnajst izjemno nevarnih situacij (nepregledna križišča, ozke ceste liko opustili, ker imamo preveč dela z gradnjo avtocest. V nadaljevanju pa je predstavil nekaj ukrepov, s katerimi je mogoče učinkovito umiriti promet. Za najučinkovitejšo rešitev so se izkazali z zelenicami ločeni prometni pasovi. »Ta rešitev se je v tujini že izkazala za bolj učinkovit način zmanjševanja hitrosti vožnje skozi naselja kot so semaforizirani prehodi za pešce, ki dajejo pešcem le varljiv občutek varnosti. Ločeni vozni pasovi so še posebej učinkoviti, če so toliko razmaknjeni, da od voznikov zahtevajo dovolj ostro spremembo smeri,« je pojasnil Žlender. Učinkovitost razmaknjenih voznih pasov pa lahko opazimo tudi na naši Ljubljanski cesti (med Mercatorjem in »Svetilnikom«), kjer je - vsaj zdi se tako - promet po rekonstrukciji ceste počasnejši kot je bil pred tem, saj za prehitevanje ni prostora. Poleg tega je Žlender občinski upravi in SPVCP predlagal, da se s predstavniki Družbe za državne ceste (ki upravlja z državnima cestama skozi Stranje in Tuhinjsko dolino) dogovorita za ponoven ogled prometno - varnostnih razmer, pri tem ogledu pa je pripravljen sodelovati tudi Žlender. Glede kolesarskih stez in pešpoti (pločnikov), ki jih bo ob Vsakodnevni prizor po cesti skozi Tuhinjsko dolino. Matej Tonin je sprožil peticijo za ustavitev tovornega prometa in izgradnjo pločnikov Posveta se je udeležil tudi občinski svetnik Matej Tonin, ki je predstavnike občinske uprave in druge prisotne seznanil s tem, da se je - zaradi neaktivnosti krajanov in sveta staršev - odločil, da sam sproži podpisovanje peticije za ustavitev tovornega prometa in izgradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini. »Pri tej peticiji nastopam kot krajan in ne kot član politične stranke. Dolgo časa sem čakal na pobudo s strani koga izmed krajanov ali na pobudo sveta staršev, vendar se ni nihče odzval. Zato sem sedaj stvari prevzel v svoje roke,« je pojasnil Tonin. Njegova poteza se je izkazala za pravilno, saj je v treh dneh peticijo podpisalo že več kot sto občanov. Da se otroci umikajo avtobusu, avtobus pa otrokom, je vsakodnevni prizor iz neposredne bližine OŠ Stranje. Zato izjava ravnatelja šole Borisa Jemca, da morajo učence poleg vsega ostalega naučiti še preživetja na poti v šolo in iz nje, ni nič presenetljivega. (Foto: arhiv OS Stranje) ^///////////////////////////////////////////////////^^^^ OBČINA KAMNIK in MESTNA GODBA KAMNIK 1 vabita ob praznovanju 1. maja na tradicionalno prvomajsko budnico po naslednji časovnici: 3.45 Kamnik - mesto (Glavni trg) 3.55 KS Duplica (Bakovnik, trgovina Tuš) 4.20 KS Šmarca (Spodnji log) 4.55 KS Volčji Potok (brunarica) 5.25 Podgorje 5.40 KS Tunjice 6.20 Srednja vas (trgovina) 6.45 KS Motnik 7.15 KS Špitalič 7.50 Zg. Tuhinj 8.20 Šmartno v Tuhinju 8.40 Pšajnovica 9.30 Vrhpolje 10.05 KS Mekinje 10.15 Godič 11.00 Kamniška Bistrica 5 OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA SSL ZBORNICA KAMNIK Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik vošči vsem svojim članom in drugim delovnim ljudem za praznik dela 1. maj! brez pločnikov...), zato morajo otroke - kot je dejal Jemec - pri prometni vzgoji naučiti »preživetja na cesti«... Pa še tale podatek je zelo zgovoren: prvega aprila letos se je med pol osmo in 14. uro mimo šole v Stranjah peljalo kar 2.424 vozil. Na cesti skozi Tuhinjsko dolino pa poleg pločnikov najbolj pogrešajo semaforizirane prehode za pešce. Na celotni cesti je ljudem namenjen en sam semafor (na Vrhpolju), res pa je, da je upravljavec ceste tako dobro kot za ljudi poskrbel tudi za krave, saj je tudi tem postavil svoj semafor (verjetno je to edini primer v državi...). Če je to še smešno, pa tega ni mogoče reči za dejstvo, da je mimo (resda zasilnih) avtobusnih postajališč dovoljeno voziti 90 kilometrov na uro... Semaforizirani prehodi za pešce dajejo varljiv občutek varnosti Mag. Bojan Žlender je najprej povedal, da slovenske ceste v zadnjih letih sicer ne zahtevajo več toliko otroških življenj kot so jih pred leti, da pa končnega cilja (to je, da med žrtvami slovenskih cest ne bi bilo več otrok) še nismo dosegli in da nas na tem področju čaka še veliko dela. Priznal pa je tudi, da smo v zadnjih letih skrb za državne ceste neko- cesti skozi Tuhinjsko dolino vsekakor treba zgraditi, pa je Žlender povedal, da so pločniki (tudi ob državnih cestah) v pristojnosti občin, zato naša občina velike finančne pomoči države pri njihovi gradnji ne more pričakovati. ZORANJEREB Vi sprašujete, župan odgovarja M.K. iz Šmarce sprašuje: »Kdaj bodo imeli obrtniki in podjetniki na območju obrtne cone Stol urejena potrebna dovoljenja za obratovanje in zakaj jih še vedno nimajo?« Območje B 20 Stol je za svoje potrebe zgradila in uredila tovarna Stol. Kasneje se je v postopku lastninskega preoblikovanja umaknila iz območja in razprodala večino objektov in pripadajočih površin različnim manjšim proizvodnim obratom. Na Občino Kamnik je družba Stol leta 1999 naslovila vlogo za postopek izdelave prostorskega akta. Ureditev obravnavanega območja je določena z dolgoročnim planom Občine Kamnik. Območje B 20 Stol je po družbenem planu opredeljeno za naslednje dejavnosti: na severnem delu so površine namenjene za stanovanja, spremljajoče dejavnosti in zelene površine. Na osrednjem delu območja so predvidene površine za potrebe proizvodne in skladiščne dejavnosti, ozek pas ob Ljubljanski cesti in južni del pa je namenjen osrednji dejavnosti. Območje predstavlja eno od proizvodnih con vzdolž Kamniške Bistrice, ki so integrirane v urban prostor ter predvidene za ohranjanje proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki se prestrukturira in dopolni z novimi programi. Posamezni posegi v območje so pogojeni s potrebami posameznih lastnikov objektov in vizijo njihovega razvoja. V območju se poleg predvidenih posegov novogradenj ali rekonstrukcij posameznih objektov ali sklopov objektov ureja tudi prometna in energetska infrastruktura ter infrastruktura, potrebna za njihovo delovanje. Občina Kamnik se je glede na spremenjeno lastniško strukturo in na namembnost zemljišča odločila, da bo južni del območja postopkovno vodila kot samostojen prostorski akt. Oba prostorska akta B 20 Stol in B 20 Stol južni del sta se postopkovno sicer vodila ločeno, vendar istočasno. V osmih letih se je Občina Kamnik trudila in skušala na številnih sestankih urediti obe območji. Po številnih naporih smo uspeli izdelati dve gradivi za postopek javne razgrnitve, ki sta bili med seboj usklajeni glede prometne in druge komunalne infrastrukture. Družba Stol je zamenjala lastnika, novi lastnik pa je tri dni pred izvedbo postopka javne razgrnitve obvestil Občino, da ustavlja nadaljnje postopke. Prostorski akt bi omogočil razrešitev nerešenih lastninskih odnosov med družbo Stol in lastniki, ki so kupili objekte v območju stare tovarne Stol. Pri nakupu objektov Stola so obrtniki vedeli, da je vsa prometna in komunalna infrastruktura v lasti družbe Stol in da je potrebno za razrešitev oziroma za določitev funkcionalnega zemljišča izdelati prostorski akt, le ta pa bi omogočil obrtnikom pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje in vpis funkcionalnih zemljišč v zemljiško knjigo. Občina Kamnik si bo še naprej prizadevala za omenjeno območje pripraviti in sprejeti kvaliteten in strokovno utemeljen prostorski akt, vendar je potrebno poudariti, da funkcionalno zemljišče in komunalna infrastruktura nista v lasti Občine, pač pa v lasti družbe Stol, zato morajo obrtniki najti skupno rešitev z novim lastnikom družbe Stol. župan TONE SMOLNIKAR RAZSTAVA ELABORATOV ZA OS FRANA ALBREHTA IN OŠ TOMA BREJCA V »Hiši arhitekture« na ZAPS RS v Ljubljani, Vegova 8, je Občina Kamnik v sodelovanju z Zvezo za arhitekturo in prostor RS 15. 4. 2008 postavila razstavo prejetih elaboratov javnega natečaja za DVE OSNOVNI ŠOLI V KAMNIKU S PRIPADAJOČO ZUNANJO UREDITVIJO V UN K9 -ŠOLE. Razstavljeno je 14 elaboratov, od katerih je 12 elaboratov izpolnjevalo pogoje za ocenjevanje elaboratov skladno z razpisano natečajno nalogo in natečajnimi pogoji. Komisija se je spopadala z zelo zahtevno nalogo, saj je bilo potrebno do sprejetja zaključnega poročila elaborate obravnavati kar na devetih sejah. Po sklepu ocenjevalne komisije nobeden od elaboratov ni v celoti zadovoljil pričakovanja naročnika, zato prva nagrada ni bila podeljena. Komisija je podelila 2 drugi enakovredni nagradi, dve povečani priznanji in dve priznanji. Uradno otvoritev razstave je odprl predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Stanko Kristl, udia., ki je številni zbrani strokovni in zainteresirani javnosti predstavil rezultate javnega natečaja. Povedal je, da je bil natečaj uspešen, prispelo je veliko dobrih rešitev. Tudi podpredsednik ocenjevalne komisije, župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, je izrazil zadovoljstvo ob uspešno postavljeni razstavi, hkrati pa nakazal tudi nadaljnje aktivnosti, ki jih bo še potrebno speljati. Razstavo natečajnih rešitev si Razstavo je odprl predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Stanko Kristl, udia., ki je številni zbrani strokovni in zainteresirani javnosti predstavil rezultate javnega natečaja. bomo lahko ogledali tudi v prostorih Občine Kamnik, ki jo bomo postavili in predstavili strokovni in drugi zainteresirani javnosti v sredo, 7. 5.2008. OBČINA KAMNIK Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v četrtek, 15. maja. Članke oddajte do petka, 9- maja, zahvale in oglase pa do torka, 13- maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@sioLnet LISTA TONETA SMOLNIKARJA U JE. I a.Q33 SPOŠTOVANI KAMNIČANI! Naj bodo prihajajoči prazniki, 27. april - Dan upora proti okupatorju in 1. maj - praznik dela, tudi tokrat trenutki spomina na pomembne dogodke naše preteklosti! Vsem želimo lepo praznovanje! Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik www.za -kamnik.si zares ^9 Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela ter želimo prijetno praznovanje. Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik www.zares.si »VSEH POLJA PREBIVALCEV « NOVI NADOMESTNI DOM PISARNA KAMNIK, tel. 839 13 23 PISARNA DOMŽALE, tel. 721 42 55 Ob Dnevu zemlje Do leta 1963 so se v opuščeni gramozni jami na polju južno od Kamnika, v tako imenovani Du-pliški jami, okoliški fantje kopali in lovili žabe. Potem je v to idilo vdrla civilizacija. Kotanjo so možje v smetarskih uniformah začeli zasipavati s komunalnimi odpadki z ožjega območja Občine Kamnik ter z odpadki proizvodnje kož tovarne Utok. Do leta 1993 je bila jama zapolnjena, nad njo pa je nastal še 120 m dolg, okoli 80-100 m širok in 7 m visok kup odpadkov. Dupliška jama se je spremenila v Dupliški hrib. Zaradi neznosnega smradu in pohabljenega razgleda na osrčje Kamniških planin so po odločnih protestih krajanov Duplice občinski možje odlagališče zaprli in pričela se je sanacija. Velikanski kup so izvajalci sanacije izravnali in oblikovali v hrib, ki ga je Komunalno podjetje opremilo z oddušnimi cevmi ter s sistemom odvajanja in shranjevanja izcedkov. Celotno površino so prekrili z 10 cm debelo plastjo aktivne rodovitne zemlje, na mejah novega hriba pa so nasadili nekaj dreves. Potem pa dolgo vse tiho je bilo. Leta 1999 so svetniki Krajevne skupnosti (KS) Duplica ponovno in zelo glasno izpostavili problem neurejenosti in zapuščenosti deponije ter brezbrižnosti do kraja, kamor ponoči zahajajo skrivnost-neži, ki mimogrede odmetavajo vsakovrstne odpadke, čez dan pa se prav tam v grmovju igrajo otroci in psički, ne da bi starši vedeli, ali so tla deponije onesnažena s strupi ali težkimi kovinami. »Vaščani« so podali pobudo, da se dogajanja v tleh razišče. Na Občini Kamnik so pobudo spremenili v projekt in v naročilo, ki ga je opravil Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Rezultati so pokazali, da tla niso kontaminirana, razen na jugozahodni brežini, kjer so se odlagale odpadne strojene kože in so rezultati potrdili povečane vsebnosti kroma. Projekt je prerasel samega sebe. Občinski svetniki so odločili, naj se na pobudo KS Duplica neurejena deponija dodatno prekrije s plastjo rodovitne zemlje in se z zasaditvijo gozdnih dreves spremeni v gozdni park. Ta park bi v svoji rasti ustvaril prijaznejše okolje ter zatočišče »vseh dupli-škega polja prebivalcev«, nenazadnje pa tudi prostor za sprehode, rekreacijo ter počitek. Pobudnik zamisli in vztrajni vodja projekta (1999-2007) dr. Miran C as, dipl. inž. gozd. (GIS, svetnik KS), je prenesel pobudo za sodelovanje Zoranu Grecsu, spec. dipl.ing.gozd., vodji za gojenje gozdov pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), da skupaj izdelata načrt pogozditve območja deponije za razvoj gozdnega parka in zatočišča za živali sredi enolične agrarno-urbane Tudi v krajevni skupnosti Tuhinj so se družno lotili čiščenja odpadkov, (foto Mateja Slapnik) Spomladanske čistilne akcije so za nami Med 29. marcem in 5. aprilom so po vsej občini potekale čistilne akcije. Odziv je bil izjemno velik, od šol, vrtec, društev, zavodov, krajevnih skupnosti in posameznikov. Bilo nas je veliko, zato je tudi končna številka o zbranih odpadkih ogromna. V vseh akcijah se je nabralo 6.700 kg kosovnih in 15-500 kg komunalnih odpadkov. Lahko smo zadovoljni, da smo iz naravnega okolja odstranili takšno količino odpadkov, ki ne bodo več kazili narave in ogrožali ljudi in živali. Za naslednje akcije pa lahko upamo, da bo količina odpadkov manjša, četudi bo udeležencev več kot letos. Počasi bi se vsi morali navaditi odpadke odlagati na mesta, ki so temu namenjena. Žal pa verjetno naša okoljska zavest še nekaj časa ne bo na takšni ravni, da bi bile čistilne akcije »neuspešne«, kar se količine zbranih odpadkov tiče, vendar bodimo optimisti in upajmo, da se v prihodnjih letih v naravi ne bo več znašlo toliko odpadkov. Naj še opozorimo, da bo Planinsko društvo Bajtarji 17. maja organiziralo čistilno akcijo na Veliki in Mali planini. Nekatere krajevne skupnosti so objavile poročila o čistilnih akcijah. Tako si lahko več ogledate na: www.kamnik-perovo.si in www.sd-tuhinj.net. Vsem letošnjim udeležencem hvala za udeležbo na čistilnih akcijah in vso pomoč. Prav tako hvala sponzorjem in vsem, ki ste nam pomagali pripraviti zaključno prireditev na Glavnem trgu, kjer je bilo živahno in upajmo, da bomo podobno prireditev lahko pripravili še večkrat. Skupina za koordinacijo čistilnih akcij pri Občini Kamnik Zeleni klicaj Trisportovci so se namesto na trening skupaj s starši odpravili očistit bregove Kamniške Bistrice v Stranjah. (Foto Nataša Planko) KS Perovo se je s 17 udeleženci pridružila občinski čistilni akciji. Se zlasti veliko delo so imeli v gozdu pri IKS-u ob Poti 27. julija, kjer je bilo pravo črno odlagališče odpadkov. Akcijo so zaključili s 44 vrečami, polnimi najrazličnejših smeti (steklenice, plastenke, obutev, oblačila, papir, plastika...), ki so se jim pridružili še gospodinjski aparati, gradbeni material, pohištvo, avtomobilske gume, akumulatorji in drugi večji odpadki. krajine na Kamniškem polju. Le ta je predložil načrt gozdnega parka najbolj priljubljenih slovenskih drevesnih vrst z drevesno gozdno učno potjo v obliki osmice na platoju deponije, ki jo je za sprehajalce obogatil z lokacijami za klopi in veduto na Kamniške planine. Na gozdni učni poti so bile posajene vse glavne domorodne drevesne vrste Slovenije. Ob podpori Občine Kamnik je bil nov hrib prekrit še s 30 cm debelo plastjo rodovitne zemlje, kar pomeni dodatnih 1100 kubičnih metrov. V letu bilo posajenih 42 drevesnih vrst, in sicer 33 domorodnih in 9 tujerodnih, ki so se pri nas udomačile. Prepoznanih je bilo 76 vrst nočnih in 9 vrst dnevnih metuljev (Jurij Rekelj), 15 vrst ptic (Miha Žnidaršič, inž. gozd.), 7 vrst netopirjev (dr. Maja Zagmajster, dipl. biol.) in 6 vrst večjih sesalcev (dr. Miran Čas), raziskana pa je tudi vrsta zanimivih talnih nevretenčarjev (dr. Tanja Grgič, dipl. biol.). V pomladi leta 2007 so zanesenjaki ob finančni pomoči Občine Kamnik in ob zavzetem vodstvu Gozdni park z gozdno učno potjo v obliki osmice je nastal na platoju nekdanje dupliške deponije (foto: Primož Hieng). 2000 so otroci iz bližnje Osnovne šole Marije Vere posadili prvih 350 sadik jerebike, breze, lipe in rušja ter mlada drevesa tudi zaščitili s trpežnimi kostanjevimi koli iz Bele krajine. Pogozdovanje se je naslednje dve leti nadaljevalo še z drugimi sodelujočimi krajani (KS, Gasilsko društvo), skupaj je bilo posajeno okoli 1200 sadik. Ob veliki suši v naslednjem letu so priskočili na pomoč domači gasilci in z zalivanjem mladim drevesom pomagali preživeti. Vsa leta do danes so naravovarstveni zanesenjaki dopolnjevali vrzeli, ki so nastajale z odhajanjem bolnih ali poškodovanih drevesc, tako da so sadili nove pionirje bodočega gozda. Kjer je nov dom, tam so tudi novi stanovalci. V letu 2003 je Gozdarski inštitut Slovenije pričel popis ničelnega stanja in raziskave razvoja biotske raznovrstnosti v mladem razvijajočem se gozdnem parku. Na drevesni učni poti, zasnovani ob dostopni poti z juga deponije in na vrhnji ravnini deponije speljani v obliki osmice, je Miha Zabreta, dipl. inž. gozd., z ZGS Kamnik na platoju »hriba« nasuli in utrdili sprehajalno pot v obliki pentlje, ki je postala razpoznavni znak poti, na dostopu so postavili lično informativno tablo z osnovnimi podatki in ob učno pot namestili klopi iz debel kostanja, izravnali in sanirali so poljsko pot okoli deponije za sprehajalce, rekreativce in osnovnošolske teke, na novo so zaščitili mlada drevesca. Ob zaključku del so otroci iz bližnjega vrtca posadili dve lipi, ki bosta čuvali park. V aprilu 2007 so se ob Dnevu Zemlje zbrali ob vhodu v novi gozdni park najbrž prav vsi, ki so kakor koli pomagali pri ureditvi parka, od občinskih mož in žena ter strokovnih sodelavcev do posameznih ideji predanih krajanov, in s pomočjo najmlajših iz kamniških šol in vrtcev simbolično izročili »drugim polja prebivalcem« nazaj v uporabo tisto, kar jim je bilo nekoč vzeto - njihov nadomestni dom. po poročilu povzel MIHA ZABRET KAM N I K Cankarjeva 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 'M&CMOm »a /efic fi/mama/j&ko Občankam in občanom želimo prijetno prvomajsko praznovanje! Redno ZAPOSLIMO PRODAJALKO Tel.: 051/428-194 Pekarna Kamnik, Ljubljanska c. 3 d Terme Snovik so energetsko učinkovito podjetje 2008 S simboličnim prerezom traku so Miha Grilc, predsednica sveta KS Kamniška Bistrica Karla Urh, župan Tone Smolnikar in domači župnik Matija Selan uradno predali namenu cesto Zakal - Trobevno, ki ljudem tega hribovitega področja omogoča lažjo in varnejšo pot v dolino. Cesta povezuje ljudi in kraje Po vaseh in po dolinah, sredi mest in sploh povsod, vijejo se bele ceste, so prepolne nas otrok... so pesem Adija Smolarja prepevali otroci pevskega zbora OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh ob slovesnem odprtju ceste Zakal - Trobevno 5. aprila. To je bila zadnja od številnih prireditev v Orisala je dosedanje prizadevno delo in načrte. Zahvalila se je vsem krajanom in občini za aktivnosti in pomoč pri zahtevnem projektu, ki bo ljudem tega hribovitega področja omogočil lažjo in varnejšo pot v dolino. Župan Tone Smolnikar je pred odprtjem ceste številnim do-brovoljnim krajanom obljubil, da se bo še naprej zavzemal za pravi- Pod vodstvom Karle Urh so veselo prepevali otroci Bistričice, Zakala in okolice. počastitev letošnjeg»občinskega praznovanja. Krajane, domačine zaselka Trobevno (ki šteje eno kmetijo, dve stanovanjski hiši in tri vikende) in občinsko vodstvo je pozdravila predsednica Sveta KS Kamniška Bistrica Karla Urh. čen in enakomeren razvoj občine Kamnik in zaključil z besedami: »Prepričan sem, da bo zdaj pot boljša, lepša, predvsem pa bolj varna. Srečno!« Kulturni program so izvajali otroci OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh: pevski zbor, flavtistke Klara Jordan, Ana Hafner, Maja Za-mljen in Špela Lanišek, korajžno je zaigral tudi trio v sestavi Sonja Klemenc in Denis Kregar - harmonika ter Gregor Grilc - kitara. Domačin Trobevna Boštjan Močnik se je zahvalil v imenu vseh bližnjih sosedov, do katerih zdaj pelje asfaltirana cesta, še posebej je pohvalil nekdanjega svetnika KS Kamniška Bistrica Miha Grilca (Škofovega), ki je bil vseskozi najbolj aktiven pri tej investiciji. Ta pa upravičeno ni skrival veselja in ponosa na opravljeno delo, zahvalil se je predsednici Urhovi za podporo pri projektu, pohvalil je županov posluh za hribovske vasi, saj je občina za več kot 400 metrov ceste namenila 35.000 evrov. Za cesto v Zakal so v več etapah s prostovoljnim delom in prispevki pomagali tudi krajani in Calcit. Da bo promet na tem odseku, pa tudi kjerkoli na naših cestah, varen je z blagoslovom poskrbel stranj-ski župnik Matija Selan. Upajmo, da bodo vse njegove dobre misli in lepe želje uslišane! S simboličnim prerezom traku so Miha Grilc, Karla Urh, župan Tone Smolnikar in domači župnik Matija Selan cesto uradno predali namenu. Domačini Bistričice in Zakala so gostoljubno postregli z domačimi dobrotami. VERA MEJAČ Terme Snovik so na nedavnem jubilejnem 10. srečanju energetikov v Portorožu prejele nagrado »energetsko učinkovito podjetje 2008«. Srečanje Dnevi energetikov je pripravil časnik Finance skupaj s Centrom za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan ter Ministrstvom za okolje in prostor. Nagrada je bila razglašena na večerni podelitvi 8. aprila 2008, naslednji dan pa je bil uspešen projekt predstavljen tudi udeležencem posvetovanja. V Termah Snovik so v okviru nagrajenega projekta med drugim namestili toplotno črpalko voda/voda in toplotno črpalko voda/zrak ter na streho restavracije postavili vakuumske sončne kolektorje, celotni kompleks pa ogrevajo s pomočjo kotlovnice na biomaso. Skupno so za investicije namenili 338.000 evrov, ki se jim bodo zaradi naraščajočih stroškov po izračunih vrnili prej kot v sedmih letih. »Prejeta nagrada je za nas izrednega pomenat saj potrjuje naše načrtno delo. Ze ob samem začetku projekta Terme Snovik smo v viziji zapisali, da želimo zgraditi terme, ki bodo prijazne do obiskovalcev, okolja in hkrati energetsko učinkovite. Tej viziji smo sledili od samega začetka in danes lahko ugotovimo, da je bila to prava odločitev. To nam poleg nagrade Energetsko učinkovito podjetje 2008 dokazuje tudi prejeti znak za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetica. Pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju energetskih projektov ima glavno vlogo matično podjetje Zarja Kovis d.o.o., Kamnik. Tudi pri realizaciji nadaljnjih projektov bomo skupaj z matičnim podjetjem Zarja Kovis d.o.o. upoštevali vidike, ki jih narekujejo sodobni trendi pri uporabi obnovljivih virov energije. V načrtu imamo izgradnjo novih bazenov, hotela in vvellness centra. V tem kontekstu snujemo načrte za izgradnjo fotovoltaike.in sistema izkoriščanja biomase za soproiz-vodnjo električne energije,« je povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar. Terme Snovik so razglašene za energetsko učinkovito podjetje 2008. Nagrado so na 10. srečanju energetikov v Portorožu prevzeli (z leve): Brane Hribar (Zarja Kovis), Ivan Hribar (Zarja Kovis in Terme Snovik), Franc Stele (Zarja Kovis). Foto: Urban Štebljaj Srečanje športnikov v Šmartnem V torek, 13. maja, se bodo ob 17.30 na športnem igrišču Šmartno v Tuhinju srečali vrhunski športniki in medijske zvezde, ki se bodo pomerili na nogometni tekmi. Kot nogometaši se bodo med drugimi predstavili člani slovenske smučarsko skakalne reprezentance, biatlonci, smučarski tekači, smučarji, atleti, nogometaši, košarkarji. V predtekmi se bodo pomerili dečki (U-10) z nogometnega kluba Radomlje in Športnega društva Zgornji Tuhinj. Udeleženci nogometne tekme bodo tradicionalno srečanje zaključili v Termah Snovik. Pomagajmo skupaj! Lions klub Kamnik in Leo klub Kamnik uresničujeta svoje dobrodelno poslanstvo tudi z organiziranjem dobrodelnih dogodkov. Tokrat bosta z namenom pomagati k nakupu električnega vozička za gojenca ZUIM-a Kamnik in pomagati hudo poškodovanemu mlademu fantu iz Podgorja organizirala dobrodelni koncert z naslovom POMAGAJMO SKUPAJ! V petek, 9. maja, ob 18.30 bodo na dobrodelnem koncertu v Domu kulture Kamnik nastopili Klapa Mali grad, PSPD Lira, Dekliški pevski zbor Sirene, citrar Tomaž Plahutnik, program večera pa bosta vodila Barbara Božič in Igor Jurič. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK NA LETNI SKUPŠČINI Stane Simšič je častni predsednik Društva upokojencev Kamnik Društvo, ki šteje 3.300 članic in članov in se uvršča med največja društva upokojencev v Sloveniji, je 26. marca na svoji letni skupščini razpravljala, odločala in ocenjevala rezultate dela v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju. Skupna je bila ugotovitev, da so bili odgovorni društveni organi maksimalno angažirani pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Opazen je napredek na področju humanitarne dejavnosti, na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Zaostajale niso nobene aktivnosti društvenega življenja. Najrazličnejša vprašanja so bila obravnavana tudi na delnih občnih zborih po krajevnih skupnostih v prvi polovici meseca marca in bila posredovana na skupščini društva. Na teh zborih so bili izvoljeni člani skupščine društva (na 60 članov društva en član skupščine), evidentirani kandidati za člane upravnega odbora, drugih organov in komisij, kot so nadzorni odbor, častno razsodišče in kandidati za vodstvene dolžnosti v društvu. Pri tem je bila odločilna ocena dosedanje angažiranosti in pripravljenosti vseh nadaljevati z izpolnjevanjem dosedanjih in bodočih nalog. Razprava je pokazala, da so člani zadovoljni z doseženimi uspehi in želijo, da tak trend prizadevanj ostaja oz. da se še okrepi. TITAN D.D. Kovinarska 28, Kamnik Iščemo več novih sodelavcev m/ž, ki so motivirani in pripravljeni delati v proizvodnji na sestavljanju cilindričnih ključavnic ali izdelavi cilindričnih ključavnic. Delo je raznoliko, dvoizmensko. Zagotavljamo redno plačilo in uvajanje v delo. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Vabimo vse zainteresirane kandidate, ki iščete zaposlitev, da izkoristite priložnost in čim prej pošljete svojo vlogo na naslov TITAN d.d., Kovinarska 28, Kamnik. Prvi častni predsednik Društva upokojencev Kamnik Stane Simšič je za kar 24 let uspešnega vodenja društva prejel diplomo častnega predsednika iz rok novega predsednika društva Franceta Smolnikarja. Še vedno so področja, kjer člani pričakujejo neposredno pomoč društvenih dejavnikov, predvsem na področju reševanja posameznih osebnih vprašanj, športnega življenja, novega vključevanja v društvene aktivnosti in sprejemanja novih članov, predvsem pa pri nudenju pomoči starejšim in pomoči potrebnim na zdravstvenem, humanitarnem področju in drugih smereh. Na skupščini so poleg novoizvoljenih članov sodelovali tudi dosedanji predstavniki društev, predstavniki občine, prisoten je bil tudi župan Tone Smolnikar in predsednik Pokrajinske zveze za Gorenjsko Janez Solar. V razpravi so gostje in drugi pozitivno ocenili delo društva v zadnjem štiriletnem obdobju, člani skupščine pa so prav tako sprejeli vsa podana poročila, sprejeli razrešnico dosedanjim organom in izvolili nove organe. Izvoljen je bil tudi nov predsednik društva, dosedanji podpredsednik France Smolnikar, ki bo društvo vodil v obdobju 2008 - 2012. Zveza društev upokojencev Slovenije je na predlog društva podelila več pisnih pohval, ki so jih prejeli: Peter Fischer, Marija Golob, Rudi Vidic, Alojz Kahne, Franc Smolnikar ter Hribovšek Marinka, ki je poleg pohvale prejela tudi plaketo ZDUS-a. Stanetu Simšiču, ki je društvo vodil 24 let, pa je skupščina podelila naziv častnega predsednika DU Kamnik. Družabni del letnega srečanja pa je ponudil še vrsto priložnosti za razpravljanje o nalogah in težavah, ki pestijo upokojence in društveno življenje. ♦ MenmA Iščemo zastopnika prodaje na terenu (m/ž) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj srednješolsko izobrazbo - vozniški izpit B-kategorije - znanje angleškega jezika - komunikacijske sposobnosti - računalniško pismenost - samostojnost pri delu Delovno razmerje sklepamo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite do 6. maja 2008 na naslov Menina d.d., Šmarca, Trg padlih borcev 3, 1241 Kamnik. - Naj bodo letošnji prvomajski prazniki obsijani z veseljem in pozitivno energijo! Vaš CALCIT Kamniški pogled na naraščajoče cene hrane Bomo hrano kmalu spet kupovali »iz prve roke«? Na kavi pri dr. Alešu Kuharju, agrarnem ekonomistu KAMNIK IMA ŠE VELIKO RAZVOJNIH MOŽNOSTI Zaradi povečanega povpraševanja po žitu, kar je posledica naraščajoče porabe žit za proizvodnjo biogoriv, se praktično ves svet sooča z velikimi podražitvami žita in drugih živil. To pa je - ob cenah energentov, ki iz dneva v dan dosegajo nove rekorde - tudi glavni razlog za naraščajočo inflacijo, s katero se spopadajo v praktično vseh državah EU, pa tudi v ZDA in drugih delih sveta. Ker imamo v naši občini tako živilsko - predelovalno industrijo kot tudi kar nekaj pridelovalcev mesa, mleka in zelenjave, ki dobro poznajo razmere na trgu, smo jih prosili za njihov pogled na trenutne razmere na slovenskem živilskem trgu. Andrej Stušek, direktor Ete, ki je na naraščajoče stroške določenih storitev v okviru pogovora v Kamniškem občanu opozarjal že lani spomladi, pravi, da je vzrokov za povišanje cen prehrambenih izdelkov v preteklem letu več. »Prvi in osnovni je povišanje cen surovin in energentov, ki so borzni artikli. Zvišanje njihovih cen je po eni strani posledica večjega povpraševanja v Aziji (Kitajska, Indija), kar je posledica tamkajšnje izredno visoke gospodarske rasti, po drugi strani pa ceno žit povečuje tudi njihova večja poraba za proizvodnjo biogoriv, ki se subvencionira, to pa posledično draži proizvodnjo drugih kmetijskih proizvodov. Pri obstoječih cenah se namreč vse več kmetov odloča za pridelavo žit za proizvodnjo biogoriv in vse manj za pridelavo ostalih kmetijskih pridelkov,« pojasnjuje Stušek in dodaja, da so takšna gibanja na trgu prisotna že več kot dve leti, iz tega pa izhaja drug bistveni razlog za povišanje cen, ki je povezan z našo uvedbo evra. »V času od oktobra 2006 do aprila 2007 so namreč trgovci na pritisk vlade in nevladnih organizacij uvedli zamrznitev cen, ki je omogočila cenovno neboleč prehod na evro. Toda to smo »financirali« predvsem proizvajalci hrane, ker v omenjenem obdobju podražitev surovin nismo mogli prenašati v prodajne cene naših izdelkov. Zato se je to moralo zgoditi v letu 2007, pri tem pa je potrošnikom treba pojasniti, da lanskoletno povišanje živil vključuje tudi del povišanj, ki bi se morala realizirati že v letu 2006, pa se iz navedenih razlogov niso.« Eto je po direktorjevih besedah lani prizadelo še nekaj drugih podražitev in sicer povišanje cen embalaže in ostalih storitev, ki so dražje zaradi podražitev energentov (to so na primer prevozi) oziroma zaradi monopolnega položaja ponudnikov - tak primer so stroški čiščenja odpadnih voda, ki so se v Eti povišali za več kot 70 odstotkov. Vseh teh podražitev Eta tudi z intenzivno racionalizacijo, s katero so na primer lani za 12 odstotkov zmanjšali stroške dela, ni mogla v celoti nevtralizirati, zato je lani cene svojih izdelkov v povprečju povečala za pet odstotkov, pri tem pa niso delali razlik med trgi in so cene izdelkom povečali na vseh trgih, na katerih so prisotni. Toda s tem problem še zdaleč ni rešen, saj Stušek opozarja, da je trenutni položaj na slovenskem trgu dolgoročno nevzdržen. »Pritiski vlade na trgovce se prenašajo po prehranski verigi navzdol in lahko celo ogrozijo dolgoročen obstoj slovenske prehrambene industrije. Zavedati se je namreč treba, da je prehrambena industrija v praktično vseh evropskih državah nadpovprečno odvisna od lokalnega trga - Italija, ki je ena najbolj poznanih kulinaričnih držav, izvozi le približno 15 odstotkov svojih prehrambenih proizvodov, vse ostalo proda doma. Po drugi strani pa to dejstvo pomeni, da vsi proizvajalci hrane najbolj skrbijo za svoje domače potrošnike, ker so ti zanje tudi najpomembnejši. Tega pa ne bi mogli trditi za tiste proizvajalce, ki jim slovenski trg predstavlja le nepomemben delež celotnega prodajnega portfelja,« poudarja Andrej Stušek in hkrati opozarja, da se pomena domače živilske industrije v drugih državah bolj zavedajo kot pri nas, pa tudi kupci so v drugih državah bolj naklonjeni domačim prehrambenim izdelkom kot uvoženim. Pri nas je tovrstne zavesti še bistveno manj. »Trg s svojimi zakonitostmi dovolj kakovostno ureja gibanje cen« Direktor podjetja Meso Kamnik Anton Zorc pojasnjuje, da slovenska živilska industrija ni nikakršna izjema v svetovnih dogajanjih in da v njej naša podjetja igrajo le majhno vlogo, po drugi strani pa so izpostavljena vsem globalnim učinkom na področju sprememb cen surovin in njihovih posledic v celotni verigi - od rejcev do klavnic, mesnopredelovalnih obratov, pa vse do trgovine in na koncu potrošnika. »V Sloveniji učinkuje tako borzno nihanje cen surovin (v našem primeru mesa) kot tudi domača in tuja konkurenca. Poleg tega se srečujemo tudi z nerazumljivo nizkocenovno ponudbo viškov z drugih evropskih trgov, saj nekateri dobavitelji svoje viške izdelkov (ki jih na svpjih lokalnih trgih sicer prodajajo po višjih cenah) prodajajo na našem trgu. Po drugi strani pa se srečujemo tudi z navidez nerazumljivimi cenovnimi zahtevami domačih stalnih ponudnikov, vzrok za to pa je v tem, da imajo tradicionalni dobavitelji svojo infrastrukturo, redno zaposlene delavce, osnovna sredstva, logistiko in ne nazadnje pogodbeni in moralni odnos do svojih kupcev in dobaviteljev,« pojasnjuje direktor Mesa Kamnik in dodaja, da od svojih partnerjev pričakujejo, da razumejo razloge za spremembe cen, ki jih tako ali tako lahko uveljavljajo le takrat, ko to dopušča trg, ne pa, ko pride do kakšnih dogovorov ali političnih akcij. »Prepričan sem, da trg s svojimi zakonitostmi dovolj kakovostno ureja gibanje cen, seveda ob upoštevanja medsebojnih obvez in ločenega delovanja makroekonomskih in podjetniških ukrepov. Slovenija namreč ni otok, ki bi bil imun na globalne spremembe. Nasprotno - je čolniček v oceanu svetovnih dogajanj in vsi akterji na tem čolnu imamo svoje vloge - tako država, kot tudi. rejci, proizvajalci in trgovina. Z vstopom v EU smo vstopili tudi na trg globalnih dogajanj in učinkov,« še dodaja Anton Zorc in hkrati priznava, da so neargumentirane razprave o krivcih za podražitve hrane že skrhale partnerske odnose na trgu. Bodo trgovske marže spodbudile razvoj prodaje na domu in od vrat do vrat? Družina Štrajhar, ki na hribovski kmetiji brez umetnih dodatkov prideluje šparglje, poleg njih pa prodaja tudi viške mesa, ni odvisna od trgovcev, saj pridelke znanim kupcem prodajo kar doma. Vseeno pa razmere v slovenski trgovini zelo dobro poznajo, saj so si pred leti prizadevali, da bi svoje izdelke prodajali tudi na trgovskih policah. Zaradi neodvisnosti od trgovcev so si upali povedati tisto, česar živilska industrija ne upa, kupci pa vseeno vemo - da trgovska podjetja na svoje dobavitelje izvajajo hude cenovne pritiske in od njih zahtevajo najrazličnejše rabate, ki se nato prenašajo vse nižje, na koncu pa jih »plačajo« pridelovalci živil, ker so ti prvi in najšibkejši člen v verigi. »Ker pri naši proizvodnji ne uporabljamo škropiv in dodatkov h krmi živali, nam lanskoletne podražitve niso povzročile večjih težav. Ena večjih podražitev, ki smo jo precej občutili, je bila krepka podražitev vzdrževanja strojev in naraščajoče cene goriva, zato smo cene naših pridelkov morali prilagoditi razmeram na trgu in jih povečati za približno deset odstotkov,« pojasnjuje Pavla Štrajhar. O trenutnih razmerah na slovenskem trgu hra- ne pa pravi, da imajo kmetje od podražitev še najmanjšo korist. »V prvem letu prodaje špargljev, ko še nismo imeli svojega tržišča, smo namreč pridelek ponudili prodajalcem zelenjave. Pridelek bi jim tudi dostavili do prodajnega mesta, kar pomeni, da bi prodajalec pridelek samo zložil na pult in prodal z velikim dobičkom. Toda trgovcem to ni dovolj in pridelovalce izsiljujejo na najrazličnejše načine, saj vedo, da so (še zlasti nekatera) živila hitro pokvarljivo blago, zato jih pridelovalec mora prodati ne glede na ceno, ker je vseeno bolje iztržiti vsaj nekaj kot pa nič,« je iz lastnih izkušenj povedala Pavla Štrajhar, ki se je ravno zaradi tega odločila za prodajo na domu, saj je to - po njenem mnenju - za prodajo manjših količin najprimernejši način prodaje tako za pridelovalca kot tudi potrošnika, saj med njima ni posrednikov, ki pri cenah hrane tudi največ zaslužijo. Za trgovce je kakovostno meso premalo donosno Vid Kadunc, ki na hribovski kmetiji redi govedo in drobnico, pravi, da odkupne cene mesa ne sledijo inflaciji, čeprav cene krme močno naraščajo. To pa hribovske kmete, ki krme ne morejo pridelati sami, še bolj prizadene kot nižinske. »Čeprav je kakovost mesa živali, zrejenih na hribovskih kmetijah, boljša, slovenskega kupca trenutno še vedno zanima le lepa embalaža, ne pa kakovost vsebine, zato se kakovost mesa pri odkupnih cenah ne odraža. Pravzaprav so današnje odkupne cene mesa celo za kakšnih deset odstotkov nižje od lanskih in predlanskih,« pojasnjuje Kadunc, ki vseeno upa, da se bodo nakupovalne navade slovenskih kupcev le začele spreminjati. »Opažam, da potrošniki želijo kupovati kakovostnejše meso, vendar je takšnih kupcev zaenkrat še premalo, pa tudi kmetje pa smo preveč oddaljeni od njih. Trgovcev pa prodaja boljšega in zato nekoliko dražjega mesa ne zanima, ker pri tem nimajo tako velikega zaslužka kot jim ga sicer prinaša prodaja mesa,« pojasnjuje Kadunc. Po njegovih besedah je slovenskim hribovskim kmetom veliko škode naredila tudi vlada s tem, ko s tako imenovano četrto shemo s subvencijami bolj podpira nižinske kot pa hribovske kmete. »V Avstriji, po kateri smo se zgledovali, hribovski kmet prejema od tri- do petkrat višje subvencije kot nižinski kmet, pri nas pa je razmerje ravno obratno. Pa tudi glede zakola svojih živali smo slovenski kmetje v slabšem položaju kot kmetje v Avstriji ali na Hrvaškem, saj tam kmet lahko doma zakolje žival in proda meso gostincu, pri nas pa to ni dovoljeno.« Kadunc sicer priznava, da bi pri prodaji na domu meso lahko prodajal po nekaj odstotkov višjih cenah, vendar pa razlika ni tolikšna, da bi se mu investicija v klavnico, kakršno bi za prodajo mesa na domu moral imeti, povrnila prej kot v dvajsetih letih. Prodaja slovenskega mesa v Avstrijo pa je priložnost za hribovske kmete, vendar so tudi pri tem določene ovire. »Zanimanje za naše meso v Avstriji sicer obstaja, pa tudi odkupne cene so tam precej višje, vendar tudi avstrijski kupci živali raje kupujejo tam, kjer lahko dobijo petdeset živali na enem mestu kot pa, da bi se do hribovskega kmeta vozili po eno ali dve živali,« še dodaja Kadunc. To so torej pogledi kamniških pridelovalcev in predelovalcev hrane na trenutne razmere na slovenskem živilskem trgu. Kot kaže, se bomo potrošniki nadaljnjim podražitvam hrane, ki jih menda še ni konec, najlažje izognili tako, da bomo hrano spet kupovali kot nekoč - iz prve roke. Pekarn imamo v naši občini kar nekaj, nekatere pa kruh že dostavljajo tudi na dom. Morda bomo morali kmalu tudi sadje, zelenjavo, mleko in meso kupovati pri pridelovalcih, ker si obiska trgovine enostavno ne bomo mogli več privoščiti... ZORAN JEREB Dr. Aleš Kuhar, vedno bolj znan slovenski agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti, raziskovalec ter svetovalec ministra za kmetijstvo, že nekaj let živi v našem mestu, sebe pa vedno bolj označuje za kamniškega Prekmurca, saj ga začetna evforija nad življenjem v Kamniku še vedno ni minila. Že srednjo šolo je nekaj časa obiskoval v našem mestu, vendar si ni nikoli predstavljal, da se bo čez vrsto let tu tudi udomačil. V smehu pove, da je diplomirani veterinar, cepljen z ekonomsko vedo, s srcem pri pedagoškem in raziskovalnem delu ter goreč zagovornik svoje stroke. Skorajda ni dneva, da se ne pojavi v enem izmed slovenskih medijev, zato je ob aktualni problematiki, s katero se strokovno ukvarja, nas pa vedno bolj obremenjuje, idealen sogovornik za naš časopis. Slovensko javnost že nekaj mesecev pretresa zviševanje cen osnovnih živil. Lahko na kratko razložiš razloge oz. dejavnike. Dejavnike podražitve hrane v Sloveniji lahko razdelimo na dve skupini. Prvi, globalni dejavnik velja za vse države tega sveta, saj se praktično vsepovsod soočajo s tem problemom. Opiše se lahko z rastjo razpoložljivega dohodka v največjih državah, kot sta denimo Indija in Kitajska. Ti prebivalci imajo vedno več denarja, zato vedno več uživajo moderno hrano, kot je meso, posledično se potrebuje vedno več žita za krmo živali, torej povečuje se povpraševanje in temu primerno zadnjih pet, šest let tudi cena. Lani pa so imele glavne izvoznice žit zaradi suše slabo letino, zato se je zgodil šok. Povpraševanje se je zvečalo, ponudba zmanjšala, kar v ekonomiji povzroči bliskovito rast cen. Pomemben je še en globalen dejavnik, to je proizvodnja biogoriv. Kmetom se zaradi državnih podpor bolj obrestuje gojenje žit za proizvodnjo biogoriv kot za prehrambene namene, to pripelje do primanjkljaja surovine, kar požene ponovno cene navzgor. Pri lokalnih dejavnikih je ključno, da je Slovenija zelo odprt trg, zato se vsi globalni dejavniki prenašajo tudi na Slovenijo, vse statistike pa že dokazujejo, da so v Sloveniji višje cene prizadele predvsem potrošnika, saj ves čas govorimo o spremembah cen kmetijskih surovin, opažamo pa, da so se v Sloveniji bolj podražila živila na trgovinskih policah kot v ostalih primerljivih državah. Razlog torej tiči v lokalnih dejavnikih, predvsem bi izpostavil prevzem evra. Potrošniki so že nekoliko izgubili občutek za cene, ki so jih plačevali pred uvedbo evra, kar so ponudniki izkoristili za manjše popravke, običajno zaokrožitev cene navzgor. Drug pomemben dejavnik je visoka gospodarska rast, ki ponovno omogoča, da ljudje več trošijo in posledično je več povpraševanja, sam pa sem se največ ukvarjal s precej žgočo tematiko, to je nekonkurenčna struktura na ravni trgovine. Slovenija je zelo majhen trg, na katerem je nekaj večjih trgovskih družb, med njimi tri obvladujejo med 60 do 80% trgovine s hrano, kar omogoča, da se ti trgovci obnašajo drugače, kot če bi bila konkurenca večja. Tako lahko podražitve, ki so utemeljene s strani dobaviteljev, prenesejo v celoti na raven maloprodajne cene in nič ne izgubijo pri svoji marži, saj jim ni potrebno konkurirati pri ceni. To je zelo zapleten ekonomski pojav, ki bi ga tako mediji kot politiki radi enostavno razlagali, zato ni mogoče tako na kratko razložiti pojav, o katerem se pogovarjava. Torej, če prav razumem, meniš, da bi bile cene osnovnih živil lahko nižje, če bi bila konkurenca večja? Ce povem žejo poenostavljeno. Če bi imeli več manjših trgovcev, ustreznejšo tržno strukturo na ravni maloprodaje, bi zagotovo bila konkurenca večja in bi se trgovina lažje razširila. Ne smemo namreč pozabiti, da gre vsa ekspanzija, izgradnja novih trgovskih centrov na račun bodisi potrošnikov bodisi dobaviteljev. Tudi zaradi modernih, bleščečih trgovin je hrana v Sloveniji dražja kot bi bila, če ne bi imeli teh hitro rastočih nakupovalnih centrov. Nujno je, da se kot potrošniki zavedamo, da vso zabavo, ki nam jo nudijo nakupovalni centri, plačamo mi v višji ceni jogurta, kruha... Kaj predvidevaš za prihodnost glede cen? Povedal bom šokanten podatek, katerega se zaveda malo ljudi. Hrana se je zadnjih sedem let v Sloveniji cenila. Hrana ponavadi vedno sledi splošni rasti cen, v zadnjih sedmih letih pa se je pri nas realno gledano hrana cenila, kar mi kot kupci nismo opazili. Prej opazimo podražitve kot pocenitve, vendar je dejstvo, da so se cene hrane zniževale, in to, kar vidimo sedaj, je v bistvu korekcija za nazaj, zato ne pričakujem, da bi se hrana cenila, tudi ne zaradi dejavnikov, ki sem jih omenil prej na globalni ravni, ne pričakujem pa tudi bistvene in drastične rasti cen. Lansko leto je bilo res izjemno, kar pa je navsezadnje stalnica prehranskih trgov, če pogledamo obdobje zadnjih 100 let. Kaj meniš o kvaliteti slovenskih proizvodov? To je prav zanimiva zgodba Slovenci smo, kar se tiče zvestobe in poseganja po domači hrani, eni veliki posebneži. Ce nas vprašajo, vedno odgovorimo, da kupujemo domače, najboljše, v nakupnem vedenju in izbiri hrane pa se to odraža drugače. Domača hrana ni izbrana kot primarna, mogoče tudi zato, ker ni na razpolago v pravi obliki, po pravi ceni, toda neizpodbitno dejstvo je, da smo pri izbiri domače hrane občutno manjši patrioti, kot so v vseh sosednjih deželah, predvsem Italiji in Avstriji. Če dela proizvajalec hrano za domači trg, se absolutno bolj potrudi, kot če prihaja hrana iz uvoza. Zagovarjam svoje mnenje, da je hrana, ki prihaja iz uvoza, drugokakovostna in slabša od domačih izdelkov. Multinacionalke zelo prilagajajo kakovost trgom, Slovenija denimo spada med trge z nižjo kupno močjo, kar pomeni, da je produkt, ki prihaja na naš trg, slabše kakovosti, kar me zelo moti. Produkt multinacionalke, namenjen Sloveniji, je praviloma narejen drugje kot produkt za avstrijski Celovec ali italijanski Trst, ima občutno razliko v kakovosti, ne pa v ceni. Potrošniki se moramo zavedati, da je domač produkt vedno bolj kakovosten, morda zato tudi malo dražji, a pri hrani nikoli ne dobiš kakovostnega izdelka zelo poceni, ker to ni možno. Sedaj se moramo kot družba le odločiti, ali bomo ravnali kot prej omenjeni Avstrijci in Italijani, ki dobro in kvalitetno hrano plačujejo malo dražje, ali pa bomo kupovali dražje avtomobile, kot je znano za Slovence. Zavest slovenskega potrošnika torej še ni dovolj izoblikovana? Ljudje se premalo zavedajo, na kaj vse vplivajo z nakupom domačega izdelka. Ko kupiš slovenski jogurt, plačaš plačo slovenskemu delavcu, mleko slovenskemu kmetu, krajina je lepo obdelana m, ne na Slovaškem... Na vse to smo malo pozabili. Čeprav včasih zavaja potrošnika tudi živilska industrija. Tudi to je res, vendar, če bo slovenski potrošnik zahteval živilske izdelke izključno iz slovenskih surovin, mu bosta to industrija in trgovina tudi zagotavljali. Povprečen potrošnik ne zna preveriti, od kod prihaja izdelek, nekateri tuji proizvajalci se ne potrudijo niti s prevodom izdelka na embalaži, torej, ko bo potrošnik dovolj osveščen in zrel, se bo tudi industrija zelo prilagodila. Če želi slovenska firma prodati jogurt na avstrijski trg, je to skorajda nemogoče, ker so njihovi kupci tako nacionalno osveščeni. Pri nas pa je, tako kot je. Zelo vzpodbujaš slogan Kupujmo slovensko, a kaj, ko v časopisu pravijo, kako zdrava je japonska kuhinja. Zelo sem za omenjeni slogan, menim pa tudi, da morajo biti tudi modni trendi v prehrani. Slovenci imamo neznansko srečo v bogatosti prehranske in vinske proizvodnje, ki je praktično neponovljiva. Nikjer v svetu se na tako majhnem ozemlju ne najde tolikšna pestrost kot pri nas. Celotna naša družba bi se morala zavedati kulinaričnega bogastva tako, kot se bogastva narave. Misel na poenoteno svetovno kuhinjo se mi zdi grozljiva. Koliko možnosti za preživetje imajo pri nas manjši proizvajalci živil, kmetije? To je pojav, ki je pri nas v začetni razvojni fazi. Imamo majhno butično pridelavo, imamo tako tradicijo kot znanje, navsezadnje tudi izdelke. To je potrebno vzpodbujati, seveda z nadzorom, izdelano s kvalitetnimi domačimi surovinami, potem je to prava razvojna zgodba. Slovensko kmetijstvo oz. živilska industrija nikoli ne bo mogla biti konkurent multinacionalkam, lahko pa je konkurent v butični pridelavi kakovostnih izdelkov. Potrebno bi bilo medsebojno povezati majhne ponudnike, zagotoviti poenoteno informacijo ponudnikov, ponudniki pa bi se morali bolj sistematično pojavljati na nekaterih točkah. Obstaja nekaj luštnih prireditev, kjer se ponudniki predstavljajo, vendar to ni dovolj. Kako vidiš stanje in razvojne možnosti živilske pridelave v kamniški občini? Kamnik ima nekaj nacionalnih šampionov, z vidika živilske industrije seveda, pa tudi veliko kmetijsko razvojnih možnosti. Tri kamniška podjetja predstavljajo steber slovenske živilske industrije. Če se osredotočiva na drugo. Zelo zelo se mi zdi podcenjen potencial, ki ga ima Velika planina. Če bi bila tukaj Francija ali Italija, bi bila Velika planina glede proizvodnje hrane izrazito bolj marketinško izpostavljena, ima ogromen potencial, predvsem za govedorejo, tako za pridelavo mesa kot proizvodnjo mlečnih produktov, tega sedaj praktično ni. Če gledava občino kot regijsko tvorbo, bi tako kmetje kot gospodarstveniki morali začutiti ta potencial in temu primerno oblikovati ponudbo. Mislim, da je »nepridelava« določenih izdelkov izpod Kamniških planin velika izgubljena priložnost. Kje pa ti nakupuješ v mestu? Tudi sam nakupujem v vseh slovenskih trgovskih družbah, razen sadja in zelenjave, kar kupim pri dobro znanem kamniškem ‘zelenem’ ponudniku ali na kamniški tržnici. Tržnica v Kamniku mi je zelo simpatična in v bistvu veliko bolj pri srcu kot ljubljanska, ker so prodajalke in prodajalci bolj prijazni, cene veliko bolj normalne, ponudba pestra in domača Čeprav je kamniška tržnica zelo majhna, se mi zdi odlična in ne pogrešam ničesar na njej. Si kdaj razmišljal, da bi oz. ali si kdaj prideloval sam? Sem že kaj pridelal ter sem mnenja, da je kmetijstvo panoga, kjer je poklic nadvse podcenjen. Grozljivo se mi zdi, da uporabljamo v slovenskem jeziku žaljivko ‘kmet’, kar je včasih tudi odraz naše nacije. Poklic kmeta je med delovno najbolj zahtevnimi poklici, da ne govorim o potrebnem znanju, zato se mi zdi ta žaljivka nekaj nelogičnega in neumnega. Aleš meni, da se je s kmetijstvom okužil verjetno pri babici, kjer so imeli veliko bogato kmetijo. V hecu pove, da so imeli stari Rimljani z izrekom ‘Nomen est omen’ kar prav, saj Aleša priimek resnično označuje. Raziskovanje hrane mu predstavlja strast, zato se pogosto mdi doma bije konkurenčna bitka za štedilnikom. Najbližje mu je delo s študenti, meni, da mu pomaga vedno aktualna tematika, študentje pa so njegovo zavzeto strokovno delo, vedno podprto s še vročimi raziskavami, že četrto leto zapored potrdili in nagradili z visokimi ocenami o njegovih modernih pedagoških pristopih. Nad kamniškimi študenti, ki so ali še vedno sedijo v njegovi predavalnici, je pozitivno navdušen, zato meni, da se za strokovno prihodnost agroživilske industrije v Kamniku ni bati. Kamnik ga kot mesto privlači z zanimivo energijo, čeprav mu je žal, da je mestno jedro premalo izkoriščeno, vendar čuti, da se stvari premikajo na boljše. Za mesto si nadvse želi, da bi dobilo zagon, kot si ga resnično zasluži. V prostem času, ki ga nima na pretek (mdi midva sva se dogovorila na hitro med Aleševim službenim prihodom iz Bolgarije in odhodom v Indijo), med športnimi dejavnostmi raziskuje kamniško okolico ali ob jazz glasbi neguje majhen vrtiček ob svojem domu. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Ob 25-letnici Osnovne šole 27. julij Kamnik Drugačnost sprejeta kot dar, bogastvo in izziv V počastitev 25. obletnice OŠ 27. julij Kamnik, materinskega dne in občinskega praznika so učenci ob skrbni pomoči učiteljev in drugih strokovnih delavcev 29- marca pripravili prireditev, polno topline, z naslovom PODAJ MI ROKO. Skozi prijetne glasbene, recitacijske in igrane točke nas je z izbranimi, globokimi mislimi vodila povezovalka programa prof. defektologije Tanja Ivanjko Kovačič, ki na šoli poučuje angleščino in nudi dodatno strokovno pomoč po vajte, da bi jih naredili sebi enake, kajti življenje se ne vrača nazaj in ne živi z včerajšnjim dnem. Dragi starši, vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in lok napenja z brezpogojno ljubeznijo tako, da njegove puščice letijo hitro in daleč. In vaši otroci čutijo vašo ljubezen, vaš trud, vašo skrb; niso le puščice, so tudi vaši topli sončni žarki.« Ob voščilu šoli za četrt, stoletni obstoj pa je poudarila: » Vedno si nas znala voditi Podžupan občine Kamnik Brane Golubovič se je otrokom in učiteljem prijazno zahvalil za res prisrčen program, v izvedbo katerega so vložili ogromno truda in dobre volje, in jim zaželel še tako uspešno delo v prihodnje. kamniških osnovnih šolah. Ob napovedi nastopa učencev s točko Rad bi postal... je Tanja Ivanjko poudarila.' »In prav vi, dragi starši, dajete tem željam krila. Kot pravi Kahil Gibran: Vaši otroci niso naši otroci. So sinovi in hčere Življenja, ki teži po sebi. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko si prizadevate, da jim postanete podobni, toda nikar si ne prizade- jo poti vztrajnosti, poguma in odprtosti, da sprejemamo drugačnost kot dar, kot bogastvo in kot izziv. Mnogim si omogočila preživeti leta otroštva v okolju sprejetosti, kjer so dobili priložnost pokazati tisto najboljše, kar so zmogli.« Ravnateljica OŠ 27. julij Kamnik Milenka Brajer je v 'slavnostnem govoru najprej prijazno pozdravila sedanje in nekdanje učence in njihove starše, sodelavce, upokojene delavce »Človek se čudi temu, kaj vse je skrito v duši mladega človeka in kaj vse spreten in vztrajen učitelj izvabi iz njega«, je ena od mnogih misli o kolektivu in učencih OŠ 27. julij, njihovem medsebojnem razumevanju, sodelovanju, odkrivanju in razvijanju skritih talentov, sposobnosti... na koncu vsega šteje le sreča in trenutno je v šoli 27. julij 27 srečnih učencev z učitelji in drugimi strokovnimi sodelavci - na sliki. šole, člane sveta šole in sveta staršev. Spomnila seje prve ravnateljice Majde Žlebnik, ki je šolo vodila prvih 16 let, od slovesnega odprtja 29-septembra 1983. Od takratnih 14 strokovnih delavcev jih vse do danes dela na šoli pet: Milenka Brajer, Bojana Zadel, Janja Verbančič, Danica Grabnar in Danila Hrovat. Šola je bila sprva urejena po vzoru celodnevne osnovne šole z domsko vzgojo otrok, kjer je bivalo čez teden 14 otrok iz oddaljenih krajev. Ravnateljica je med drugim dejala: »Takratna predsednica šole v ustanavljanju ga. Vanda Rebolj je šoli zaželela uspešno vraščanje v okolje, učencem in delavcem pa veliko delovnih uspehov. Njene besede so se uresničile. Z dobrim delom smo izobraževali generacije otrok s posebnimi potrebami, ki so se uspešno uveljavili v življenju. V petindvajsetletnem obdobju smo preživeli mnoge reforme in spremembe programov in zakonov na področju šolstva, prav v zadnjem obdobju pa se srečujemo s poskusi integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami v osnovne šole in kar pet naših delavk odhaja na kamniške osnovne šole in tem učencem pri delu pomagajo pod imenom dodatna strokovna pomoč.« Spomnila se je tudi nekaterih misli kolegov iz drugih šol in staršev ob 10. obletnici šole: »Hvala, ker moj otrok lahko hodi v šolo k tako ustvarjalnim učiteljem ... Srečni so ti naši otroci, ker imajo ob sebi tako srčne učitelje ... Človek se čudi, kaj vse je skrito v duši mladega človeka in kaj vse spretni učitelj izvabi iz njega... Ravnateljica Milenka Brajer je poudarila, da čutijo podporo in prizadevanje kamniškega župana Toneta Smolnikarja in župana Komende Tomaža Drolca, da bi šola našla svoje pravo mesto in uresničila poslanstvo za tiste, ka- terim je namenjena. Župan Tone Smolnikar je ob 20. obletnici šole povedal, da je počaščen, ker ga otroci te šole ob njegovih obiskih vedno znova nagovorijo na prav poseben način in da šola kot taka pušča v tem prostoru neizbrisne sledi pristnosti in človečnosti. Tomaž Drolec pa je takrat poudaril, da si moramo vsi skupaj prizadevati in uresničevati pravico teh otrok, da živijo polno in srečno življenje. »Hvala vsem, ki ste danes tukaj z nami in ki delate za naše otroke in za to šolo, predvsem pa celotnemu kolektivu, ker le vsi skupaj zmoremo vse in najboljše! Iskrene čestitke vsem ženskam in mamam za praznika v marcu in vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku«, je zaključila slavnostna govornica Brajerjeva. Otroci so obkrožili ogromno .torto in vsi skupaj smo zapeli: Vse najboljše zate ... Spremljali smo prisrčen, izviren kulturni program, v katerem smo spoznali mnoge dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo učenci, kar kaže na zelo živahen utrip šole. Slovesnosti se je udeležil tudi podžupan občine Kamnik Brane Golubovič. Otrokom in učiteljem se je zahvalil za res prisrčen program, jim čestital ob jubileju in zaželel še tako uspešno delo v prihodnje. Lepe misli je vsem tem dobrim ljudem namenil tudi prvi predsednik Sveta šole 27. julij prof. Janez Majcenovič. V imenu stanovskih kolegov se je vsem toplo zahvalila s čestitko in šopkom ravnateljici dolgoletna glasbena pedagoginja Marina Aparnik, otrokom pa je dejala: »Največ topline pa dajete vi s svojo pridnostjo, znanjem in vidi se, da ste v takšni šoli, ki vam je resnično drugi dom. Na obrazkih se vam pozna, da ste srečni z vašimi prijaznimi učitelji in ravnateljico Milenko Brajer.« VERA MEJAČ V pestrem programu so se otroci razigrano predstavili tudi v igrici z naslovom Dežek: »Dežne kapljice, ki padajo na streho naše šole, nam budijo občutek varnosti, nam ne zagrenijo nasmeha, kajti pod našo streho so doma dobre misli in dobra hotenja.« Naša anketa Cene pa še kar rastejo in rastejo Na vsakodnevne novice o podražitvah osnovnih živil ter obtoževanja in iskanja krivcev se počasi navajamo. Vsak po svoje. Nekateri že nestrpno čakajo prve sončne žarke, ko bodo zasadili in posejali domačo zelenjavo ter utrgali prve sadeže na vrtu, drugi iščejo kmetije z bio pridelavo, tretji vsakič znova preštejejo preostale evre v denarnici in se podajo na lov za najugodnejšimi cenami. Eni se razburjajo, drugi molčijo. Govori se o svetovni krizi, a še vedno so trgovine polne. Kamničane smo zato povprašali, kaj menijo in kako se odzivajo na podražitve, kdo je zanje kriv in pri katerih izdelkih so jih podražitve najbolj prizadele. Kupovati ceneje, slovensko, v trgovini ali pridelovalcu? Suzi: Podražitve osnovnih živil sem zelo opazila, saj je mesečni proračun narasel za dobrih 15 odstotkov. Našo družino so najbolj prizadele zvišane cene sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov, kar najini hčerki najraje jesta. Ker nimam časa, če sem iskrena se mi tudi ne da, večinoma kupujem le v eni trgovini, zato se tam bolj oziram po akcijskih cenah. Sezonsko zelenjavo pridelamo sami, saj menim, da je bolj zdrava, del ozimnice kupim pri poznanem kmetu. Za podražitve hrane krivim predvsem trgovce s svojimi maržami, kmet ne more toliko podražiti svojega izdelka. Prihodnost ne obeta nič dobrega, prepad med revščino in bogastvom bo vedno večji. lože: Mislim, da vse postaja predrago, predvsem zelenjava, sadje, ribe in mlečni izdelki. Za to so krivi vsi, vsak, ki prodaja, dviguje tudi cene. Vedno več kupujem izdelke po akcijskih cenah, včasih tudi blago s pretečenim datumom. Upam, da bom lahko več stvari pridelal doma, ko se bom upokojil. Mislim, da so dobri časi že za nami, v prihodnje bodo vsi izdelki in storitve le še dražji. Marjan: Cene so se z uvedbo evra nenormalno preveč dvignile. Glavni krivec je tako slovenski kot svetovni finančni sistem. To občutim jaz kot prodajalec, kaj šele kupci. Večino stvari pridelam sam doma, po akcijskih cenah ne kupujem, ker to ni kvalitetna roba, meni pa se to zdi zelo pomembno. Že angleški pregovor pravi, da nisem tako bogat, da bi kupoval poceni. Žal večina slovenskih potrošnikov še ni osveščena, zato jih ogromno kupuje poceni. Bajuk obljublja, da se bodo cene ustavile, a mu ne verjamem, zato pričakujem, da bodo cene še krepko rasle. Veronika: Fino bi bilo, da cene ne bi rasle, a realnost je žal drugačna. Mislim, da je rast cen vsakogar udarila po žepu pri osnovnih živilih, moki, mleku. Kupujem enkrat tedensko, več artiklov naenkrat po akcijskih cenah. Vesela sem, da imam vrt, da nekaj prihranim in obenem poskrbim za zdravje, tako z gibanjem kot zdravo hrano. Kdo je kriv za podražitve, ne vem, verjetno kar država. Verjetno bodo tudi v prihodnje cene še nekaj časa rasle. Peter: Dvig T cen sem in še vedno občutim, kdo je za to kriv, težko rečem, najverjetneje nesposobnost tistih, ki z nami upravljajo. Rast cen nakazuje tudi svetovni trend, zato se bodo najbrž še naprej višale. Admif : Cene so se zame preveč podražile pri kruhu in mleku, zato gledam, da kupujem tam, kjer je ceneje. Res je kakovost hrane pomembna, a če je predraga, si je ne morem privoščiti. Težko rečem, kdo je odgovoren za rast cen, dejstvo je, da se bodo višale tudi naprej. Mira: Hude podražitve sem najbolj opazila pri hrani, najprej že pri prehodu tolarja na evro, sedaj pa še enkrat več. Večji delež krivde nosijo trgovci, nekaj tudi svetovna situacija na področju energetike, vremena... Sem pe-simistka, zato menim, da bodo cene še zagotovo nekaj časa rasle. Doma imam svoj vrt, kjer pridelujem zelenjavo, a to je le sezonsko. Zapraviš lahko le toliko, kot imaš, a žal pri hrani ne moreš prihraniti veliko. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Iskrene čestitke častnemu občanu dr. Niku Sadnikarju za 92. rojstni dan V soboto, 19. aprila, je naš častni občan in živa legenda Kamnika dr. Nikolaj Sadnikar praznoval 92. rojstni dan. Dr. Sadnikar se je rodil v znani družini očetu Josipu Nikolaju Sadnikarju, okrajnemu veterinarju, zbiratelju starin in snovalcu najstarejšega zasebnega muzeja pri nas, ki je bil za javnost odprt že leta 1893. Ob njegovem rojstnem dnevu so mu na njegovem domu voščili župan Anton Tone Smolnikar, podžupana Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar. Vera Mejač je ob 90-letni-ci dr. Nika Sadnikarja v obširnih člankih »Kamnik je njegova velika ljubezen« v Kamniškem občanu št. 8 (21. aprila 2006) in v Kamniškem zborniku 2006 med drugim zapisala:«Pomemben kamniški mož dr. Niko Sadnikar je dal svojemu mestu Kamniku neizbrisen pečat. Izhaja iz znamenite družine Sadnikarjevih, zaslužnih za ohranjanje bogate muzejske zbirke in Maistrove zapuščine. Sadnikarjeva družina in župan dr. Rihard Karba so dali pobudo za ustanovitev najvišjega priznanja mesta Kamnik zaslužnim meščanom. Listino o podelitvi naziva častni meščan, ki so jo kot prvemu podelili Rudolfu Maistru leta 1924, je na pobudo Nikovega očeta Josipa Nikolaja Sadnikarja oblikoval Maksim Gaspari. Leta 1938 je Niko skupaj z očetom sodeloval pri postavitvi spominske plošče na Maistrovi rojstni hiši na Šutni. Njegova zasluga je, da se je plošča ohranila tudi med nemško okupacijo. O generalu Maistru še s posebnim zanosom razlaga mladim ob raznih srečanjih in kvizih. Dr. Niko Sadnikar je tik pred vojno, leta 1941, v Zagrebu končal študij medicine. Zdravniški staž je opravljal v Zagrebu, Osijeku in Vukovarju. Med vojno je delal kot brigadni zdravnik in kirurg v Slavoniji, kjer je bil vodja kirurške službe v divizijski mobilni ekipi. Do upokojitve je delal kot rentgenolog v vojaški bolnici v Ljublja- obeležja zaslužnim Kamničanom: Ivanu Vavpotiču, Mariji Veri, Juriju Japlju, Fortunatu Bergantu, Josipu Nikolaju Sadnikarju, slikarjem Koželj na Šutni, doprsni kip akademiku Francetu Steletu «" - er 1 .« 7 »> ijN Sl! iilfij SMrjj Dr. Sadnikarje goste povabil v prostore, kjer ima muzejsko zbirko, ki jo je prevzel od svojega očeta in jo še vedno rad pokaže obiskovalcem ter obrazloži pomen vsakega predmeta. ni. Kot strokovnjak je leta 1972 pomagal pri ustanovitvi rentge-nološkega oddelka v zdravstvenemu domu Kamnik in bil 14 let, do leta 1986, njegov vodja. Dr. Niko Sadnikar je dolga leta sooblikoval turistično podobo Kamnika. Kar 18 let je bil zelo aktiven podpredsednik turističnega društva. Zelo dejaven je bil pri organizaciji prireditev Dnevi narodnih noš. Skoraj dvajset let je bil turistični vodnik po vsej Sloveniji in tujini. Mnogim je s svojim izrednim spominom še danes dragocen vir informacij. Razdaja se z ljubeznijo do rojstnega mesta in ljudi. Na njegovo pobudo in v njegovi organizaciji so bila postavljena spominska v Tunjicah in Juriju Starovasniku na Malem gradu, pa tudi odkritju mamuta ob t.i. Mamutovem mostu. Veliko pomembnih nekrologov in drugih dogodkov je zapisal v Kamniški občan. Za dolgoletno požrtvovalno delo je dr. Niko Sadnikar prejel mnoga priznanja. Ob občinskem prazniku 28. marca 2003 se je vpisal med častne občane Kamnika, med katerimi so Rudolf Maister, Oton Župančič, njegov oče Josip Nikolaj Sadnikar... To najvišje občinsko priznanje mu je bilo podeljeno za zasluge trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru...« Večer, prežet z glasbo mladih, je zaokrožila impozantna točka koncertnega programa najštevilčnejše zasedbe mladih virtuozov in pevcev Glasbene šole Kamnik: Mladinskega pevskega zbora in Mladinskega pihalnega orkestra z mentorjem Urošem Gorencem. Glasba, pesmi in balet so V počastitev letošnjega občinskega praznika je Glasbena šola Kamnik pripravila kar dve prireditvi. O prvi, posvečeni Rudolfu Maistru, smo pisali v prejšnji številki, tokratni koncert 2. aprila pa je bil posvečen pomladi. Med posameznimi glasbenimi točkami je vodja programa in povezovalka prof. Ana Smrtnik s priložnostnim besedilom poslušalce v nabito polni Vremšakovi dvorani glasbene šole popeljala v tople pomladne dni. »To je čas, ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti, vse naokrog se prebudi življenje. Cvetoči popki prvih pomladnih rož nas nas popeljali v pomlad spodbudijo, da naravo pripeljemo v naše misli, prosti čas in domove. S svojimi pisanimi barvami nas spodbujajo, da pozabimo na mrzlo zimo in se veselimo toplejših dni...« Glasbeni del prijetnega kulturnega večera je pričel Godalni orkester Glasbene šole Kamnik pod mentorstvom prof. Narcisa Salihoviča, Mojca Pibernik je recitirala pesem Prebujanje pomladi. Tina Mihelčič in Patrik Jagodic, učenca prof. Marije Holcar, sta štiriročno zaigrala na klavir, prisluhnili smo recitaciji Ane Vidmar z naslovom Sestanek. Še posebej prisrčen je bil nastop prvega razreda baleta pod mentor- stvom prof. Ane Troj nar, ki so mu sledili nastopi Mladinskega pevskega zbora GŠ Kamnik pod mentorstvom prof. Ane Smrtnik, Mateja Erce, Petra Kokotec in Erika Kozamernik so iz citer spretno izvabljale nežne melodije, dopolnjevale pa sojih melodije kitare Veronike Kozamernik. Urška Kadunc in njena menotrica prof. Marija Holcar sta štiriročno zaigrali na klavir Brahmsov Valček v A-duru. Navdušil je Godalni sekstet v sestavi: Eva Vrhovnik, Ana Hergouth, Mirjam Homar, Kristina Omovšek, Zala Ternovec in njihov mentor prof. Janez Klobčar. Večer, prežet z glasbo mladih, je zaokrožila impozantna točka koncertnega programa najštevilčnejše zasedbe mladih virtuozov in pevcev Glasbene šole Kamnik: Mladinskega pevskega zbora in Mladinskega pihalnega orkestra z mentorjem Urošem Gorencem. VERA MEJAČ Veselo z gasilci Šmarce Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca šteje 270 članov in članic. Druži jih solidarnostno geslo: »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč!« V sredo, 16. aprila, so v Kulturnem domu Šmarca pripravili tradicionalno kulturno prireditev VESELO Z GASILCI, ki jo je povezoval domačin, tudi gasilec, igralec in humorist Marjan Šarec. Veselje in spontan aplavz so krajani, med katerimi je čutiti pravo prijateljstvo, za začetek namenili najmlajši izvajalki pestrega kulturnega programa Jerci Sare s pesmico Na moji samostojni poti; s solističnimi nastopi so se predstavili bratje Špenko - Jošt, Maj in Žan, Špela Pibernik je zaigrala na saksofon, Lea Dolenc in Martin Mestek sta zaplesala ples jive in tango, Ana Dolenc in Jana Levec sta se predstavili v hip-hopu. Prijeten večer je obogatil Mešani pevski zbor PGD Šmarca pod vodstvom zborovodkinje Veronike Šarec. V prizoru iz vasi z naslovom Veteranke ob skodelici kave so bile nadvse prepričljive: Helena Spruk, Alenka Križaj, Romana Turk in Irena Vrankar. NLB Super depozit Pospešite rast svojih sredstev s sklenitvijo NLB Super depozita z: • letno nespremenljivo obrestno mero 5 % • dobo vezave 13 mesecev • minimalnim pologom 1.000 EUR Če boste v tem obdobju vseeno potrebovali svoj denar, vam na podlagi tega depozita nudimo možnost financiranja po ugodnejši obrestni meri. , Vpisno obdobjeje omejeno od 1.4. do 31. 5.2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Za dodatne informacije se oglasite v NLB Poslovalnici Kamnik, tel. 831 85 00 ali NLB Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 00. NLB® www.nlb.si/superdepozit To je edini gasilski pevski zbor v občini Kamnik. V tej sestavi prepevajo eno leto in pol, prej so ga tri leta sestavljali le gasilci. Zapeli so ljudske, Rezijansko, Primorsko ljudsko; ob spremljavi harmonikarja Boruta Žagarja so skupaj z vsemi prisotnimi zapeli Avsenikovo »Slovenija od kod lepote tvoje...«. Nastop .so popestrili s Sambabrasil in Guantanamera ob spremljavi Tilna Šmarski gasilci so ponovno dokazali, da so tudi odlični kulturniki. Na fotografiji Vaketa na kitari nastopajoči in Marjan Šarec z gasilskim podmladkom, in Damjana Rad- se obrača tudi na njih. Operativcev je 72, kar 46 v operativni enoti, to so tisti, ki se vključujejo v intervencije. Udeležujejo se tekmovanj s 7 do 11 ekipami v vseh kategorijah, razen vete- mana na tolkalih. Navdušile so tudi amaterske igralke v prizoru Veteranke ob skodelici kave Helena Spruk, Alenka Križaj, Romana Turk in Irena Ravnikar. Prav tako tudi stara odrska znanca Milena in Franc Koželj v prizoru Gasilca na dopustu. Poveljnik PGD Šmarca je Miro Jegovnik, predsednik pa Mitja Šarec, ki je po prireditvi povedal, da je njihova osnovna dejavnost operativna, da so aktivni in Gasilska zveza Kamnik ranov. Po prireditvi smo se zapletli v zanimiv pogovor z amatersko igralko Mileno Koželj. Ponosna je na tri sinove Sebastjana, Jureta in Roka. Je pa tudi botrca na daljavo deklicama iz Angole, starima 17 in 7 let. Botrstvo je vzpostavila preko Misijonskega Zakonca Milena in Franc Koželj, ki ju poznamo kot nekdanja odlična plesalca Folklorne skupine Kamniška Bistrica, vsako leto »naštudirata« nov prizor in to samo za »svoje Šmarčane«, pravita. Tokrat sta se vživela v vlogi gasilcev na dopustu. Živahna plesalca Lea Dolenc in Martin Mestek sta zaplesala jive in tango. središča Slovenije. Vsak mesec pošlje za njuno šolanje v misijon v Angolo denar za obleko, hrano, učila in za plačilo učiteljev. Na vprašanje, kako zmore ob petčlanski družini pomagati tujim otrokom, ponosno odgovori: »Zato ni nihče lačen ali žejen, vsega imamo dosti!« Srečna je tudi, ker je sin Sebastjan prav tako boter fantku v Angoli. VERA MEJAČ Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 21 ure. torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedL Kot le že v navadi, bomo tudi letos skuhali več vrst PRVOMAJSKEGA GOLAŽA (gamsov, medvedov, goveji...)! Vabljeni 1. maja že od zgodnjih jutranjih ur! V ARBORETUMU SE DUŠA SPOČIJE Pestrost narave v enem od mnogih lepih kotičkov naše občine - parku Arboretum Volčji Potok pričara zanimiv pogled in doživetje v vsakem letnem času. V miru, ob lepotah narave in ptičjem žrvgolenju si res lahko oddahnemo od vsakodnevnega vrveža. Kolektiv Arboretuma pa s pestrim programom prireditev poskrbi, da je park vselej drugačen, zanimiv, še posebej otrokom. Pot nas ob potočku vodi do baročnega parka, po stezah, položenih ob preproge različnih cvetlic in nasadov preko 3000 različnih vrst dreves in grmovnic. Park, ki se razteza na 79 hektarjih, doživi največji obisk v času vsakoletne spomladanske razstave cvetja, ki letos odpira svoja vrata med 26. aprilom in 4. majem. Kot sta na novinarski konferenci v torek, 22. aprila, povedala direktor Arboretuma Aleš Ocepek in Melita Miš, se bo preko dva milijona tulipanov, narcis in drugih pomladanskih cvetlic bohotilo na kar 30 hektarih arboretskih površin. Prvič so tulipane posadili tudi v zgornji angleški park, da bi postal še zanimivejši za obiskovalce, ki ob jezerih občudujejo cvetoče rododendrone. Direktor Ocepek je izpostavil nekaj novosti. Tako so tik pred začetkom pomladne sezone v francoskem Turistično društvo Kamn'k sodelovalo pri Unicefovem projektu Katedrala v italijanskem Orvietu je ena naj lepših gotskih katedral v Italiji. Gradnja se je pričela leta 1263. Najbolj osupljivo na katedrali je zagotovo njeno gotsko pročelje, bogato okrašeno s kipi, reliefi in mozaiki, ki prikazujejo biblijske prizore. parku posekali posušene ciprese in jih nadomestili z drevesi zahodnega kleka, ki so podobne vzrasti in oblike kot posekane ciprese, a mnogo bolj prilagojeni našemu podnebju. Z novo zasaditvijo je francoski vrt »zadihal«, odprli so se novi pogledi. Nad francoskim parkom v teh dneh postavljajo kuliso Souva-novega baročnega dvorca, ki je na tem mestu stal do požiga v aprilu 1944. Direktor je še povedal, da so začeli s preureditvijo biocentra in gospodarski del premikajo proti vrtnemu centru, Minimundus v znamenju Toskane Letošnjo sezono v Arboretumu je v začetku marca odprla razstava miniaturnih objektov iz celovškega Minimundusa, ki je predvsem v znamenju Toskane. Na levi strani od glavnega vhoda v park so do 10. junija na ogled modeli znamenitih stavb - so 25-krat manjši kot v naravi, večinoma narejeni iz istih materialov kot prave stavbe, med njimi je največja toskanska Stara palača (Palazzo Vecchio), cerkev Svetega križa, mestece na toskanskem griču San Gimignano, rojstna hiša Michelangela, samostan La Verna, Orvietska stolnica, Sofijina katedrala v Kijevu, trdnjava iz mesta Soroka v Moldaviji, deviški stolp iz Bakuja v Azerbajdžanu. Pridružilo se jim bo še nekaj evropskih znamenitosti. Zeleni izziv za ljubitelje ustvarjanja vrtov V nedeljo, 13. aprila, je kljub slabemu vremenu ob vhodu v park Arboretum potekala akcija kluba Gaja - Zeleni izziv. Vrtnarsko tekmovanje poteka pod pokroviteljstvom podjetja Unichem z blagovno znamko Plantella, razpisali pa so ga v prilogi Dela in Slovenskih novic DELO IN DOM. Prijavilo se je veliko ljubiteljev ustvarjanja vrtov - članov kluba Gaja. Šest izbranih tekmovalnih parov, ki se med seboj ne poznajo, se je pomerilo v spretnostih in kreativnosti. Občudovali smo jih, ko so pridno kopali, gradili, sadili, tako, da je do konca dne nastalo šest čudovitih vrtov, ki so v ponos organizatorjem in tekmovalcem. Šest vrtnih mojstrovin je ustvarilo šest ekip: Oranžna ekipa z upoštevanjem vrtnega elementa OKRASNA GREDICA, rdeča ekipa ZELENJAVNI VRT, modra ekipa SKALNJAK, ru- Izdelali smo punčke in jih tudi posvojili z namenom, da pomagamo otrokom »Posvoji punčko in reši otroka« je Unicefov projekt, kateremu se je odzvalo tudi Turistično društvo Kamn'k. V nedeljo, 13. aprila, je v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom potekala posebna delavnica pod vodstvom Darje Baloh. Vsak obiskovalec je izdelal svojo punčko in ji sešil oblačilo po lastni kreaciji. Nastale so simpatične figure in vsi smo bili nad svojimi izdelki navdušeni. Večina je punčko posvojila ter s tem »dala življenje« enemu otroku, saj je izkupiček te dobrodelne akcije namenjen cepljenju otrok proti šestim nalezljivim boleznim (davica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus). Povabilu sta se odzvala tudi direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik dr. Andreja Eržen in kamniški podžupan Brane Golubovič. Delavnica je bila zelo pozitivno sprejeta, o njej so pisali mediji, zaradi njenega dobrodelnega namena pa se bomo akciji zagotovo pridružili tudi drugo leto. Nekaj punčk še vedno čaka na posvojitelja v Budnarjevi muzejski hiši, kamor ste vabljeni vsako soboto in nedeljo med 14. in 18. uro. Ilustrativni izveski s prepoznavnimi motivi Kamnika Zadnja nedelja v aprilu pa bo namenjena kamniškim motivom. Martina Lesjak, likovna pedagoginja, bo vodila delavnico risanja kamniških motivov in odprla lastno razstavo »Ilustrativni izveski s prepoznavnimi motivi Kamnika«. Martina poučuje na osnovni šoli, vodi fotografski krožek, sicer pa je sodelovala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, kolonijah in festivalih umetnosti ter prejela veliko odmevnih nagrad. Ustvarjalnost jo spremlja na vsakem koraku in lani je pričela izdelovati ilustrativne nadvratne izveske, ob katerih se ji je porodila zamisel, da bi na lesene ploščice upodobila prepoznavne motive Kamnika. Martina pravi, da je naše mesto v naročju planin ena sama legenda, katero z ilustracijo ni težko upodobiti. Pri izdelovanju izveskov uporablja poenostavljene, a premišljene likovne elemente. Izveski so narisani s temperami na leseno podlago in služijo kot simpatičen turističen spominek. Izveske boste to nedeljo od 14. ure dalje lahko izdelali sami v Budnarjevi muzejski hiši. ALENKA HRIBAR Majhno gorsko mesto v toskanskih gričih je vse do današnjih dni ohranilo svojo srednjeveško mestno podobo. Iz mesta se je nekdaj dvigalo kar 72 stolpov. Danes jih je ohranjenih le še 15, ki so bili zgrajeni za obrambo pred sosedi, a tudi kot dokaz moči in bogastva vplivnih družin. Model v Minimundusu prikazuje trg s katedralo in okoliškimi zgradbami, zagotovo enega najlepših trgov v Toskani. uredili so dvorišče in okolico upravne stavbe, začeli so z obnovo vodnjaka-fontane pod balustrado nad francoskim parkom, izdelani so načrti za preureditev vhoda v park. Za družine z otroki, ki so pomembna skupina obiskovalcev, so pripravili delavnice, prenovili igrala, pridružila se jim je velika ladja z imenom Arboretski volkec. Park pa v času spomladanske razstave zaživi tudi zaradi zanimive razstave vrtnarjev in slovenskih grosistov cvetja, razstave dre-vesničarjev in vrtne opreme, vrtnarskega sejma in predstavitve sedmih občin Podjetne regije - Kamnik, Domžale, Moravče, Trzin, Komenda, Mengeš, Lukovica. V soboto, 26. aprila, se bosta predstavili Moravče in Trzin, v nedeljo Komenda in Mengeš, 1. maja partnerska občina Trofaiach, 2. maja občina Kamnik ter 3. maja občini Domžale in Lukovica. Ob pomladnem cvetju še tropske orhideje Že od konca marca pa vse do konca septembra je v steklenjaku za staro upravno zgradbo postavljena razstava orhidej in tropskih metuljev, ki prosto letajo med elegantnimi, privlačnimi cvetovi orhidej. mena ekipa VODNI VRT, vijolična ekipa ZELIŠČNI KOTIČEK in zelena ekipa TRATE. Zmagovalni par, ki ga bodo izbrali obiskovalci Arboretuma, bo nagrajen z ogledom angleških vrtov v Wallesu. Plantella že 18 let uči ljudi vrtnariti, daje ideje, razne nasvete, tudi o varstvu rastlin... S tem namenom je ustanovila Klub Gaja, v katerem je že 27.000 članov, izdajajo revijo GAJA, organizirajo predavanja o vrtnarjenju, botanične izlete ... Akcija tekmovalnega značaja Zeleni izziv je prvič potekala v lanskem letu, v letošnji je kar nekaj novega, saj je njen namen prenašanje znanja, idej itd. Veliko o vrtnarjenju lahko preberemo v reviji Gaja, Delo in dom ali pa se poučimo v dobro poznani in odlični televizijski oddaji na TV Slovenija Na vrtu. v Kamniku, Ljubljanska 5d (nekdanja Noč in dan), tel.: 830 80 32 • PESTRA IZBIRA HITRE HRANE • ODLIČNA VINA IZ VINOTOČA: cviček, teran, cabernet souvignon, chardonnay • LEPINJE, BOMBICE IN VSE, KAR SODI K PRVOMAJSKEMU GOLAŽU IN PIKNIKU Obiščite nas od ponedeljka do sobote VERA MEJAČ OBROKI BREZ OBRESTI 0 STROŠKOV FINANCIRANJA DOBRIH RAZLOGOV, ■ DA GA KUPITE EBH ■ gA-n RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31,031/669 367 RflCTORIWE$KE za podjetja, društva, i.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! r Promet naš vsakdanji problem A Članice in člani občinskega odbora Zares - nova politika se tako kot vse ostale prebivalke in prebivalci naše občine dnevno soočamo s težavami, ki jih povzroča cestni promet. Seveda se zavedamo, da kot udeleženci v prometu težave v bistvu povzročamo sami, vendar si reševanja naših vsakdanjih obveznosti praktično ne moremo več predstavljati brez uporabe prevoznih sredstev. Iskanje krivca za stanje, ki je nastalo na slovenskih in predvsem kamniških cestah v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, je povsem nepotrebno, saj ob zadnjih dogodkih okrog avtocestnih predorov lahko ugotovimo, da krivca za napake v gradnji slovenskih cest ni, vse je le splet nesrečnih okoliščin! Marsikaj bi bilo, predvsem za našo občino, ki ima povezavo z železnico, lažje rešljivo, če bi občina in država skupaj načrtovali prometno politiko ter pri tem na ustrezen način upoštevali interes še zlasti tistega dela prebivalstva, ki jih konkretne rešitve tako ali drugače neposredno zadevajo. Tako pa lahko ugotavljamo, da vsakdo vleče svoj prometni voz na svojo stran s svojimi projekti in izvajalci, kar je najbolj opazno pri urejanju prometnih razmer na cesti med Kamnikom in Črnivcem in cesti skozi Tuhinjsko dolino. Kaj so prioritete? V občinskem odboru Zares -nova politika Kamnik ugotavljamo, da Občina Kamnik nima določenih prioritetnih projektov na področju prometne infrastrukture oziroma so glavni projekti, ki so v teku, daleč od dejanskih problemov na prometnih površinah. Naj ob tem izvzamemo širitev kamniške obvoznice s tretjim in četrtim pasom, katere dejanski učinek se bo pokazal šele, ko bo prerezan otvoritveni trak. Veliko vprašanj lahko postavimo o smiselnosti, za kamniške prometne razmere, nadstandardnega urejanja Ljubljanske ceste. Zakaj? Zato, ker opažamo, da se zadeva v drugi fazi očitno ureja precej po domače, sploh, če povprašate o tem stanovalce Klavčičeve ulice. Kje je smisel urejanja ceste s tretjim pasom in cvetličnimi otoki, če ob tem pozabiš na probleme, ki jih povzročaš stanovalcem ob cesti in uničuješ njihove zelenice in drevesa? Vendar je naše mnenje, če je projekt začet, naj se nadaljuje in dokonča tako, da ne bo moteč za stanovalce ob cesti. Zato pa pozivamo kamniškega župana in občinsko upravo, da še enkrat razmislijo o projektu B31 povezovalka. Naše mnenje je, da projekt ni slab, vendar je v nasprotju z običajno kamniško prakso, ko se večina zadev ureja za nazaj, za nekaj let prezgoden. Zakaj? Izgradnja povezovalke med Ljubljansko cesto in kamniško obvoznico ne bo rešila kamniških prometnih problemov, saj zaradi vožnje po njej pot iz Kamnika proti Ljubljani ne bo krajša in tudi ne hitrejša, pa čeprav bo potekala po super modernem mostu iz karbona. Dokler se povezovalka ne bo nadaljevala v cesto, ki se bo priključila na »ljubljanski krog«, se bo gneča v jutranji konici samo preselila za kakšen kilometer. Zato predlagamo, da se projekt B31 povezovalka takoj zaustavi in se sredstva, ki so za to predvidena v občinskem proračunu, nameni za izvedbo bolj pomembnih projektov, ki lahko izboljšajo prometno varnost, in projektov, ki bodo vzpodbujali uporabo javnega potniškega prevoza. Naj bo naša občina namesto po karbonskem mostu znana po tem, da skrbi za prometno varnost svojih občank in občanov, z urejenimi pločniki in kolesarskimi stezami. Sandi Uršič Zares - nova politika Moi bloe: O financiranju predšolske vzgoje Večje občine, med katere sodi tudi Kamnik, se soočajo z vedno večjimi pritiski priseljevanja in tudi povečano rodnostjo, kar je, po mojem mnenju, dobro. A to posledično pomeni tudi večje potrebe po prostih mestih v vrtcih, pri čemer se ne moremo izogniti večjemu finančnemu pritisku na občinski proračun. Ta v povprečju krije 70% stroškov cene vrtca, ostalih 30% pa krijejo starši. Država iz svojega proračuna ne prispeva sredstev za ceno vrtca, temveč jo preko svojih predpisov samo oblikuje. Občina Kamnik je samo v letu 2007 za doplačilo cene vrtca namenila 2,87 mio €, skupaj s starši pa kar 4 mio €. Celoten delež vseh sredstev, ki jih občina letos namenja za predšolsko vzgojo pa je 15% celotnega proračuna oz. 3,37 mio €. Zato sem pred kratkim prosil Alenko Jevšnik, zaposleno v vrtcu, da izmenjava mnenja, kako povečati število prostih mest v vrtcih. Strinjala sva se, da je potrebno urediti način financiranja tako, da ne bo trpela kakovost programa predšolske vzgoje in da bo rezultat zadostno število prostih mest. Pri novem ukrepu vlade, ki bo uveden letos septembra, se država vključuje s plačilom cene vrtca namesto staršev za drugega in nadaljnje otroke, ki bodo hkrati vključeni v vrtec. S tem ukrepom pa se ne rešuje bistva problema, ki je pomanjkanje prostih mest v vrtcih, ampak se rešuje le zelo majhen del populacije, kar se vidi tudi iz predvidenih sredstev, ki jih država v 1. 2009 namenja za celotno državo, v višini 4,2 mio €. Vlada mora finančno razbremeniti tudi občine pri plačevanju stroškov dela v vrtcih, če želi, da lahko le-te povečajo investicije v predšolske kapacitete. Mimogrede, država bi dosegla več, če bi staršem plačala ceno vrtca za prvega otroka, s čimer bi zajela vso populacijo. Pri prvem otroku ima večina družin najvišje stroške (kredit za stanovanje, nižji status v službi ipd.). Torej, kaj je rešitev? Ena izmed rešitev, ki jo ponujajo različne lokalne politične opcije, je zaustavitev priseljevanja. Menim, da to ni prava rešitev. Seveda novi prebivalci pomenijo tudi nove potrebe, ki zahtevajo nove rešitve na različnih področjih, rešitve pa vedno pomenijo tudi razvoj, novo identiteto občine ipd.. Rešitev je, da država prevzame stroške dela, tako kot pri osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah, občine pa krijejo materialne stroške in storitve ter stroške živil za otroke. Strošek dela, ki bi ga morala pokriti država ne bi bil previsok, če operiramo s podatki, da je bilo v šolskem letu 2006/07 v vrtcih 7.907 zaposlenih, v osnovnem šolstvu, ki ga financira država, pa je bilo zaposlenih 14.065 oseb. Če bi država v celoti pokrila stroške dela, občine pa ostale elemente cene, bi država lahko občine zavezala, da morajo zagotavljati zadostno število prostih mest v vrtcih, v nasprotnem bo to storila država na njihove stroške. To bi bilo izvedljivo, če predvidevam, da bi se samo v Kamniku zaradi tega ukrepa sprostila sredstva v višini cca 2,6 mio € na letni ravni. Preostanek sredstev pa bi se preusmeril v Osnovno šolstvo, šport, kulturo, mladinsko dejavnost.... S to rešitvijo bi zagotovili zadostno število prostih mest v vrtcih, razbremenili starše, ne bi pa ogrozili kakovosti programa predšolske vzgoje, temveč bi ga še nadgradili. Rešitve so! Potrebna je le volja in spoznanje, da je predšolska vzgoja prva stopnica v javni verigi vzgoje in izobraževanja in ima zato najve-čjo odgovornost pri prvih korakih razvoja otroka. Vlada in občine morajo sodelovati in poiskati rešitve, ki ne bodo znižale kakovosti predšolskega varstva in vzgoje, obenem pa bodo ukrepi v korist otroka in družine. Zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem procesu je kontinuirana dejavnost, zato je nujno, da to omogočimo vsem otrokom že v vrtcu, ne šele z vstopom v osnovno šolo. Več na www. brane-golubovic.com. Brane Golubovič Moj pogled Slovenija predseduje Predsedovati pomeni tudi voditi, ne pa igrati stranske vloge. Slovenija s premišljenim vodenjem 500 milijonske družine narodov predstavlja svetilnik. Predstavlja zgled vsem, da ni pomembna velikost države, ampak veličina naroda. Zelo me moti, da seje v Sloveniji vzpostavila klima, daje predsedovanje drugotnega pomena ter da le notranje-politični boj nekaj šteje. Opozicija in pretežni del medijev ne nastopa konstruktivno, ampak pasivno in precej nedržavotvorno. Ljudem se vsiljuje razmišljanje, da je predsedovanje EU zgolj rutinska naloga. Stanje duha glede evropske perspektive v zelo pomembnem uveljavljanju mlade države je ozko misleče in podrejeno strankarskim interesom. Tranzicijska tvorba je odigrala dvojno negativno vlogo. Po eni strani je očrnila vlado v Evropi, najbolj boleči pa so napadi na vlado in predsedujočega Svetu EU doma med napornim krmarjenjem evropske barke. Namesto da bi bili vsi združeni in enotni v tem edinstvenem dogodku promocije in uveljavljanja Slovenije, se vladajočo strukturo neupravičeno obsoja in ljudi zavaja. Lažna obtoževanja o nesproščenosti in zatiranju medijske svobode imajo balkanski pridih v primerjavi z evropsko držo, državotvornimi dejanji in spoštovanjem univerzalne vrednote resnicoljubnosti s strani vlade. Ustvarjanje izrednih razmer tako doma kot pred Evropo je vodilo tako daleč, da je bilo treba napraviti rez in si ob medijskem mrku zagotoviti prostor, da se je javno povedalo, da evropski poligon nekateri izkoriščajo za predvolilni notranje-političen obračun. Opoziciji se je ponudilo vodenje države. O odločnosti in prevzemanju odgovornosti ni bilo ne duha ne sluha. Sedanja vlada je dokazala ravno nasprotno. Ob viharnih časih, ko so ji mnogi obrnili hrbet, je z odločnostjo, čutom za odgovornost in ob sinergiji z ljudmi praktično pokazala, da upošteva vrednoto slovenstva in se trudi za blaginjo vseh. Rezultati so vidni že v tem mandatu, ki je osnova za naslednji mandat. Ob evropski zgodbi o pokončni državi priložnosti, izzivov in dobrih ljudi bo tudi ta mandat v pravem pomenu mandat za prihodnost. Nešteto sestankov, enormne količine znanja in energije je bilo potrebno, da se je Slovenija pripravila in utrdila kot predsedujoča država EU. Sedaj dirigira najboljšemu orkestru, vodi reprezentanco najboljših in uspešnih držav na političnem, gospodarskem in kulturnem področju v dobro vseh državljank in državljanov Evrope. Izmed njih izstopa slovenski narod. Bodimo ponosni, soudeleženi in enotni! Slovenija namreč predseduje! Rudi Veršnik, poslanec SDS v DZ PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI Hitreje, višje, močneje? V času, ko je svetovna javnost zazrta v odločitve o tem, ali naj bojkotira olimpijske igre v Pekingu, katerega oblast že od leta 1959pred očmi iste javnosti izvaja genocid nad tibetanskim ljudstvom, tako da je postalo manjšina v lastni domovini, je vprašanje ali je olimpijsko geslo sploh še aktualno v smislu, kot ga promovira Mednarodni olimpijski komite, še kako na mestu. Tako, kot vsak drug narod, so tudi Tibetanci upravičeni do pravic v svoji domovini. A ne smemo pozabiti, da se tako ali drugačno kupčkanje, načrtovanje, tekmovanje... vedno rodi v glavah in godi v dejanjih trenutno živečih ljudi. Češ, organizirajmo olimpijske igre in vsi nas bodo hvalili, kako v redu smo in dokazali bomo, kako silen in perspektiven je naš gospodarski razvoj. Naš BDP je vsak dan višji, naši trgi zanimivi za ves svet, kaj bi s človekovimi pravicami. Ljudem gre vendar vedno bolje. Pa je res tako? Kaj imata olimpizem in BDP skupnega s Kamnikom? Nič, a mnogo. Tudi v našem mestu smo podlegli silni vnemi in želji po zlati medalji na igrah. Hočemo hitreje, višje in močneje in s tem menda dokazujemo, da smo vsaj tako dobri, če ne boljši od drugih. Pred 25. leti smo zgradili cesto. Industrijske objekte in naselja, ki so nastala vzdolž Kamniške Bistrice in nekaj preostalih zelenih površin, smo obšli z novo cesto, ki naj bi pomenila razbremenitev, za naše razmere, častitljivo starega mesta. Rekli smo ji obvoznica. Kmalu zatem, ko je bila zgrajena, smo že začeli z obnovami na njej. Se še spomnite, da je bili most pri Šolskem centru namenjen le vozilom, pešci in kolesarji pa so »svojega« dobili šele kasneje? Potem so se novi posegi na njej kar vrstili. Pod pritiski novih kapitalistov in nenačelnosti občinske uprave je bil nazadnje zgrajen še t. i. Mesarski most, »obvoznica« pa je dokončno izgubila svojo funkcijo. Mar to ne pomeni, da se ves čas motimo? Smo cesto zgradili na napačnem mestu ali je ne znamo prav uporabljati, ali nismo prav načrtovali uporabe prostora ob njej? Vsakokratne mestne oblasti v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (»obvoznica« je namreč regionalna cesta 1. reda), so (in še vedno) zaradi neusklajenega prostorskega načrtovanja skoraj vsako leto za več mesecev ovirajo promet in se hvalijo, da bo po razširitvi potekal bolje. Križišč je na tej cesti »nastalo« toliko, da je hitrost vožnje prilagojena hitrosti hoje pešca. To pa najbrž ni namen ceste, kajne? A povprečni letni dnevni promet 16 000 vozil na dan (Vir: spletna stran DRSC, tabela Prometne obremenitve za leto 2005, stran 9) bi lahko bil že povod za načrtovanje 4-pasovnice. Bojim se, da kdo začne razmišljati: Ah, kaj bi s Kamniško Bistrico ob njej.... Dajmo jo kar v kanal in čez njo še nekaj asfalta...., drugače nam utegne zmanjkati prostora za širitve.... je res modro in dobro vso energijo usmerjati vedno v isto smer - širitev ceste in poleg tega še drugih neumnosti, kotje gradnja novega nepotrebnega mostu? Ne bi raje več energije (in denarja, če ga že imamo...) pametneje in koristneje usmerili v načrtovanje in izvajanje javnega prevoza (kolikokrat je že bila omenjena železnica?) ter spremembo navad ljudi? Vem, nič se ne bo zgodilo čez noč, a menim, da bi ob resnem premisleku zelo hitro ugotovili, da so širitve »obvoznice« nepotrebne. Vlak v Ljubljano namreč še vedno vozi enako (ne)pogosto kot pred 20 leti. Cesta, ki ima križišča na 50 do 200 metrov, pa ni in ne more biti pretočna. Seveda, pozabljam - vsak trgovski center rabi svoj priključek nanjo. Pa res rabimo tudi v Kamniku vsakovrstne centre, ki nam.iz reklam šepetajo, da moramo kupiti to in to, ker je v »akciji« in »ugodno«? Zraven pa pozabljamo, da BDP ne pomeni samo »bruto družbeni proizvod«, ampak tudi »brezglavo debela potrošnja«. Bodimo realni in kupujmo le tisto in toliko kot res rabimo. Pri nakupih v trgovini je to lažje, ko pa nekdo želi, da »kupim« vsako križišče, vsako širitev ceste, vsako zoženje struge reke, je to bistveno težje. Zato me dela, ki trenutno potekajo na »obvoznici«, niti malo ne pritegnejo v to, da bi jih »kupila«. Danes na tej cesti stojimo v kolonah drug za drugim, jutri utegnemo stati, kljub opevanim širitvam, drug ob drugem. Pozabljamo, daje brezglavo debela potrošnja tudi generator mnogih za vedno izgubljenih zelenih površin, kjer smo se morda učili sankati, počasnega umiranja prijaznih in človeku bližjih mestnih središč in sosesk, nikoli obnovljivih rečnih brežin, kjer so včasih gnezdile ptice. A to je že druga zgodba. Dokler v Kamniku še obstaja najmanjša možnost, da na območju degradiranih industrijskih območij (deli Utoka, Alprema, Stola, Titana, KIK-a itd.) in na do zdaj še neurbaniziranih območjih ureditve načrtujemo premišljeno in s celovito vizijo vsaj dvajsetih let, seje za to vredno potruditi. Stanovanjske bloke (če menimo, da jih rabimo) gradimo v prijaznejših dimenzijah, poleg pa uredimo parke, da bodo imeli otroci v spominu otroštva tudi pogled na zelenilo trave in dreves, ne samo na neurejena parkirišča in prepadne stene blokov. Ustrezno uredimo lokalno prometno mrežo, ki bo prijaznejša tudi do pešcev in kolesarjev. Uredimo kulturne in šolske centre, poleg zelene in športne površine. Industriji in obrti poiščimo prostor proč od reke, reki pa z določenimi ureditvami dovolimo ponovno zadihati v zelenju, namesto ob novem betonu. Trgovskih centrov ne gradimo več. Opazujmo objekte, ki so bili zgrajeni v zadnjih nekaj letih - skoraj vsa pritličja (lokali?) silnih gradenj so prazna ali pa že zapuščena/ Sprehodimo se kdaj na Stari grad ali na Špico in vsaj z višje perspektive poglejmo na mesto, v katerem živimo. Očitno nas je preživelo samoupravljanje spravilo na nivo prebivalcev živalskih vrtov, ki ne znajo in ne upajo pogledati kvišku, oglašanje ali osvoboditev pa bi bila zanje tako ali tako pogubna. Iskreno se vprašajmo, ali nam je vsaj od daleč in z višine všeč mesto, v katerem živimo, gradimo pa ga brez vsakega občutka tako za višinske kot za dolžinske gabarite, da o vsebini in razmestitvi dejavnosti niti ne govorimo? Morda bo prebivalstvo planeta Zemlja zaradi olimpijskih iger v Pekingu postalo bolj pozorno na kitajsko nedopustno ravnanje na najvišji planoti na svetu - Tibetu in se zganilo in oglasilo. Večini se sicer zdi tisto, kar se godi pri sosedu ali nekje v daljnih krajih, nepomembno. Toda še prehitro preskoči v naše glave in dejanja.in šele takrat, ko smo udeleženi sami, se nam modra utegne zazdeti pomembno. Škoda. In večinoma tudi 'malo (pre)pozno. Zato postanimo tudi sami bolj pozorni in bolj aktivni pri odzivanju na to, kaj se dogaja na naši majhni planoti, ki se imenuje območje mesta Kamnik. Tudi, če se ne dogaja ravno na naši njivi, vrtu ali dvorišču. Bodimo bolj občutljivi za svojo okolico. Preden nas do konca vase potegne sla po hitreje, višje, močneje, se odločimo, kdaj je za nas dovolj hitro, zadosti visoko in ne premočno. Imejmo olimpijske igre, a ostanimo tudi Tibetanci v lastnem mestu (dokler je še čas). Lidija Balantič g REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 47 87 400 • telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice in okoljskega poročila L Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Trojane - Vodice, ki ga je pod številko projekta 5628 aprila 2008 izdelal LUŽ d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko 5778 v oktobru 2005 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, v sodelovanju z IBE d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo), 4. utemeljitev predlagane trase in 5. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. n. Gradivo iz prejšnje točke bo od 12. maja do 12. junija 2008 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor. Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica, - v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska 2, Domžale, - v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, - v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, - v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda, - v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. ra. Javne obravnave bodo potekale: - 22. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica, - 2. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v Modri sobi, Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale, - 3. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, - 3. 6. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, - 5. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda, - 5. 6. 2008 s pričetkom ob 17.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 12. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gD.mon@gov.si. pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www, mon.gov.si in posredovalo občinam Lukovica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR O preprečevanju nasilja v družini Februarja letos je bil v Državnem zboru, po letih prizadevanj posameznikov, institucij in nevladnih organizacij, sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Nasilje v družini je ena najbolj skritih in prekrivanih oblik nasilja, ki se dogaja v zaprtih, »varnih« prostorih. Kot je dejala gospa Erin Pizzey, ustanoviteljica prvih varnih hiš na svetu, kije bila pred kratkim v Ljubljani, o nasilju v družini je treba govoriti, saj je kljub temu, da je globalni problem, še vedno tabu. V Svetniški skupini LDS smo se odločili, da ravno zato predstavimo nov zakon, pogovor o njem je potekal 15. aprila v Matični knjižnici Kamnik. Vabilu na predstavitev se je odzvala Špela Veselič iz nevladne organizacije SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja ter predstavniki kamniškega Centra za socialno delo z direktorico mag. Elizabeto Pristav Bobnar. Predstavitvi je sledil pogovor o nasilju v družini in nasploh, pa tudi komentiranje novega zakona. Poznavalci področja so enotnega mnenja, da je bil sprejem zakona nujen in da je le-ta dober. Mnogo pa bo odvisno od izvedbe v praksi ter od podzakonskih aktov, ki bodo nastajali še v letošnjem letu. Zakon določa pojem nasilja v družini. Opredeljuje ga zelo široko, kar je dobro, saj velja prepričanje, da je nasilje samo fizično oziroma, da je to najhujše, ostale vrste nasilja pa niso tako hude. Po zakonu pa za nasilje velja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana, ki potrebuje posebno skrb zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. Po predstavitvi Zakona o preprečevanju nasilja v družini se je razvil pogovor na temo nasilja. Foto Mark Agovič Tudi pojem družinskih članov, med katerimi se lahko dogaja nasilje, je opredeljen zelo široko. Bistveno je, da ena oseba zlorablja svojo (pre) moč nad drugo osebo, s katero je v posebnem psihičnem razmerju. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pokriva vse žrtve nasilja, velja za otroke, ženske, moške, prav tako za starejše ali invalidne osebe, ki se pojavljajo kot žrtve nasilnikov. Posebej bi opozorili na 4. člen, ki med drugim pravi, da je otrok žrtev nasilja tudi v primeru, če je samo prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Zakon ureja dolžnost prijave suma nasilnega dejanja. Tako imajo državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, ki kažejo na sum nasilja v družini, dolžnost obvestiti Center za socialno delo, razen, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Vendar pa imajo delavci v zdravstvu ter osebje v vzgojno-varstvenih ustanovah in vzgojno-izobraževalnih zavodih dolžnost takoj obvestiti Center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, če posumijo, da je otrok žrtev nasilja v družini. V okviru Centrov za socialno delo bodo ustanovljeni multidiscipli-narni timi, ki bodo pomagali pri pripravi načrtov pomoči žrtvi, saj je v primerih nasilja v družini potrebno reševati psihosocialne in materialne težave. Nevladne organizacije bodo v okviru svojih programov nudile zaščito in psihosocialno pomoč žrtvam, pripravljali programe za nasilnike in drugo, kar večinoma delajo že tudi sedaj. 21. člen zakona pa omogoča, da žrtev nasilnih dejanj od sodišča zahteva odločbo, s katero se mora nasilna oseba začasno izseliti iz stanovanja, čeprav je to v skupni uporabi. Ta ureditev v zakonu bo omogočila, da žrtev ostane v stanovanju, izseli pa se nasilnik, kar do sedaj ni bila praksa. Mnogo žrtev tudi zato ni iskalo pomoči, ker so se zavedale, da bodo ostale v skupnem stanovanju z nasilnikom tudi po prijavi. Na področju nasilja lahko ukrepa lokalna skupnost z osveščevalnimi akcijami o prepoznavanju nasilja in kam se obrniti na pomoč v primeru nasilja. Prav tako lahko finančno pomaga skupinam, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, lahko omogoči uvajanje dopolnilnih programov v šole in druge ustanove, postavi Varne točke za otroke in mladostnike in podobno. Na koncu pogovora je bil podan predlog, da lokalna skupnost s pomočjo strokovnih služb in nevladnih organizacij pripravi kratek akcijski lokalni program boja proti nasilju v družini v naši občini. Nasilje v družini uničuje življenja odraslih in za vedno zaznamuje življenja otrok, ti vzorci obnašanja v družini se prenašajo naprej. Zato je o nasilju v družini treba govoriti, nanj opozarjati, žrtvam pa pomagati. Mateja Poljanšek, svetniška skupina LDS @ Alkam Alkam d.o.o. Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik T: (01) 83 08 200, F: (01)83 08 222 E: info@alkam.si. www.alkam.si Resnice in neresnice o najemu Kavarne Veronika V javnosti se v zadnjem času širijo številne neresnične informacije v zvezi z usodo dolgoletnega najemnega razmerja g. Florjana Mlakarja v Kavarni Veronika, zato je občina v nadaljevanju pripravila kronološki pregled najemnega razmerja, s katerim želimo javnosti objektivno predstaviti razvoj dogodkov. Prva najemna pogodba za najem gostinskega poslovnega prostora -Kavarna Veronika je bila sklenjena leta 1988 med najemnikom gostinskega lokala Florjanom Mlakarjem in najemodajalcem Kulturno skupnostjo Kamnik. Žal so bila določila te najemne pogodbe zelo nedorečena, v praksi pa je ravno to povzročilo sklepanje velikega števila aneksov k osnovni pogodbi, ki pa so bili, žal, tudi premalo natančno pripravljeni. Občina je kot pravni naslednik Kulturne skupnosti Kamnik »podedovala« tudi pogodbeni odnos, z vsemi pomanjkljivostmi, ki so kmalu vzniknile na plan, za reševanje le-teh pa je bila sedaj odgovorna občina. V nadaljevanju posredujemo kronološki pregled sklenjenih pogodb z nekaterimi pomembnejšimi elementi, aktivnosti občine in ugotovitve sodišča: 25.4.1988 podpis najemne pogodba (med Kulturno skupnostjo Kamnik in Mlakar Florjanom): • cena najema ni določena, najemnina se poračunava z obsegom sredstev za adaptacijo, • doba najema 10 let. 28.12.1988 aneks k najemni pogodbi, pogodba oz. izjava napisana na roko (Kulturna skupnost Kamnik in Mlakar Florjan): - dogovor med strankama, da se sredstva za opremo Kavarne, predračun št. 703/88-12248/RN), za pet let izloči iz investicijske mase vloženih sredstev v adaptacijo. V tem času je oprema last g. Mlakarja, po tem času se sredstva vložijo in upoštevajo v celotno investicijsko maso... (tudi ta sredstva g. Mlakar ponovno uveljavlja v pobot za terjatve občine nastale po letu 2003). 12/12/1989 dodatek k najemni pogodbi, pogodba sklenjena med Kulturno skupnostjo Kamnik in Mlakar Florjanom: • takoj, ko bo izvedena adaptacija poslovnega lokala, bosta pogodbeni stranki to adaptacijo ocenili, nato pa določili končno najemnino, • investicije morajo biti odobrene; investicije, ki niso odobrene, se ne pobotajo s pozneje določeno mesečno najemnino. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, ni razvidno, da bi bila cenitev vlaganj kdaj narejena... 12/12/1989 dogovor, sklenjen med Kulturno skupnostjo Kamnik in Mlakar Florjanom: • najemno razmerje se podaljša z 10 let na 20 let. 24.12.1989 aneks k najemni pogodbi pogodba (med Kulturno skupnostjo Kamnik in Mlakar Florjanom): • določi se mesečna najemnina 1.500,00 DEM • dosedanja vlaganja v adaptacijo objekta ocenjena na 144.000,00 DEM, • in rok začetka obračunavanja najemnine to je 01.08.1998 oz. 01.08.2003. Datum je bil namreč na pogodbi pretipkan, popravek nepodpisan s strani pogodbenih strank, kar je bilo povod za prvo tožbo na Okrajnem sodišču v Kamniku. Sodišče je na osnovi pričevanja g. Janeza Maleša (predsednika Samoupravne interesne kulturne skupnosti Kamnik v letih 1984 -1989) razsodilo, da je datum začetka obračunavanja najemnine 01.08.2003. G. Maleš je namreč na sodišču pričal, da je bilo ob koncu adaptacijskih del ugotovljeno, da so stroški višji od 144.000,00 DEM. Ob pripravi aneksa se v popravo višine zapisanih stroškov niso spuščali, čeprav so bili prav ti razlog za podaljšanje najema, popravili so le datum in s tem začetek obračunavanja najemnine prestavili za pet let. (Matematično to pomeni 60 mesečnih najemnin po 1.500,00 DEM, torej 90.000,00 DEM (oz. 45.647,50 EUR) dodatnega dobropisa za adaptacije in investicije). 08/2003 občina prične izstavljati račune za najemnino. Najemojemalec preko odvetniške družbe Čeferin zavrne račun (najemnina za mesec 08/2003), v pobot namreč ponovno uveljavlja račune za investicijsko vzdrževanje. 10/2005 občina predlaga najemniku podpis nove najemne pogodbe, v kateri bi bila povzeta določila predhodnih najemnih pogodb, stranki bi tudi določili nov datum začetka plačevanja najemnine t.j. 01.01.2005 in dobo trajanja najemnega razmerja. G. Mlakar se s predlogom sklenitve kompromisa v obliki »nove« najemne pogodbe ni strinjal. Glede na to, da so bili vsi poskusi doseči kompromisno rešitev neuspešni, je bila občina primorana ponovno vložiti tožbo. Občini ni uspelo z najemnikom doseči dogovora v zvezi z dnevom začetka plačila najemnine, niti v zvezi z dobo trajanja najemnega razmerja. Le ta bi po interpretaciji občine potekel 25.04.2008, po interpretaciji najemnika pa šele pet let kasneje. 06/2007 je Okrožno sodišče v Ljubljani razsodilo, da mora tožena stranka (t.j. dosedanji najemnik kavarne Veronika) Občini Kamnik plačati cca. 31.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (iz naslova neplačevanja najemnine od avgusta 2003 do decembra 2006) ter, da je dolžna tožena stranka v petnajstih dneh tudi izprazniti poslovne prostore kavarne Veronika. Tožena stranka se je na sodbo Okrožnega sodišča pritožila, češ, da najemnine ni bila dolžna plačevati, saj naj bi se poračunala z njenimi vlaganji v poslovni prostor. 01/2008 je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kar pomeni, da je Občina Kamnik postopala pravilno in je z namenom gospodarnega ravnanja s premoženjem občine utemeljeno vložila tožbo (saj bi sicer lahko govorili o oškodovanju javnih sredstev oz. občinskega premoženja). G. Mlakar je sicer vložil revizijo kot izredno pravno sredstvo, vendar le-ta ne zadrži izvršitve zgoraj omenjene sodbe, zaradi česar je dosedanji najemnik kljub temu dolžan takoj izprazniti poslovne prostore. 02/2008 g. Mlakar na občino oz. občinski svet naslovi vlogo za obročno odplačilo obresti. Pogoje odloga plačila določa Navodilo o načinih zavarovanja in obrestova-nja dolga plačila dolžnika do države oz. občine (Ur.l. RS št. 99/01 in 110/04), ki v 5. členu izrecno določa, da v primeru, da dolžnik dolguje občini na podlagi sodne odločbe, lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo le do dneva zapadlosti obveznosti v plačilo. Vloga, ki smo jo prejeli 13 02.2008 je bila žal vložena prepozno. O tem je občina dolžnika tudi pisno obvestila. 03/2008 Ker tožena stranka ni spoštovala sodbe sodišča, je občina vložila predlog za izvršbo. V prihodnjih dneh bo občina objavila javni razpis za prenovo kavarniških prostorov, saj je nujno potrebno obnoviti sanitarije, preprečiti zamakanje v skladiščnem prostoru in popraviti strop in s tem celotni kavarni dati prijetnejšo podobo, ki bo v ponos Kamniku. Tudi v proračunu občine so že zagotovljena sredstva za ta namen. V času dvomesečnih obnovitvenih del bo kavarna žal zaprta. V tem času pa bo objavljen javni razpis za oddajo kavarne v najem, ki bo objavljen tudi na spletnih straneh Občine Kamnik. Ker bo tudi odpiranje ponudb javno, so govorice o tem, da je kavarna že oddana novemu najemniku, brezpredmetne. Občina Kamnik, Oddelek za premoženjsko - pravne in splošne zadeve, Nika Ovijač univ. dipl. prav. Pobuda ženskega foruma socialnih demokratov Zakon o enakih možnostih žensk in moških določa, da lokalne skupnosti spodbujajo in ustvarjajo enake možnosti obeh spolov. Izvajanje teh nalog je za občine obvezujoče. Ker naj bi te naloge trenutno v Kamniku izvajali različni občinski uradniki v okviru svojih sedanjih delovnih nalog, je Ženski forum SD konec marca županu izročil pobudo, da bi se to delo organiziralo bolj učinkovito. Ker zakon o preprečevanju nasilja v družini še ni uveljavljen v praksi, podatki pa kažejo, da je to v Sloveniji pereča problematika, forum pričakuje, da bodo župan in občinska uprava bolj aktivno delovala tudi na področju preprečevanja nasilja v družini. Predsednica in podpredsednica Ženskega foruma SD Roza Lavrinc in Sebila Mulalič sta županu predali tudi seznam občin, v katerih so se uspešno spopadli s problemi zagotavljanja enakih možnosti na področju zaposlovanja, pri podeljevanju denarnih pomoči občanom in občankam, pri pospeševanju društvenih in kulturnih dejavnosti, pri socialni, zdravstveni, stanovanjski in družinski politiki, pri politiki spodbujanja ustanavljanja podjetij, pri politiki usklajevanja družinskega in poklicnega življenja (npr. preverjanje ustreznosti delovnega časa vrtcev za zaposlene), pri zagotavljanju enakih pogojev šolanja, pri spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na podeželju in na kmetijah, pobudah za zdravo prehrano otrok ipd. V Kamniku ni dovolj spodbud za razvoj podjetništva in turizma, zaradi česar je Kamnik postal spalno naselje. Zaradi velikega števila novogradenj hitro narašča število novih ljudi v občini. Novogradnje so povečale finančna sredstva preteklih občinskih proračunov, vendar se ta denar ni zadosti uporabil za izgradnjo infrastrukture (vrtci, šole, ceste,...), ki bi morala slediti gradnji blokov in naselij. Mnogi, ki se vsak dan vozimo v službo izven Kamnika, zato zaradi prometnih zamaškov preživljamo vedno več časa na poti v službo in iz službe. Zaradi odsotnosti obcestne infrastrukture (pločniki, prehodi za pešce,...) so občanke in občani izpostavljeni nevarnosti na cestah v Tuhinjski dolini in ponekod drugod v občini. Izgradnja dveh največjih šol, ki naj bi bili ne le nefunkcionalni, temveč ena celo potresno nevarna, se ponovno skoraj v celoti prelaga na naslednje proračune. Prav tako ni zaznati rezultatov aktivnosti občine za omejitev tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Želimo, da bi pobuda Ženskega foruma SD obrodila sadove in bi se izvedlo najbolj nujne projekte, ki so pomembni za zdravo, varno in za kakovostno življenje občanov in občank. MAG. JULIJANA BIZJAK - MLAKAR Okna in vrata iz aluminija in PVC Zimski vrtovi • Zastekljeni balkoni Fasadne obloge Predelne stene Strešne svetlobne konstrukcije Protipožarna vrata V skladu s 55. in 57. členom Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07, v nadaljevanju: uredba), Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, ki jo zastopa župan Anton Tone Smolnikar, objavlja NAMERO O ODDAJI »KAVARNE VERONIKA« V NAJEM po metodi JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Občina Kamnik namerava oddati prostore »Kavarne Veronika« v najem za opravljanje gostinske dejavnosti - kavarna. Gostinski prostori se nahajajo v pritličju objekta na naslovu Japljeva 2, Kamnik, pare. št. 58 k.o. Kamnik, obsegajo tudi zunanje površine: gostinski vrt. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS. Razpis in razpisna dokumentacija bo dostopna na spletni strani občine Kamnik www. kamnik.si. Najemno razmerje bo sklenjeno za določen čas, za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. ŽUPAN Anton Tone Smolnikar RAČUNOVODSKE iHI BOJ d.o.o. STORITVE Kamnik, Zlkova ul. 4 za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Matična knjižnica Kamnik ob 13. dnevih slovenskih knjig Grahova zrna pod puhastimi pernicami -besede, dobre zgodbe, slovenska književnost Ekodan — dan odprtih vrat na OŠ Stranje Letošnji slogan dnevov slovenskih knjig, ki se praznujejo širom po Sloveniji od 21. do 25. aprila, je JEZIK JE SVET. Jezik je naše temeljno orodje, s katerim obstajamo in delujemo. Jezik je temelj slovenske literature, kar naj bi po mnenju slovenskih pisateljev, ki so pobudniki večdnevnega »slavljenja« domačega literarnega ustvarjanja, poudarjal tudi slogan. Kot so sporočili v Društvu slovenskih pisateljev, naj bi bili letošnji dnevi v znamenju svetosti jezika kot takega in svetosti jezika pri otroku. Saj ne bomo povedali nič novega, če ponovimo znano dejstvo, da se dobra literatura, zlasti slovenska premalo bere. Že dolgo časa je tako, da se ljudje raje zatekajo k trivialnemu čtivu. Davnega leta 1940 je Avgust Pirjevec v delu Knjižnice in knjižničarsko delo zapisal: »Bralec, ki v enem letu prebere vse zvezke slovenskega Karla Maya, ima sicer častno mesto v statistiki ljudske knjižnice, se ni pa niti za korak približal slovenski kulturni skupnosti in nima one duševnoumske razgibanosti, ki jo ima bralec, ki je v enem letu prebral in doumel samo eno Cankarjevo knjigo.« Danes ni nič drugače, le Karla Maya so zamenjali drugi atraktivni avtorji in po Cankarju imamo celo plejado zelo dobrih slovenskih pisateljev. Zanimivi pa so odzivi naših bralcev, ki na naše prigovarjanje ali priporočilo znancev končno preberejo kakšen slovenskih roman: »Sploh nisem vedel-a, da je ta knjiga tako dobra. Mislil-a sem, da slovenski pisatelji pišejo samo zatežene ali tragične stvari.« Naše pravljičarke Sabina Zore, Anja Ramšak Zupan in Milena Kodra so v zadnjih mesecih s pravljičnim kovčkom potovale po oddaljenejših vrtcih. Otrokom so z lutkami in besedami predstavile hiperobčutljivo princesko, ki celo noč ni mogla spati, ker jo je žulil droben grahek pod kopico mehkih pernic. Otrokom so pokazale grahovo zrnce, nanj položile blazine, nanjo občutljivo princesko in otroke spodbudile, naj potipajo, če skozi blazine sploh lahko čutijo grah. Seveda ne, to je lastnost princes, ki so nekaj posebnega. Kaj ni naš jezik kot grahovo zrno pod kopico puhastih slepil? Ali je res, da naj bi bil jezik in z njim literatura le za intelektualno aristokracijo? Kako doseči, da bi ga občutilo veliko ljudi, ki trenutno nimajo časa ali dovolj informacij ali le odpor do književnosti, ki se v odraslo dobo vleče iz šolske? Ivanka Učakar, sicer knjižničarka na Osnovni šoli Frana Albrehta, nas je enkrat mesečno povabila na Knjižno čajanko, ki jo pripravljamo v naši knjižnici v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Beseda je tekla o različnih avtorjih iz različnih dežel Evropske unije in tudi iz Avstralije, čaka pa nas še Amerika. Doživeto nam je pripovedovala o knjigah za otroke in odrasle, potem pa smo se prisotni razgovorili še o naših bralnih doživetjih. Ali literarno delo obstaja samo po sebi, ali mu življenje dodelijo bralci, ki ga različno doživljajo, vrednotijo in razumejo? Zakaj nas je tako malo, ki skušamo slediti novostim in ki iščemo informacije, kaj je vredno prebrati, neodvisno od množičnih medijev? Je tudi to droben grah pod kopico vsakdanjosti, ki nas trga na vse strani? Junija bomo spet začeli s poletnim družinskim branjem: želeli smo, da bi se v družinah bralo skupaj, da bi se otroci bralnih navad navzeli od staršev, saj ne šola in ne vrtec in še manj knjižnica ne morejo branja privzgojiti tako kot starši. Starši in otroci skupaj preberejo določeno število knjig, to beležijo v posebno izkaznico, kamor otroci narišejo ali zapišejo svoje bralne utrinke, na koncu pa se srečamo na prijetnem družabnem srečanju. Mladi so tista ciljna skupina, ki se ji najtežje približamo in s katerimi ne znamo prav dobro. Pustimo, da jih tiho nagovarjajo dobre knjige z naših polic. Tako kot odrasle, ki smo zaposleni in imamo vedno premalo časa, zato si nekateri izbirajo samo lahko branje za sprostitev. Žal nam je, da upokojenci opuščajo branje, saj je to dejavnost, ki je najboljša možganska telovadba in recept za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Naj bo ta priložnostni zapis spodbuda k vpisu v knjižnico in k branju dobre literature, zlasti slovenske. Dobrih zgodb in to celo berljivih ne manjka. Pridružite se članom splošnih knjižnic in svetovnemu plemenu navdušenih bralcev. Teh je več, kot si mislite, pa še vedno premalo, da bi bil lahko svet boljši, kot je. BREDA PODBREŽNIK V soboto, 29. marca, smo imeli učenci in učitelji OŠ Stranje ekodan, ker »to leto ekošola smo postali«, kot sta zapisali v svojih pesmicah učenki Tina in Ana. Na dan odprtih vrat smo se pridno pripravljali že veliko prej: zbirali smo odpadne materiale za izdelavo različnih izdelkov, lončnice in balkonsko cvetje za na okenske police ter okrasno grmičevje za v gredo v okolici šole, letvice za izdelavo okrasnih lesenih zabojčkov. V knjižnici smo pri urah knjižne vzgoje spoznavali in brali literaturo z ekološko tematiko za ekobralno značko: od leposlovnih do poljudnoznanstvenih knjig in člankov v revijah. Nastali so številni prispevki, križanke, ilustracije, tudi pesmice in razmišljanja. Učenci gledališkega krožka so pridno vadili za nastop ekoigrico Hotel hrast. V delavnici likovnikov so nastajali plakati in transparenti z različnimi napisi. Učenci od 1. do 5. razreda devetletke so iz različnih odpadnih materialov izdelovali lične izdelke (vsak razred drugačen, izviren izdelek), ki smo jih kasneje razstavili v vitrinah naše šole. Istočasno je potekala čistilna akcija: učenci in učitelji so čistili bregova Kamniške Bistrice in okolico šole. Skupina učencev je štela promet skozi naselje. FF Ob svetovnem in slovenskem dnevu knjig vam želimo, da ne bi nikdar izgubili stika z dobro knjigo. Če ga niste imeli ali če ste ga izgubili - nikoli ni prepozno, da postanete bralec dobrih knjig. Postanite član naše knjižnice, postanite bralec/bralka! Vaša 9 9 Matična knjižnica Kamnik m Ekodan je potekal v različnih delavnicah in dejavnostih. Ena skupina je zasa-jala lončnice in balkonsko cvetje, druga pa ob pomoči Petra Ribiča, zunanjega sodelavca ekoprogramskega sveta šole, zasajala grmovnice v gredo ob šoli. Prostovoljci so povabili svoje mlade prijatelje iz ZUlM-a na igranje namiznega tenisa in izdelovanje sadnih kup po kriterijih zdrave prehrane. Tudi gibanje je del zdravja in eko-programa, zato so se mladi tekači udeležili 13. gorskega teka k cerkvici Sv. Primoža. V tehniški učilnici so učenci izdelali lične lesene zabojčke za zasajene lončnice. Mladi astronomi naše šole so bili istočasno na astronomskem taboru. Vse akcije in delovanje pa so pridno spremljali mladi fotografi. Recitatorji, pevci in mladi igralci so s svojim nastopom prisrčno popestrili prireditev, katere se je udeležil tudi župan občine Anton Tone Smolnikar, ki nam je spregovoril tudi o ekologiji v okviru občine. Višek prireditve pa je pomenil podpis ekolistine. Strokovna sodelavka nacionalne koordinacije ekošol Sonja Uršič pa je poudarila pomen ekološkega ozaveščanja učencev in ekošol nasploh ter pohvalila našo akcijo in vse dejavno- V šolski knjižnici so se za nastop na prireditvi pripravljali mladi igralci, recitatorji, povezovalki programa, v telovadnici so pripravili tudi sceno. sti ekodneva. Na dnevu odprtih vrat so sodelovali tudi številni starši in posamezniki, ki jim je veliko do tega, da bo naše okolje in šola čimbolj eko, za kar se jim še posebej zahvaljujemo, kot tudi vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Ekodan je zares odlično uspel, zaključili smo ga s himno, ki jo je napisala sedmošolka Eva Balantič: Mi smo ekošola, umazanija naj odroia, jemo zdravo hrano in uživamo z naravo. Učenci in učitelji OŠ Stranje www.sam.si "D topolom skupina sam VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma ALI JE VAS VRT V DOBRI FORMI? Izkoristite veliko izbiro: • balkonskega cvetja • sadik povrtnin • trajnic •zemljeza rože •gnojil • pripomočkov za vrt... in prebudite svoj vrt iz zimskega spanca. ZA VASJO JE ČREDO PASLA Na OŠ Toma Brejca je v soboto, 29. marca, potekal projektni dan z naslovom »Za vasjo je čredo pasla...«. Zbrali smo se ob 8. uri in se razporedili po učilnicah. Željo za sobotne dejavnosti so izrazili starši z namenom, da učenci doživijo neposreden stik z drobnico u za marsikoga je bilo to prvo tako doživetje. Najmlajši so s polstenjem ustvarjali izdelke iz volne in uživali ob opazovanju različnih živali. Učenci petega razreda devetletke so obiskali ekološko kmetijo »Pri Jernejk« v Motniku. Spoznali so različne dejavnosti, s katerimi želita lastnika otrokom na prijazen način približati življenje na ekološki kmetiji. Učenci petega razreda osemletke so na šolskem dvorišču podrobneje spoznali delovne pse in pse čuvaje. Veliko so izvedeli o njihovi prehrani, starosti in prostoru, kjer živijo. Vsi učenci smo si ogledali tudi striženje ovac. To je bilo posebno doživetje, saj smo lahko v živo spoznali ovce, jih božali in pestovali jagenjčke. Podrobno smo spoznali slovensko avtohtono jezersko-solčavsko pasmo ovac, namenjeno za rejo kakovostnega jagnječjega mesa. V učilnicah so potekale različne delavnice na temo drobnice: slikanje na svilo, izdelovanje plakatov, pol-stenje ali filcanje, spoznavanje vrst drobnice, pletenje in likovno upodabljanje. Učenci 8. razreda so se pogovarjali o sirih in mesu drobnice, ki je zelo zdrava in prijazna prehrana človeku. Zadnjo šolsko uro smo v šolski telovadnici pripravili razstavo naših izdelkov. Ogledali so si jo tudi starši, ki so bili navdušeni nad našim delom. Na koncu so ob skrbno pripravljeni pokušini različnih vrst sirov in mesa drobnice razpravljali o svojih vtisih. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo organizatorju dejavnosti, gospe Marjani Cvirn z družino in vsem sodelujočim, ki so nam pripravili resnično lepo in zanimivo dopoldne. Eva Pogačar in Manca Lojk (9. a) Medimedo v Kamniku ti medicine in dentalne medicine Društvo študentov medicine Slovenije je letos že tretje leto zapored v Kamniku organiziralo projekt Medimedo. Projekt je namenjen predšolskim otrokom, ki v improvizirano Medimedo bolnišnico pripeljejo svojo bolno igračko in jo skupaj s študenti medicine, ki so oblečeni v zdravnike, pozdravijo. Tako se preko igre spoznajo z bolnišničnim okoljem in izgubljajo strah pred zdravniki. Letos smo Medimedo bolnišnico v sodelovanju z vzgojiteljico Mileno Lampret in ob finančni podpori Občine Kamnik organizirali v WE Tinkara na Bakovniku v petek, 7. marca. Otroci so v vrtec s seboj prinesli bolne igrače, študentje pa smo v eni izmed igralnic postavili improvizirano Medime- do bolnišnico z ordinacijami, rentgenom, operacijsko sobo, zobozdravstveno ambulanto in lekarno. Pred vstopom v Medimedo bolnišnico smo se v čakalnici z otroci pogovarjali o zdravnikih: zakaj gremo k zdravniku, kako izgleda pregled, katere instrumente zdravnik uporablja... Ker morajo tudi naše bolne (Barbara Brumec, Jernej Celec, Urška Cvajnar, Vita Čas, Larisa Čehovin, Saša Ilovar, Maruša Jakopič Plešnar, Barbara Kuzma, Katja Markelj, Urška Rugelj, Monika Vombergar) vstopili v Medimedo bolnišnico, kjer smo pozdravili več kot 130 bolnih igrač, jih obvezali, cepili, nato smo obiskali lekarno, kjer so dobili zdravila. Na koncu smo si skupaj ogledali še pravo reševalno vozilo, ki nam ga je na ogled pripeljal reševalec Gašper Simeunovič iz ZD Julija Polca Kamnik. Tako smo letos naš projekt iz centra Kamnika, kjer se je Medimedo odvijal prejšnji dve leti, preselili na Bakovnik, naslednje leto pa se selimo tudi na širša območja Kamnika, da bomo skupaj z otroci lahko pozdravili še več bolnih igrač. Vita Čas Vaterpolisti kadetski podprvaki! Kamničani so zopet izpolnili visoko zastavljene cilje, saj so v Mariboru na zaključnem turnirju najboljših štirih osvojili končno 2. mesto v državnem prvenstvu za kadete. V polfinalni tekmi so se pomerili z večnimi rivali - Triglavom iz Kranja. V tej sezoni so proti njim v rednem delu igrali dvakrat, eno tekmo izgubili s štirimi goli razlike, drugo pa zmagali s peti-mi zadetki razlike. Motivacija in želja sta bili na zelo visokem nivoju, kar je pokazala tudi sama tekma. Kolektivna obramba, hitri protinapadi in zelo učinkovit napad so botrovali visoki razliki, po prvi četrtini 4:1 in proti koncu druge četrtine že 9:2. S tem je bila tekma tudi odločena, saj je ritem igre PRVI DUATLON ZA SLOVENSKI POKAL - KAMNIČANI USPEŠNI Triatlon je športna panoga, ki jo sestavljajo plavanje, kolesarjenje in tek. Šport torej, ki zahteva številne priprave in kjer si tekmovalci ne morejo privoščiti počitka. Zato so kamniški triatlonci zelo intenzivno preživeli tudi zimo. Manj priložnosti je bilo sicer za treninge v naravi, predvsem kolesarjenje, so pa bili zato treningi usmerjeni v plavanje in treninge v telovadnicah. Mladinci so opravili tudi več dnevne priprave v hrvaški Istri. Prva tekma, ki je štela za slovenski pokal, je bila duatlonska tekma v Kočevski Reki. Tekme se je udeležila večina tekmovalcev TK Tri-sport Pos Elektronček. Prvič so jo na tekmo »mahnili« tudi najmlajši tekmovalci. Teh je v klubu 14 in so v večini primerov šele prvošolčki in drugošolčki. Doseženi rezultati so za začetek sezone vzpodbudni. Tekmovalo se je v treh disciplinah in rezultati Kamničanov so bili naslednji. delu za oko ni bila najlepša. Končni rezultat 12:8 ni čisto realen, saj smo proti koncu igrali z mlajšimi, starejšim smo že namenili nekaj oddiha za finalno tekmo. Poglaviten razlog za gladko zmago v polfinalu je vrlina, na kateri v našem društvu gradimo delovanje, in to je moštveni duh! Kadarkoli igrajo naše ekipe res ekipno, še nikoli nismo igrali slabo in tudi ta tekma ni bila izjema. S to zmago smo izpolnili ambiciozen cilj pred sezono, da bomo vsaj v enem prvenstvu (državno ali pokalno) dosegli drugo mesto. Tekma za prvo mesto je bila nagrada za celotno sezono, kljub temu smo pričakovali, da se bomo Mariborčanom bolje upirali. Očitno nam je polfinale pobral preveč moči, na žalost pa so se tudi nekateri posamezniki zadovoljili z CICI DUATLON (0,5 km tek -2 km kolo - 0,25 tek): cicibanke: 1. mesto Tinkara Capuder 2. mesto Katarina Humar 6. mesto Gaja Perko 7. mesto Sarah Posl 9. mesto Žana Drolc cicibani: 1. mesto Martin Grilje 3. mesto Domen Obreza 4. mesto Luka Bela Kočar 6. mesto Teo Podobnik 7. mesto Jure Bodlaj 10. mesto Lovro Planko 11. mesto Gal Žagar 12. mesto Teo Flis 13. mesto Jan Uršič 16. mesto Jan Škrjanc 17. mesto Jan Grilj ml. deklice: 1. mesto Kristina Uršič 9. mesto Nika Bavčar ml. dečki: 2. mesto Drejc Kregar 3. mesto Matevž Planko 6. mesto Žiga Zajc 7. mesto Blaž Polak 10. mesto Jan Paulič SUPER SPRINT DUATLON (2 km tek - 8 km kolo - 1 km tek) st. deklice 2. mesto Vesna Alpner 3. mesto Liza Uršič st. dečki ) 1. mesto Jan Lipovšek 2. mesto Domen Leskovec 10. mesto Leon Obreza 11. mesto Lovro Humar 13. mesto Žiga Lipovšek 14. mesto Rok Bodlaj kadetinje 4. mesto Katarina Ogrin 5. mesto Maruša Klemenc 6. mesto Teja Jazbinšek 7. mesto Lucija Grilje ml. mladinke 1. mesto Manca Vrhovnik 3. mesto Ana Grkman ml. mladinci 2. mesto Domen Hribar 4. mesto Štefan Grilje SPRINT DUATLON (5 km tek -20 km kolo -2,5 km tek) veteranke II.: 1. mesto Ema Štupar st. mladinci: 2. mesto Miha Rojc 3. mesto Rok Vrhovnik člani: 6. mesto Miha Rudi veterani I.: 2. mesto Igor Alpner veterani II.: 1. mesto Miro Kregar veterani III.: 1. mesto Viktor Ekart člani II.: 6. mesto Iztok Polak Moški Sprint Duatlon; rezultati absolutno: 8. mesto Miha Rudi, 10. mesto Miha Rojc in 12. mesto Miro Kregar. V kategoriji Sprint Duatlon so po najvišjih mestih posegli triatlonci TK Ribnice. V Super Sprint Duatlonu so bili Kamničani enako uspešni kot člani najboljšega slovenskega TK kluba. V najmlajših kategorijah pa so bili tekmovalci TK POS ELEKTRONČEK TRI-SPORT daleč najuspešnejši. Iskrene čestitke vsem. Se posebej najmlajšim tekmovalcem, za katere je bila to prva tekma. Romana Capuder m •. vnn* drugim mesto. Kljub vsemu smo z doseženim izredno zadovoljni in obljubljamo, da bomo v pokalnem prvenstvu, ki bo sredi maja, skušali doseči podoben rezultat in tudi Mariborčani bodo imeli več dela za nami kot tokrat. Medtem se bo kar šest Kamničanov udeležilo mednarodnega turnirja za mlajše kadete v Kopm, kjer bodo zastopali Slovenijo (Novak S., Leskovec, Pinterič, Nikolič, Žurbi in Benkovič) v konkurenci dveh črnogorskih in treh hrvaških klubov poleg reprezentance Slovenije, dva kamniška vaterpolista (Novak K. in Leskovec) pa bosta zastopala Slovensko kadetsko reprezentanco na pripravah v Izraelu. Uspehi vaterpolistov so plod dolgoletnega dela, zato tudi v prihodnost upravičeno gledamo zelo optimistično (ena od optimističnih napovedi/želja je tudi ta, da bomo že v maju trenirali na kamniškem bazenu). Uspešni so tudi starejši dečki V soboto, 19. aprila, so na turnirju DP v Kranju igrali neodločeno proti Ptuju, premagali pa so vrstnike iz Maribora, trenutno zasedajo na lestvici 2. mesto. Finalni turnir DP se bo odigral na dnevu vaterpolistov V Kamniku 21. junija, tja se bo kamniška ekipa prav gotovo uvrstila. Kar šest Kamničanov je zastopalo reprezentanco Slovenije na finalnem turnirju tekmovanja Olimpijski upi, Slovenija je na koncu osvojila drugo mesto. MLADINCI KGT PAPEŽ DRŽAVNI PRVAKI V nedeljo, 14. aprila, je na vznožju Šumberka pri Domžalah potekalo prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete, ki ga organizira Atletski klub Domžale v sodelovanju s TVD Partizan Domžale. Po nekajdnevnem deževju je bila proga zelo razmočena in spolzka, poteka pa po trim stezi v dolžini 2 km s 190 m vzpona in spusta. Prvenstva so se iz Kluba gorskih tekačev Papež udeležile tri ekipe: _____ mladinci in dve članski ekipi. Mladinci v postavi Rok in Klemen Markuš ter Matic Slabe so prepričljivo zmagali (s skupnim časom 29:58) pred lanskoletnimi zlatimi mladinci iz ŠD Tabor Žiri. Med enajstimi ekipami članov je bila ekipa članov KGT Papež 2 v postavi Sebastjan Zarnik, Mirko Janjatovič, Marjan Zupančič odlična druga; najhitrejši krog prvenstva je dosegel Zarnik (8:42), toda rezultata ostalih dveh tekmovalcev sta bila premalo za zmago. Ekipa KGT Papež 1 v postavi Marko Alpner, Jašovec Miha in Gregor Mlakar pa so zasedli 9. mesto. 17 ŠQ1 SKFC.A IOKOSTRELSKEGA DRŽAVNEGA PRVFNSTVA V POSTOINI V KAMNIK SE JE VRNILO KAR 5 DRŽAVNIH PRVAKOV!! Zlati mladinci KGT Papež (foto Dušan Markuš) www.toyota.si uRBani stil Toyota Variš R'n'B S posebno bogato opremo po posebno ugodni ceni! TO DAV TOMORROVV TOVOTA Janška cesta 11, Domžale, (01) 729 9000; «. Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj, (04) 280 9000 V soboto, 3. marca, je v Šolskem centru v Postojni potekalo šolsko državno prvenstvo v lokostrelstvu. Za nepoznavalce naj omenim, da na takih prvenstvih tekmujejo vsi tisti tekmovalci, ki na predtekmovanjih ( regijska šolska prvenstva) dosežejo normo, ki jim odpre vrata za nastop na državnem prvenstvu. Tekmovalci so lahko člani lokostrelskega kluba ali pa šolskega krožka. Prav tako se tekmovalci ločijo med seboj po kategorizaciji, kar pomeni na tiste, ki imajo tekmovalno licenco in se udeležujejo tekem na državni ravni in v tujini, ter na tiste, ki te licence nimajo, imajo pa se pravico udeleževati šolskih tekem. Letošnjih dveh šolskih tekmovanj so se množično udeležili tudi tekmovalci iz kamniške občine, pa tudi iz okoliških občin, ki trenirajo v našem klubu. V Postojni pa so nekateri posamezniki nas - starše, trenerja Zupanc Mateja in Letnar Dušana, vaditelja Fideršek Mateja in Andrejka Matejo, predvsem pa sami sebe presenetili Z zelo velikim napredkom v tako kratkem času. To se je tudi poznalo na rezultatih in številu dobljenih medalj, saj so naši fantje pobrali kar 5 prvih mest in dva druga. Streljalo se je na razdalji 18 m in od največ 300 krogov so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate: KATEGORIZIRANI TEKMOVALCI: Učenci od 7. do 9. razreda - ukrivljeni lok (21 tehnovalcev): 1. mesto: ŠTRAJ-HAR KLEMEN, 290 krogov, OŠ Frana Albrehta, Kamnik; Dijaki - ukrivljeni lok (18 tekmovalcev): 1. mesto: RAJH GREGOR 286 krogov, ŠC Rudolfa Maistra, Kamnik; 4. mesto: KOMOČAR JAKA. 273 krogov, ŠC Rudolfa Maistra, Kamnik; 13. mesto: CEZAR KLEMEN, 254 krogov, Srednja šola Domžale NF.KATEGORI7.IRANI TEKMOVALCI: Učenci od 4. do 6. razreda - ukrivljeni lok (2 tekmovalca): 2. mesto: ZORE NEJC, 186 krogov, OŠ Šntartno v Tuhinju; Učenci od 1. do 3. razreda - goli lok (19 tekmovalcev): 1. mesto: KRIŽMAN ADRIJAN, 265 krogov, OŠ Stranje; 14. mesto: RAVNIKAR ŽIGA 214 krogov, OŠ Preserje pri Radomljah; 18. mesto: ORAŽEM MIHA, 176 krogov, OŠ Stranje; 19. mesto: SLANOVEC LAN, 157 krogov, OŠ Frana Albrehta, Kamnik; Učenci od 4. do 6. razreda - goli lok (22 tekmovalcev): 1. mesto: ŠTRAJHAR Odlična mlada kamniška lokostrelca: ŠTRAJHAR GAŠPER, OŠ Frana Albrehta; GJURIN LUKA, OŠ Toma Brejca. GAŠPER 255 krogov, OŠ Frana Albrehta, Kamnik; 2. mesto: GJURIN LUKA, 219 krogov, OŠ Toma Brejca, Kamnik; 15. mesto: BESAL ŽIGA, 159 krogov, OŠ Ihan; Učenci od 7. do 9. razreda - goli lok (37 tekmovalcev): 15. mesto: OSTRO-VRŠNIK MIHA, 209 krogov, OŠ Domžale; 27. mesto: WIEGELE URH, 182 krogov, OŠ Preserje pri Radomljah; Dijaki - goli lok (6 tekmovalcev): 1. mesto: PODBEVŠEK ANŽE, 251 krogov, Srednja lesarska šola, Ljubljana. Za dosežene rezultate vsem iskreno čestitamo! LKK Lepe prvomajske praznike vam želimo! rA vtokleparstvo Dušan, papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. 24. april 2008 *! MM il nr ul i6lssaiiig|ii®i NOVA ČLANICA GRS Kamniška postaja GRS, ki se po reorganizaciji in odcepitvi gorske reševalne službe od PZS imenuje društvo, je dobila novo članico. To je postala zdravnica Ana Mavko, ki je v februarju opravila zadnje izpite iz reševalne tehnike. Ana Mavko je tako postala druga ženska, ki je pridobila polnopravno članstvo v GRS Kamnik. m STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik REDNO ZAPOSLIMO - LIČARJA za priučitev - AVTOKLEPARJA - POMOŽNEGA DELAVCA Inf. Potek: 041/683-016. Avtoličarstvo avtokleparstvo Papež Dušan s.p., Podjelše 2, Kamnik TRGOVINA STrTTTg A. Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike Velika izbira aranžiranih daril. PVC MIZE IN STOLI, LEŽALNIKI, SENČNIKI AKCIJA! Vsi PVC prti, še posebej s čipko. Zelo ugodno! Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure! jAGROPROMET CERKLJE I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance SEMENSKA KORUZA in SEMENSKE TRAVE I - MOKA tip 500, - UGODNE CENE SLADKOR ŠE CENEJŠI KOT LANI! JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PRESANJE uuKummmmmmmmv TEHNIČNA TRGOVINA ffiERiUGODNA PONUDBA! gorenle G.El V 7 moovmc Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 JAKNE ŠPORTNETN? DELOVNE NATIKAČI PVC RAZNE BARVE 6,20 € Čestitka ob I. maju! SKUTER LITTLE FISH + DARILO ČELADA 699 € Zaposlimo monterja KNAUF sistemov iz Kamnika ali okolice. Inf. po telefonu: 041/689-761 KRAMATd.o.o., Kamnik, Trg talcev 5, Kamnik. AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI mesečni koledar MAJ to O o 00 četrtek, 8. maj ob 20:00 NAJLEPŠI ZBORI IZ OPER Zbor SNG Opera in balet Ljubljana, dirigentka: Martina Batič, pianistka: Jelena Boljubaš 12., 13., 14. in 22. maj ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Evald Flisar: AKVARIJ drama, režija: Dušan Mlakar torek, 27. maj ob 19:00 ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS koncert ZjT‘ *c/3 v trgovskem centru Mati grad (nadŠparom, 3. nadstropje) ^_____________ Zlsnjarska 8, (Kamnik SlazenQ6r, ‘Tei: 831-94-17, faks: 831 -94-18 mait: petra.majdic@tsm.si KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ... to ni edini način... NA NOVI LOKACIJI v Kamniku, Ljubljanska 4A (objekt Svetilnik II.) ... mi imamo ... Mirna naprave -prodaja in montaža - •s 041/631-148 TV SERVIS S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica Čas je za redne letne servisne preglede vaše klima naprave! ercator Z nakupi do novih popustov! od 16.4/do 7.5.2008 Ob nakupu nad 20 EUR v živilskih prodajalnah Mercator po vsej Sloveniji vam nudimo w ' 4i§a P Op US ČEAvriQdE v prodajalnah Modiana po Sloveniji, Modni hiši Maribor, Maximarketu (oddelek tekstila in kozmetike), Aveniji mati/ t Ljubljana-Šiška, ter drogerijah in parfumerijah Beautique Kupon lahko unovčite vključno do 12. maja 2008. Popust se obračjna na blagajni ob predložitvi kupona in orginalnega računa, ki ga prejmete v ^ živilskih prodajalnah ob nakupu za 20 EUR ali več. Popusti se med seboj ne seštevajo, razen popusta TO! Popust ne velja v prodajalnah Outlet: Modiana Nove Jarše, Modiana Tezno, Modiana Novo mesto, Modna hiša Ljubljana ter Masi Outlet 2. nadstropje^ Mercator d.d., DŽ Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo V petek. 25. aprila, ob 17. uri - Ustvarjalne delavnice Ulovimo pomladno sapico V soboto. 26. aprila, ob 10. uri - PLESNI DIRENDAJ V soboto. 1. maja, ob 10. uri - KRALJESTVO BESED IN ZAKLJUČNO ŽREBANJE NAGRADNE AKTIVNOSTI SREČNI KUPEC Otroška ustvarjalna delavnica z glasbeno gostjo Ivo Stanič in zaključno žrebanje nagradne aktivnosti »SREČNI KUPEC«. Glavna nagrada je skuter PIAGGIO NRG P 50 DB. V petek, 9. maja, ob 17. uri - POMLADANSKA VRTNARSKA DELAVNICA V petek in soboto, 9. in 10. maja - osveščanje o bolezni multiple skleroze V četrtek, 15. maja - Degustacija Perutnine Ptuj (predstavitev hrenovk Slim Fit) Sodelujte v nagradnih aktivnostih SREČNI KUPEC! Izpolnite kupon »SREČNI KUPEC«, ki ga prejmete na blagajni Hipermarketa, Intersporta, Modiane in Beautigue, in ga oddajte v skrinjico za nagradno žrebanje v avli MC Kamnik. V petek ob 11. uri izžrebamo tri nagrajence tekočega tedna, ki prejmejo nagrade: 1. nagrada: KOLO (moško ali žensko - kdor je izžreban), 2. in 3. nagrada: marketinški izdelki Mercator. Kuponi, ki niso izžrebani v tedenskih žrebanjih, se prenesejo v zaključno žrebanje 3. 5. 2008, glavna nagrada je kolo z motorjem PIAGGIO NRG P SODB. V 6. tedenskem žrebanju 11.4. 2008 so bili izžrebani naslednji kupci: V 7. tedenskem žrebanju 18. 4. 2008 so bili izžrebani: 1. nagrada: MARTIN M0VERN, Kersnikoval 7, Kamnik 1. nagrada: MATEJA ŠAREC, KAMNIŠKA C. 26, KAMNIK 2. nagrada: ANA BRELIH, Moste 118a, Komenda 2. nagrada: TATJANA KORITNIK, SMOLNIKARJEVA 5, KAMNIK 3. nagrada: TEREZIJA HOČEVAR, Zikova 2, Kamnik 3. nagrada: JOŽE SADJAR, GODIČ 89, KAMNIK Ne spreglejte: vezani nakupi od 10. 4. do 7. 5. 2008! Ob vsakokratnem nakupu nad 20 EUR v vseh Mercatorjevih živilskih prodajalnah prejmete kupona za 10% popust, ki ga lahko vnovčite od 16.4. do 12.5. 2008 v vseh prodajalnah Modiana po Sloveniji, Modni hiši Maribor, Maximarketu (teksitl in kozmetika), Aveniji mode Ljub-Ijana-Šiška ter drogerijah in parfumerijah Beautigue. Cm je za piknik! V naši mesnici pripravljamo dnevno svežo ponudbo okusnih mesnih specialitet za žar: pleskavice, kotleti, ražnjič, čevapčiči, razne klobase, hrenovke.... NOVOSTI V PONUDBI: mehiške pleskavice, že začinjeno svinjsko in goveje meso z zelenjavo za pripravo v voku, banjaluški in šiš čevapčiči (100% iz govejega mesa), kare, polnjen s hamburško slanino... Sprejemamo naročila po telefonu: 01/830 87 42. Delovni čas med prazniki: 27. april od 8. do 13. ure, 1. maj zaprto 2. maj od 8. do 13- ure ' - •v , / .' ■ :• . r V ‘J*"* O EMONA OBALA Naj bo Žitjjrttjč ujm 11^ Colekcija Sweet cherry amo v trgovinah Clark | www.clark.si NAGRADNA IGRA - šSae Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. XV Ena 1 XV cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Veliko znižanje vseh vrst torb tudi do 50 % Ugodnosti in presenečenja i na prodajnem mestu Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartica rje Knjigama in papirnica Pustite 86 presenetiti! zz,m * vedno nekaj zorne (a) ACCESSORIES 'ŠM4lŽ/'y NOVO podaljševanje las HAIRDREAMSI Novosti so manikura, poslikava nohtov, ličenje,... o | iti q ■ Tudi brez naročanja. DARILNI BON ideja za darilo! olllliLt 25 ^ilpinai messnn dpsikr Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. eV