Poštnina plačana v gotovTnT Martooribl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), stev. 258 Maribor, sredo 12. novembra 1930 »JUTRA" '*h*ja razun nedelj« ih praznikov vsak dan ob 16. url Račuh pri poStrtem ček, a«v. v Ljubljani it. 11.409 Valja masafine. pfajetun v upravi ali pe poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi pd larifu Oglasa tprsjama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preierrtova ulica it. 4 Bolgarski fašizem Bolgarski fašizem, osredotočen v or-* Kinitaciji »Rodna zaščita«, se je porodil skoraj istočasno kakor slični pokreti v drugih evropskih državah. Izšel je naj-Pffcj 11 vrst akademske mladine in se ja dolgo omejeval skoraj samo na to, zato j* ha tudi bil v širših narodnih krogih °rez pomena. Nekaj časa so mu bili nasprotni celo makedonstvujušči, ker so sd bali, da bi se iz te organizacije utegnila izviti akcija, ki bi se v zasledovanju nacionalnih čistobulgarskih ciljev mogla *daj križati ž njihovimi interesi. Žilavo* in vztrajnosti svojih vodirbljev, ki so jded tem dorastli v zrele može, se pa 'Pia »Rodna zaščita« zahvaliti, da je j^ojo najtežjo krizo prebolela in da pri* *tenja postajati vedno važnejši faktor v tedanji bolgarski politiki. V razliko z mnogimi drugimi podob* kitni pokreti, je bolgarska »Rodna za* •oita« sprejela že od vsega početka čisti fašistični program in tudi njena uniforma te le kopija italijanskih »Črnih srajc«. In kjorda je prav to bilo odločilno, da je *Rodna zaščita« pričela iskati stikov t ‘telljatiskim fašizmom, nadejajoč se s te Jttam ne samo moralne, ampak tudi ma* jahalne pomoči. Vzpostavljeni pa so bili 1* *tiki s posredovanjem italijanskega fa* J'« v Sofiji, ki je »Rodni zaščiti« dal na *’k*h01ftge tudi avoje inštruktorje in celo "fckaj ca ga lokale v Italijanskem domu. plffio tega je pa mnogo članov študiralo teslitem tudi v Italiji sami za časa viso* ■*hŠ0l8klH naukov na tamkajšnjih univer* •MU Vse to Jb logično privedlo bolgarsko *“odno zaščito« v docela italofilske vo* ?®* in sledila je naposled tudi formalna Jjteha zveza z italijanskim fašizmom na 'J1* ter z makedohstvujuŠČimi rta drugi |Jfani. Ro sklenitvi te zveze ji je bila s ?‘|anl Makedonske banke v Sofiji, ki je rfte ustanovljena po neki močni Italijan* *'banki in k! trenutno razpolaga z naj* ;Wjimi svotaml na Bolgarskem, zasigu-a tudi materijalnft pomoč. POkret je j J' s tem postavljen tla trdno ba20, dobil J* moralno in flnančho podporo, postal ?r*an izvestne politike in se pričel orga-Jteatorldtio Uriti. Tako so bile v zadnjih J!e»ecih ustanovljene krajevne organiza* 'te po vseh večjih bolgarskih centrih, Pfteebno v Plovdivu, Vidinu, Trnovi, 7«, Burgasu itd. ,'Stečajno t novim razmahom se je pa J£ela »Rodna zaščita« tudi milltarlsirati h? vzoren nekakšne zasebne milice, ki m hadomestovala vojsko, katere Bol- po hetiillskl m^ovnl pogodbi kot ena država ne sme vzdrževati. fcjbrojL _______________________ ju'tajnih manevrih, iti So bili letos v za» Jeseni prirejeni v severni Bolka* jJ’ te ta milica tudi že nastopila I SVo* Uf' docela vojaško ižvBžbarttml in o-teh « i tofrnačijami. Po infortrtaci* CJfantOskega ČaaPOIria je bi! njen vr-i«Jy* zapovednik baje višji italijanski 4jtei častnik. akcije »Rodtie zaSčite« je pt» ^ed tem dovolj jasna. Njena naloga je Ijjj Širiti in vzdrževati v Bolga> Ministri v razgovoru z lavnimi in gospodarskimi delavci LABORATORIJ ZA PREISKOVANJA BLAGA. — IZPLAČILO ZAOSTANKOV, KI JIH DOLGUJE DRŽAVA CESTNIM ODBOROM. MARIBOR. 12, novembra. Danes dopoldne ob 9. se je V kazinski koncertni dvorani vršila konferenca gg. ministrov dr. SrŠkiča, dr. šverljuge, dr. Švegla in inž. Serneca z delegati iz srezov Maribor levi in desni breg, Dravograd, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, ki jih je prispelo krog 80, sami znani odlični javni in gospodarski delavci. Konferenco je otvoril in vodil mestni župan dr. J u v a n, ki je predlagal udanostno brzojavko kralju in pozdravno brzojavko predsedniku vlade g. generalu Zivkoviču. Posamezni delegati so izrekli nato popolno soglasje naroda z današnjim stanjem irt Iznesli razne gospodarske potrebe in težkoče: Mariborski podžupan dr. L i-p o 1 d imenom mariborskega prebivalstva, ravnatelj K r e j č i (Ruše) imenom gospodarskih krogov minister v p. Vesenjak imenom javnih in gospodarskih delavcev, Peto-var (Ivanjkovci) imenom vinogradnikov, posestnik Š e r b i n e k (Svečina) imenom občinskih odborov, minister dr. K u k o v e c in bivši poslanec Ž e b o t imenom nacijonalnih delavcev, Petar M i o v i č imenom agrarnih producentov. B u r e š za Zvezo obrtnih zadrug. W e i x 1 Imenom trgovstva, obrtnik N o v a k za društvo vojnih oškodovancev v Primorju irt na Koroškem, župan Kolman (Sliv* nica) imenom kmetskih občin, načelnik okr. cestnega odbora v Murski Soboti T i t a n za Prekmurce, župan inž. Pahernik imenom gozdnih posestnikov in lesnih trgovcev, župan K a 1 o h (Studenci), ter končno dr. M ii h 1 e i s e n imenom Nemcev. Imenom gg. ministrov sta odgovarjala na posamezne želje in predloge gg. ministra inž. S e r n e c in dr. Š v e r 1 j u g a, povdarjajoč veliko razumevanje obmejnega prebivalstva za ukrepe Nj. Vel. kralja, za novi položaj v državi, za složno gospodarsko In javno delo, zlasti pa tudi dobro voljo vlade v delu za omiljenje gospodarske krize. G. fin. minister dr. Šver-ljuga je zlasti tudi obljubil, da se bo zavzel za ugoditev želje Mariborčanov, da se ob zgradnji nove carinarnice v Mariboru uredi tudi poseben laboratorij za preiskovanje blaga. Tudi je sporočil, da je že izdal naročilo, da se izplačajo okrajnim cestnim odborom zaostanki, ki jih država še dolguje bivšim okr. zastopom v iznosu krog 25 milijonov dinarjev. Kmalu po 12. uri je Župan dr. Juvan zaključil konferenco med navdušenim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji. Po konferenci so gg. ministri še sprejeli nekatere deputačije. ob 13. pa se je vršil pri Orlu slavnostni obed. Nerazdruililvo prijateljstvo FRANCOSKI MINISTER CHAMPETIER DE RIBEK O ODNOŠAJIH FRANCI* JE NAPRAM JUGOSLAVIJI. - OJACENJE MIRU V EVROPI. BEOGRAD, 12. novembra. Vodja francoske delegacije, ki je včeraj prisostvovala Slavnostnemu odkritju spomenika Hvaležnosti Franciji, minister Champe-tier de Ribes, je davi sprejel zastopnike jugoslovanskega tiska. V prijateljskem razgovoru ž njimi je izrazil svoje presenečenje nad izredno iskrenim in prisrčnim sprejemom francoske delegacije prav povsod, kjer se je mudila v naši državi. »In kaj naj rečem o bivanju v Beogradu,« je nadaljeval minister, »navdušen Sem in iskreno hvaležen Nj. Vel. kralju, vladi in prebivalstvu za sprejem in srečen, da sem prišel v tako prijateljsko državo. Doletela me je čast, da sem bil sprejet tudi v avdijenci, Pri tej priliki sem izročil odlikovanje prestolonasledniku Petru, ki je tako Šarmanten in vesel princ, kakor ga še nisem videl.« O ©dnošajih Francije napram Jugoslaviji je Izjavil: »Mi smo, kakor vedno, Čvrsto odločeni, da nadaljujemo v najožjem sodelovanju z Jugoslavijo politiko sporazuma v pravcu miru in hladnokrvnosti, ki gre ža tem, da organiziramo in ojačimo duh miru. Mi delamo na tej politiki z vsemi silami kljub vsem težkočam, ki Se nam stavljajo nasproti. Trdno smo odločeni, da nadaljujemo politiko nerazdružljivega prijateljstva z Jugoslavijo, posvečenega S krvjo na bojnih poljanah.« Oflgofltteu sestanka austrti-akega parlamenta DUNAJ, 12. novembra. Sestanek novo izvoljenega avstrijskega parlamenta bo najbrže odgoden za 14 dni, ker Še ne bo kmalu mogoče sestaviti delazmožne večine. Med tem Časom se bodo stranke konstituirale in pričele pogajanja. Od poteka teh pogajanj bo tudi odvisno, r1; porišče za cilje eksponenta te politike, ki je znan bolgarski diplomat in ki je kot tak predistiniran za bodočega diktatorja, nekakšnega bolgarskega Mussolinija. Kljub vsem naporom pa stoje Širše mase bolgarskega naroda zelo rezervirane ob strani. Ideja fašizma »Rodne zaščite« ne more in ne more prodreti niti med kmečko ljudstvo niti med delavstvo, ki je skrajno nasprotno njenim tendencam, po- tolitlčal Upliv tuje sile in postat* o-i sobno še iz enostavnih »raktičnih razlo gov, ko vidi, da se v času, ko nezaposlenost dan za dnem raste, vedno bolj množi število tujih delavcev z one strani Jadrana. Zelo ttialo je tedaj verjetno, da bi bolgarski fašizem mogel zares postati ljudski pOkret v masah. Vendar pa more v danih razmerah postati važen faktor, s katerim bo treba računati. Kako in v koliko, to bo pa mogla pokazati šele bodočnost. bo ostala sedanja vlada neizpremenjena ali pa pride do popolnoma nove vlade. Sicer prihaja po volitvah vedno večje iztreznenje in mirno presojanje volilnih rezultatov. Niti ena stranka namreč ni doživela izpolnitev svojih pričakovanj Govori se sicer o potrebi koncentracije, ki jo zahteva zlasti težka gospodarska kriza, vendar pa je nasprotje med meščanskim in socijalističnim blokom sko-ro nepremostljivo in je malo verjetno, da bi prišlo do koncentracije, čeprav Ji socijalisti pod gotovimi pogoji niso nenaklonjeni. Najbolj razočarani pa. so vsekakor krščanski socijalci, katerim Je zveza s Heimwehrom samo škodovala, ne pa koristila, kakor so pričakovali. Po5re0ouanje kralju Karlu pri opoziciji BUKAREST, 12. novembra. Da reši parlamentarno krizo, je poslal kralj Ka-roj svojega privatnega tajnika k voditeljema opozicije Bratianu in Averescu s pozivom, da naj se opozicija zopet vrne v parlament. Politični krogi menijo, dB bo opozicija ugodila kraljevi želji. Uladna kriza u Belgiji BRUSELJ, 12. novembra. Ker je prišlo v vladi radi jezikovnega vprašanja do ostrih diferenc, je ministrski predsednik Jaspar po posvetovanju s konservativnimi ministri sklenil podati kralju de-misijo Celokupnega kabineta. mariborsko cjleballSče REPERTOAR: Sreda, 12. novembra. Zaprto. Četrtek, 13. novembra ob 20. uri »Lutka« ab. B. Petek, 14. novembra. Zaprto. Sobota, 15. novembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«. Kuponi. Gostovanje gdč, Milke Michl, zagrebško subrete. Prva repriza Audranove operete »Lutka«, ki je pri svoji nedeljski premijeri zelo ugajala občinstvu, bo v četrtek, 13. tm. Pri predstavi bo pela naslovno partijo gdč. Barbičeva ter bo nastopil kot gost g, Harastovič. Gostovanje gdč. Milke Miohlove v. Današnja policijska kronika- izkazuje dve aretaciji in 19 prijav. — Aretirana sta bila Fran Kratln in Pipan Alojz radi ponočnega razgrajanja. Od vloženih 19 prijav se tiče 6 prometnih grešnikov, ostale prijave so vsakodnevnega značaja. — Onemoglost. Sinoči se je na državnem mostu vsled onemoglosti zgrudil 23letni §e-stilar (Žirkelsehmied) M. K. iz Pobrežja. Reševalni oddelek ga Je po okrepčanju odpremil na stanovanje. •— Ob istem času pa je med vršenjem službe padel na glavnem kolodvoru SOletni železničar Matija Slekovec. Prepeljati so ga morali v splošno bolnico. --- r -i -- v---J-- Krvno, kožno In živčno bolhi dosežejo t Uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice urejeno prebavo. Spe-cijalni zdravniki silnega slovesa sprl-čujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Joseifove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz JosefoVa« grenčica se dobi v vseh Ickariinh, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborski Kraljeui ministri u naši sreči V naši sredi se mude štirje ministri, gg. dr. Srskič, dr. Švrljuga, inž. Sernec in dr. Svegelj, agilni sodelavci Nj. Vel. kralja in predsednika vlade, generala Zivkoviča, reprezentantje režima, ki se je nadel nalogo, da izvede končno našo notranjo konsolidacijo, narod pa prepoji z novim duhom, duhom resničnega bratstva in složnosti. Maribor je seveda sprejel visoke goste z vso gostoljubnostjo in radostjo, ker se kot skrajni severni branik naše države dobro zaveda velikega pomena nove dobe in tudi svojih dolžnosti. Mesto je bilo vse v zastavah in kraljeve odposlance je na Glavnem trgu pozdravila ob prihodu ogromna množica naroda, ki jim je priredila prisrčne ovacije, obenem pa viharno manifestirala svojo vdanoštna-pram junaškemu in modremu vladarju, ki je dne 6. januarja 1929 z energično gesto napravil konec poprejšnjemu lažipar-lamentarizmu in nakazal smernice konstruktivnega dela. V slavnostno okrašeni mestni posvetovalnici se ie takoj po prihodu gospodov ministrov vršila slavnostna seja občin-, skega sveta, na kateri je g. župan dr.. Juvan pozdravil gg. ministre s sledečim značilnim govorom, ki je bil sprejet z viharnim ploskanjem: Gospodje ministri, dragi nam gostje, mnogo spoštovana gospoda 1 ■ : v • Mesto Maribor je doletelavdaheš iared-'na čast in velika sreča, ko more v tej zgodovinski dvorani, v kateri Se je-odločevala dolga desetletja usoda Obrtteftfib. Slovencev, pozdraviti štiri ministre kraljevske vlade. V imenu mesta Vas gospodje ministri prisrčno pozdravljam in Vam kličem: Dobro nam došli! Naša radost je tem večja, ker prihajate k nam kot zaupniki in odlični ministri našega viteškega vladarja, kateremu je cel Maribor iz celega srca udan ter kot intimni sodelavci prvega zaupnika Nj. Vel. kralja, gospoda predsednika vlade Petra Živkoviča, ki z veliko državniško modrostjo vodi našo državo in jo bo privedel do končne konsolidacije. Naš pozdrav je iskren in prisrčen in prosim, da najde enak odmev tudi pri Vas gospodje ministri. Mesto Maribor s svojo okolico leži na najsevernejši točki naše lepe Jugoslavije, toda na nacijonalno ogroženem ozemlju. Iz tega razloga se pri nas strankarski boji niso nikdar vršili v tej meri in š to ■ ostrostjo, kakor drugod po državi. Naci-jonalna nevarnost je blažila strankarske strasti in nestrpnost. Mi vemo in vedno smo se zavedal!, kaj pomeni za nas narodna svoboda. Ml smo preživeli v teh krajih do narodnega ujedinjenja težke čase. V tejle dvorani se dolga, dolga stoletja ni čula in ni smela spregovoriti slovenska beseda. Mi obmejni Slovenci smo bili na svoji rodni zemlji, posvečeni od naše lastne krvi in lastnega truda, žali-bog tujci in državljani druge vrste. Mi nismo imeli svojih narodnih šol, naš jezik se je zaničevalo, od javnih služb se . nas je odrivalo, zatiralo in celo zapiralo se je narodno zavedne ljudi. Ko je bilo trpljenje najhujše, nam je prinesla zarjo svobode srbska vojska in z velikim nav-dušenjem/z velikim veseljem in z globoko hvaležnostjo pozdravili smo prevrat, ko smo po stoletnem robstvu dočakali narodno osvobojenje in se združili z brati Srbi in Hrvati v lastno, mogočno Jugoslavijo pod žezlom vzvišene dinastije Karadjordjevičev. Gospoda, samo oni, ki je živel v robstvu, more pravilno oceniti vrednost narodne 'svobode. Komaj smo prišli po težkih žrtvah do lastne svobode, smo morali gledati, kako so se nesposobni narodni voditelji zapletli v bratomorne strankarske boje, ki so resno ogrožali vsak napredek in celo obstoj države. V tem strahu in žalosti smo vsi obmejni Slovenci brez razlike strank s hvaležnostjo pozdravili veliki dogodek od 6. jan. 1929, ko je viteški in modri naš kralj napravil konec lažJparlamentarizmu, prevzel vodstvo države v lastne roke in pozval v vlado izkušene in z globoko ljubeznijo do države navdahnjene javne delavce, katerih četvorico imamo čast danes pozdraviti v naši sredini. Gospodje ministri! Vi ste prišli kot odposlanci našega vladarja in gospoda pred sednika vlade k nam, da se z zastopnik naroda informirate o njegovih potrebah in o njegovem razpoloženju. Prišli boste v teku jutrišnjega dne v stik z zastopniki vseh bivših strank, vseh slojev našega naroda in naših omejnih prebivalcev, ki Vam bodo naše potrebe povedali in jaz Vas prosim, da jim idete na roko Imeli pa boste tudi priliko, da spoznate pravo ^razpoloženje naroda. Slovenski del našega naroda je brezmejno udan in globoko hvaležen s vojemu viteškemu vladarju in vzvišenemu kraljevskemu domu. V ogromni večini odobrava smernice kraljevega manifesta od 6. jan. 1929. Naš narod odobrava in s hvaležnostjo zasleduje veliko delo naše kraljevske vlade pod vodstvom predsednika vlade gospoda Petra Živkoviča. Vsak razsoden in objektiven državljan mora in more videti, kako velikansko delo se je izvršilo v tem kratkem času. Na polju zakonodaje gre delo vlade že h koncu, in b mo imeli skoraj vsi državljani enake zakone, enake pravice, enake dolžnosti na podlagi enakih zakonov. Velik napredek je vlada izvršila na gospodarskem polju in uspeh tega smotrenega dela se bo še bol; opazil v narodu, čimdalje bo ta vlada trajala. Vi boste videli, da je naš narod pripravljen žrtvovati vse svoje moči za čimprejšnji prospeh dela kraljevske vla de. Mi vsi, ki smo poklicani na vodilna mesta, po svojih močeh posvetimo vse sile brez razlike na bivše stranke, da to >vlado podpiramo, da delamo po njenih dntencijah, da tako skupno pomagamo doseči oni veliki cilj, ki ga je nam posta- vil prvi sin našega naroda Nj. Vel. kr ...... j .lL:variti in zgraditi trdne temelje za močno, bogato in srečno Jugoslavijo, močno in spoštovano na zunaj, v kateri pa vsi trije bratje Srbi, Hrvati in Slovenci žive v bratski slogi in ljubezni, enakopravni pred zakonom, ene misli in ene krvi. V tem smislu Vas gospodje ministri po zdravljam in kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj, živio Jugoslavija, dobro došli nam gospodje ministri. G. županu je na njegov pozdrav odgovoril v imenu vseh navzočih ministrov pravosodni minister dr. Srškič Milan, ki je v svojem govoru posebno naglašal: čast nam je in srečni smo, da moremo prisostvovati seji vašega občinskega sveta, da se moremo zahvaliti vam in meščanstvu za sprejem. Ta iskreni in prisrčni sprejem, s katerim je počastil ves sjovenski del našega naroda brez razlike nas odposlance Nj. Vel. kralja, nam je priča, kako ste Slovenci pravilno razumeli novi duh in nove potrebe. Ta 'sprejem dokazuje, da se naš najsevernejši in najzapadnejši del naroda v polni meri zaveda položaja, nastalega po zgodovinskem 6. januarju. Vi, ki ste se tu stoletja borili za svojo nacijonalno eksistenco, da ohranite svoje jugoslovansko čustvovanje, ste tudi v skupni jugoslovanski državi čutili, da po vseh svojih močeh pomagate s svojo kulturo in sposobnostjo sebi in skupnosti do napredka. Mi prihajamo k vam kot odposlanci Nj. Vel. kralja, da kakor je on to hotel, brez posrednikov sami in naravnost govorimo z vami. NJ. Vel. kralj je prav to tudi hotel, kajti mogel bi vladati tudi brez naroda, a to bi bilo proti njegovim intenci-Jam, kajti pot do uspeha in do vse moči leži v prvi vrsti le v medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Zato je kontakt kraljevske vlade z narodom potreben. Da vzpostavimo ta kontakt, zato smo prišli k vam. Mi vemo, da so vaše potrebe velike, a vemo tudi, da se dajo izpolniti le takrat, če so na razpolago tudi potrebna sredstva. Mi bomo skušali storiti vse in bodite trdno prepričani, da morete pri tem računati v polni meri z našim razumevanjem, naklonjenostjo in najboljšo voljo. Sporočili bomo Nj. Vel. kralju o vašem velikem patrijotizmu in o velikem razumevanju novega stanja in del? za skupne uspehe, ki smo ga našli pri vas. Naša velika želja je, da odstranimo vse grehe, napake in ovire prošlosti in da z našim velikim viteškim vladarjem do kraja izvedemo program, ki so ga začrtale deklaracije kraljevske vlade za sijaj, veličino in srečno bodočnost naše velike kraljevine Jugoslavije. (Viharno odobravanje.) Na ta izvajanja g. pravosodnega ministra se je zahvalil župan dr. Juvan ter nato zaljučil svečano sejo. Gg. ministri so se nato v spremstvu okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, mestnega župana dr. Juvana in drugih dostojanstvenikov ob viharnem pozdravljanju večtisočglave množice, ki je še vedno bila zbrana na Glavnem trgu pred magistratom, odpeljali v hotel »Orel«, kjer je bila nato intimna večerja. Sprememba posesti. Ga Terezija Pichler, žena nadmlinarja v Mariboru, Meljska cesta je kupila od g. Slavko Tičar-ja hišo na Frankopanovi ulici 27 za Din 160.000. Svojo desetletnico bo v kratkem proslavila Protituberku-lozna liga v Mariboru, ki razvija zelo uspešno delovanje v borbi proti tej nevarni bolezni. Ambulatorij lige v Gre gorčičevi ulici št. 6, kjer je našlo tekom let že mnogo trpečih ljudi pomoč in nasvet, je postal zavod, ki je našemu me stu že v ponos. Liga se vrh tega uspešno udejstvuje tudi na polju socijalnega skrb stva. Njen odbor pod vodstvom srezke-ga načelnika g. dr. Ipavca nudi najboljše jamstvo, da bo liga tudi vnaprej posveti la vse svoje moči človekoljubnim akcijam. — Letošnja sezona v Reg. Slatini je glasom statistike, ki jo je izdalo ravnateljstvo, bila tekom zadnjih treh let najuspešnejša. Največji obisk je bil v mesecu juliju, ko je bilo dnevno stanje gostov 1750. V celem jfe bilo v letošnji sezoni 7720 gostov napram 7533 v 1. 1929 in 7370 v 1. 1928, odnosno napram 3651 v I. 1919. Največ je bilo zasebnikov (4406), potem trgovcev (1031), uradnikov (987) itd. Največji kontingent gostov je dal Zagreb (1550), dalje Ogrska (1062), Beograd (965), Vojvodina (918), ostala Hrvatska (826) itd. Ljubljana je dala 356, cela Ostala Slovenija 584 gostov. Tekom sezone je v zabavo gostov bilo 65 kinopredstav, 10 plesnih večerov, 7 gledaliških predstav, 7 koncertov (izven dnevnih koncertov vojaške godbe) in več raznih drugih prireditev, vsega skupaj 109. Higijenska razstava v Konjicah. Zdravstveni dom v Mariboru priredi v času od 16. do 23. tm. higijensko razstavo z raznimi predavanji in predvajanji zdravstvenih filmov. — Podružnica Rdečega križa v Studencih e proslavila preteklo soboto v gostilni Špurej svoj Martinov večer ob obilni udeležbi domačih in sosednih prijateljev Rdečega križa- Saj se celo Radvanjčani niso ustrašili dalnje poti! Razvedrila je bilo toliko, da je vsak prišel na svoj ra čith. Dve godbi, petje okteta iz Maribora, komični nastop, bogat srečolov — vse to je udeležence razgibalo, da ne bodo kmalu te prireditve pozabili. Moralni rakor tudi gmotni uspeh v prid studenške in radvanjske dece je prav dober, zato se vodstvo vsem, ki so k uspehu kakorkoli pripomogli, iskreno zahvaljuje. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek 17. novembra bo predaval g, primarij dr. Dragaš iz Ljubljane o negi otroka v prvih letih. V petek, 21. novembra: Univ. prof. dr. Halm iz Irkutska o sedanji Rusiji. — Uradne ure pri carinarnicah in centralnih carinskih blagajnah so po-čenši z 11. novembrom vsak dan dopoldne od 8,—12. ure, ter ob sobotah od 8. —14. ure. — Cercle framjais. Gospod Marc Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo prišel v petek dne 14. t. m. v Maribor predavat o skupini pesnikov iz sredine 19. stoletja, ki se označa z imenom moderni Parnas. Predavanje bo v »Vesni« ob osmih zvečer. Vsi, ki žele slišati odličnega francoskega govornika, so dobrodošli. Vstopnine ni. — Nezgoda trgovske potnice. V Tattenbachovi ulici je davi 231et-ni trgovski potnici Marici Roškarjevi na porobku pločnika spodrsnilo in si je zlomila desno nogo v podkolenju. PoneSrečenko šo prepeljali v splošno bolnico, i SIMO — 1 1 Graf skl: ===== Samo 5e sredo in četrtek TANGO LJUBEZNI V petek začne svetovni velefilm KAPETAN DREYFUS Union: Samo car dni najina je noč. CHARLOTTE ANDER. HANS AL-BERS. LUCIE ENOLISCH. VVALTER JANSEN. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeliah in oraznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. uri Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI APOLO KIMO Soboto 15., nedeljo 16. nov. KEU MAYNARD - TOM MIX. KARAVANA V PUŠČAVI. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek dne 13. t. m. bo predaval ff* dr. Jehart o Palestini. Skioptične slika Začetek točno ob 19. uri. Vstop prost Novinarski klub. Drevi ob pol 20. uri se bo vršila v prostorih uredništva »Mariborer Zel* tung« važna klubova seja. Člani se na* prošajo, da se seje polnoštevilno udeleže. Hoče. Pretečeno nedeljo so uprizorili hočkl šolarji v Sokolskem domu igro »Čudež* ne gosli«, ki je vsestransko dobro uspe* la. Saj pa je imela vodstvo učiteljica Sa Mara Apihova v svojih spretnih rokak Javno moramo pribiti, da ji gre za nj®1* požrtvovalnost 'in neumorno delavni vsfe naše iskreno priznanje in zahval* Nastop mladine je bil, z malimi izjema*1 — kakor povsod — siguren, inscenac# in kostumi pa so najbolj ugajali odrasli!* — Igra se bo ponovila za šolarje iz H0* Razvanja, Reke, Miklavža in Brezja P^ hodnjo nedeljo ob treh istotam. — Šahovski odsek »Napredka« javlja, da so popravila društvene sobe' Narodnem domu končana in se bodo se" stankj zopet lahko redno vršili vsak P01}! deljek in četrtek od 17.—19. ure. Zla5® opozarjamo dijake in dijakinje šahiste,*1 se mislijo udeležiti društvenega turnlri* da se sigurno udeleže sestanka v ponck’ jek dne 17. t. m., na katerem bomo ^ očili čas in pravila turnirja. Dr#v® javlja dalje, da je društvena knjižnica, p sc nahaja v društveni sobi, odprta vsak" soboto od 16.—18. ure. Knjižnica je v5®* kemu članu brezplačno na razpolago* TRENCHOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni jop^r kože, plišl, snežni čevlji, snežni škofl"' gaioše, kakor tudi razno manufaktur^ blago na obroke. ORNIK, Maribor, roška cesta 9. XI**1, 15. novembra — Kino UNION — 15. novefflt*1 Hadži Murat AMAN, Dita PARLO. velefilm Ivan MOZUHIN, Lil DAGOVER. Preskrbite si vstopnice! Nezgoda na ulici. j{ Mesarski pomočnik Emanuel LOP z Gornje Sv. Kungote je na znan,,*e, crižišču novega Glavnega trga, y . trinjske in Tattenbachove ulice v drl na tla z vozom 391etno Tere* (opše iz Pobrežja, ki je prišla pod ^ esa. Ponesrečenka je dobila ra,n.eno* evi roki, desni nogi in čuti tud:t ^ ranje poškodbe. Odpremili s0 1 bolnico. Grd slučaj trpinčenja žival** Na sejmišču je imel 461etni Kovačič od Sv. Marjete na DfaV!cjet* polju na vozu zvezanih sedem Jboge živali so bile zvezane 'Lutftt eno stran in jih je 5 omagalo. ^$0* stvo se je očito zgražalo nad JV po-veškim postopanjem ter pozvanfgv® icijskega stražnika, ki je nap proti posestniku ovadbo Proces kapetana Dresrfu Zgodovinsko ozadje. — vohun v francoskem vojnem mini- STRSTVU. I. Dreyfus še ni pozabljen. Pred 30 leti (e to ime razburjalo Francijo in ves kulturni svet. line tega junaka je neločljivo združeno z velikim vohunskim Procesom, ki se je pričel v jeseni 1. 1894 z aretacijo francoskega artiljerijskega kapetana Alfreda Dreyfusa v Parizu, se nadaljeval z njegovo obsodbo radi špi-ionaže v dosmrtno deportacijo in de-Sradacijo, ter se je končal leta 1906 s Popolno oprostitvijo, ko se je dokazalo, da je bil Dreyfus po krivem obsojen in da je dejanje, radi katerega je nad 4 in Pol leta pretrpel na Hudičevem otoku, zagrešil drug storilec — francoski častnik Esterhazy, potomec znane madžarske rodbine. O tem procesu imamo celo literaturo. Najboljšo zgodovino tega procesa je spisal Jožef Reinach v 7. zvezkih, pod naslovom: Histoire de 1’affaire Dreyfus, Potem sledijo pisatelji Bernhard Laza-fe, Emile Zola, Ives Guyot, Theodor Reinach, 1. France, Louis Leblois ter v nemškem jeziku delo nemškega publicista dr. Bruna Wei!a pod naslovom: Der ProzeC des Hauptmanns Dreyfus, ki je izšlo ravnokar v 6. izdaji v Berlinu. Dr. Weilovo delo opisuje nad 278 straneh zgodovino tega procesa objektivno in izčrpno. Enako zanimivo je Emil Zola v svojem delu: L’affaire Dreyfus Q~a verite en marche), ki si je izbral motto »Resnica je, na pohodu in nič je ne bo ustavilo«. Je to zbirka Zola-jevih Kovorov, člankov in brošur o Dreyfuso- vi aferi. V zadnjem času pa smo dobili celo zvočni film z naslovom: »Proces kapetana Dreyfusa«. Točno po zgodovinskih virih je prirejen naslovni film. Vse glavne osebe, ki nastopajo v njem, so prikazane z zgodovinsko natačnost-io, n. pr. kapetan Alfred Dreyfus, major Esterhazy, pisatelj Emil Zola, politiki: Clemenceau, Poincare, Jaurčs, zagovorniki in junaki svojega poklica Deman-Ke, Labori, Mornard, podpolkovnik Pic-fluart in drugi. II. Zgodovinsko ozadje tega procesa je ®a kratko sledeče: Okrog leta 1890— 1894 je bilo francosko javno življenje zelo razburkano. Patrijotično čuteči Francozi niso mogli pozabiti žrtev nem-Ško-francoske vojne 1. 1870/71 in Alzacije - Lorene. V Franciji se je v tem času sicer že utrdila republikanska ideja, vendar pa je bilo monarhistično gibanje *>e dovolj močno. Razkritje škandala Danama« je pokazalo, da so domače Politične in gospodarske razmere neprave, gnile. V zunanji politiki je vladala negotovost, nervoznost, napetost, nuncija je bila osamljena, brez zaveznikov. Posebno kočljivo in občutljivo je “ilo razmerje med Francijo in Nemčijo. Že od 1. 1890 se je opažalo v francoskem vojnem ministrstvu, da izginjajo važni vojaški dokumenti, kakor n. pr. načrti trdnjav in važne tajne odredbe, nanašajoče se na organizacijo vojske ter vojne dispozicije. V francoskem generalnem štabu je obstojal poseben špijo-nažni oddelek (»Statistični oddelek«), če-naloga je bila, organizirati in voditi Poročevalsko službo izven mej Francija doma pa organizirati protišpijonažo, da se zasleduje in pobija delovanje inozemske špijonaže. Načelnik tega oddelka je bil v tem času polkovnik Sand-nerr, rodom iz Alzacije. Nemčijo je takrat zastopal v Parizu poslanik grof ^iinster, ki je bil že nad 70 let star, po jjaravi dobrodušen in dobromisleč, ven-,ar pa ni bil več kos svoji težavni na-°Ki; kajti pokazalo se je pozneje vsled °dkritij v Dreyfusovem procesu, da so njegovi podrejeni vojaški zvedene! (ata-eji) na lastno pest; za hrbtom in brez 'Vednosti g. poslanika vršili špijonažno ‘UŽbo v korist Nemčije, ki je v te svr-izdajala ogromne vsote. Nemški vojaki atašč v Parizu je bil od 1. 1891 ajje podpolkovnik pl. Schvvartzkoppen. , Francoski špijonažni oddelek je že 1. razkrinkal nekega uradnika v tehtnem oddelku za artiljerijo, po imenu . °utonet-a kot špijona v službi Nemči-j • Imenovani je bil obsojen na 5 let je-e- Na zahtevo francoske vlade ie nem- ški poslanik grof Miinster po tem odkritju zastavil svojo besedo, da njegovi uradniki ne bodo več imeli nedovoljenih stikov s francoskimi vojaškimi uradniškimi krogi. Kljub temu pa je nemška špijonaža še naprej delovala, in sicer, kakor se je pozneje dokazalo, s sodelovanjem nemškega vojaškega atašeja pl. Schwartzkoppena. Kljub najintenzivnej-šemu naporu pa se francoskim agentom ni posrečilo najti pravega krivca. Le toliko se je ugotovilo, da je dotični špijon najbrž v francoskem generalnem štabu ali pa vsaj v njegovi bližini. Koncem avgusta ali začetkom septembra 1894 je dobil francoski špijonažni oddelek v roke neki spis, ki je bil ukraden na nemškem poslaništvu in odposlan od nekega francoskega agenta na n&slov nemškega vojaškega atašeja. Dokazano je sedaj, da je dotično pismo spisal in odposlal pl. Schwarzkoppenu francoski major Esterhazy, ki je bil že dalje časa v službi nemške špijonaže proti plačilu mesečnih 2000 frankov. Nastalo je vprašanje: »Kdo je krivec? Kje ga je treba iskati?« Po mnenju francoskega generalnega štaba se je krivec moral nahajati v generalnem štabu samem ter je dozdevno artiljerist. Zasledovali so v raznih smereh, primerjali pisavo častnikov in prišli slednjič na sled, ki je peljala do štabnega kapetana, artiljerista Alfreda Dreyfusa. Ta sum sta izrazila najprej polkovnik Fabre in njegov podporučnik Aboville, ki sta poznala Dreyfusa že dalj časa. Polkovniku Fabru je bi! Dreyfus kot žid že od vseara početka nesimpatičen. finekdote Ko so za časa boljševiške diktature na Madžarskem podržavili tudi literaturo, je bil registriran tudi Franc Molnar, kakor vsi drugi pisatelji v državi. Vsi so dobivali mesečno plačo, ki se je izplačevala v znanih »belih bankovcih«, katere so fabricirali vedno sproti. Državna tiskarna, kjer so tiskali bankovce, je bila silno zaposlena in nekoč Molnar niti še drugega dne v mesecu ni prejel svoje plače. Zato je poklical tele-fonično ravnatelja tiskarne in ga hudomušno vprašal: »Gospod ravnatelj, ali je moja gaža že natiskana. * * Pariška gledališka sezona je bila v polnem teku. Dopoldne glavne vaje, popoldne in zvečer premijere. Veliki kritiki so bili v silni zadregi, kako bi izvršili svoje obveznosti. Približno eno uro pred neko premijero sta se srečala Tristan Bernard in Antonie na cesti. Oba sta bila namenjena domov, da se preoblečeta. Nenadoma je rekel Antoi-ne: »Naj bo, kar hoče, jaz bom imel svojo običajno obleko, ki je tako lepa kot moj smoking.« Tristan Bernard: »Potem ostanem tudi jaz. kakor ti. Moj smoking je namreč še bolj ponošen kakor moja navadna obleka.« * * Znani angleški pesnik Yeats je vedno sam vodil inscenacijo svojih del. Zanimala ga je zlasti razsvetljava in ga v tem pogledu nikdar ni bilo mogoče zadovoljiti. Nekoč je zopet prisostvoval neki izkušnji. In zopet mu ni bila všeč razsvetljava. Po njegovem mnenju bi morala priti do veljave rdeča barva, obzorje bi moralo biti svetlo in tudi bliski mu niso ugajali. Razsvetljevalec je postal končno nervozen in je zato napravil kratek stik. V trenutku so se zasvetile kulise, kar Yeats v svoji gorečnosti ni niti opazil. »Končno je vendarle v redu!« je zakričal navdušeno. »Zakaj niste tega napravili takoj in zakaj ne vedno?« »Toda, dragi mojster,« je rekel gledališki ravnatelj, »jaz vendar ne morem radi Vas vsake tri dni zažgati hišo!« Rešpekt. — Dragi mož, ta kuhar je strašen človek. Ce bo še kedaj tako vsiljiv, mu reci, da je predrzen! = Draga ženka, iaz mu bom to raje telefoniral Sz dežele brez ieleza in sozdov ŽIVLJENJE V DEŽELI PONOČNEGA SOLNCA. — PRIPROSTE HIŠE. ČUDOVITI TELOVNIK ŽENSK. V članku angleškega lista »The La-bour VVoman«, ki izhaja v Londonu, opisuje bivši podtajnik v Macdonaldovem kabinetu, Rhys Davies, ki se je udeleži! svečanosti tisočletnice islandskega parlamenta, razmere na tem velikem severnem otoku, sledeče: »Moški morajo delati, ženske delati in plakati«, pravi že star islandski pregovor. Ta utis sem dobil tudi na tej svečanosti — redki in edinstveni, kakor je to tudi edinstvena dežela z najstarejšim parlamentom. Ženske tamkaj delajo in plaikajo, ker se letno pri ribolovu v severnih vodah potopi povprečno 60 moških. To je vsekakor strašen davek, ako pomislimo, da šteje ogromni otok komaj 115.000 duš in da pride na 1000 moških 1051 žensk. Otok Islandija je skoraj tako velik kakor Anglija, vendar pa je le eno petino dežele mogoče obdelati. Med 42 islandskimi parlamentarci je samo ena ženska. Okrog 900 žensk se udejstvuje v industriji popolnoma samostojno. Sicer pa je glavno delo žensk čiščenje rib, ki jih polove možje v severnih ledenih pustinjah vse do Nove Fundlandije, Labradora in Groenland-ske. Pomladi in jeseni v Islandiji ni, poletje je jako kratko, zato pa zima jako dolga. Islandija je dežela ponočnega solnca, ki traja dva meseca v letu. Življenje v glavnem mestu Reykavi-ku je slično življenju v kakem malem angleškem mestu, ki šteje do 25.000 prebivalcev. Tamkaj ni posebnih razlik med ljudmi, ni ne zelo bogatih niti zelo siromašnih. Islandija nima vojske, ne mornarice in samo 30 policistov. Nima železnic, ne gozdov, ne žita, ne sadja, ne cvetja. Po veri je prebivalstvo protestantske vere. V Islandiji ni niti premoga, temveč se poslužujejo vroče vode iz vročih vrelcev. Videli smo hiše, ki so bile v vseh prostorih opremljene s cevmi, v katere spuščajo iz vrelcev (gejsirjev) vročo vodo, ki potem greje vso hišo. Zanimivo je bilo, ko je neka ženska spustila v lončeno posodo pred menoj 2 jajci, ki ste bili takoj skuhani In kako tudi ne. Temperatura vode znaša 97 stopinj. Še bolj pa sem se začudil, ko je pred menoj ženska mesila testo in je zakopala potem v vroč pesek vrelca ter je pustila tamkaj 20 ur. Drugi dan smo jedli zelo lepo spečen krulil Islandija je dežela ogromnih rek, ki so polne krasnih postrvi. Dežela je dalje polna snežnih gorskih vrhov in vulkanov. Tamkaj ne poznajo stavbnega, kamenja, temveč neke vrste luknjičast lapor. Hiše se grade zato zelo priprosto in je njih notranjost zelo slabo urejena. Dobro oblečena Islandikinja nosi na glavi črno kapo. Kita ji je razdeljena na več delov in je pripeta na kapo. Pod črnim suknjičem nosi belo bluzo, na katero je pripet velik svilen robec, naravnost slikovito vezen. Najlepši okrasek Islandkinje pa je čudovit telovnik, ki se podeduje od rodu do rodu in je izredne dragocen. Vezen je srebrom, zlatom in pravimi biseri in se zapne na oprsju s tankimi zlatimi verižicami. Zraven spada še črno svileno krilo in krasen čipkasti španjolski šal. Telovnik je vreden v naši valuti nad 50.000 Din in predstavlja torej že lepo premoženje. Šport Vseslovanske plavalne tekme v Mariboru? Kakor doznamo, se bodo vseslovanske plavalne tekme prihodnjo leto vršile na Mariborskem otoku. Tekmovanja se bodo udeležili Češkoslovaška, Poljska, Bolgarija in Jugoslavija. Končna odločitev bo padla prihodnji mesec. Rešiti je treba le finančno vprašanje in sicer zahteva Jug. plavalni savez od mestne občine, ozir. prireditelja Din 30.000.—. MO-LNP — službeno: V nedeljo dne 16. XI. se vrše sledeče tekme: ob H14. uri mladina SSK Maribor :m!adini SK Železničar za pokal MO, ob Vi 15. uri reprezentančna medmestna tekma Graz : Maribor. Službujočim odbornikom se delegirata gg. Amon in Vidovič. Obe tekmi boste na igrišču Maribora. Vsi v reprezentanco nominirani igralci se morajo javiti točno ob 14. uri kapetanu MO, ter prinesti s seboj sledečo opremo: črne hlače, dopolenice inčev lje. Drese stavi na razpolago SK Železničar. Tajnik. ISSK Maribor, nogometni odsek. Načelstvo sklicuje sestanek 'vseh članov nogometne sekcije za četrtek dne 14. t. m. ob 20. uri v zadnji sobi hotela Zamorec. Udeležba obvezna. Načelnik. fTlož ki poje duogloano To je Londončan Strath Mackey, ki je bil do nedavna čistilec oken. Pri tem svojem delu si je običajno pel. Imel je tenor, seveda ne prvovrsten. Nekega dne je poskušal peti melodijo, igrano na gramofon, in opazil, da mu iz grla prihaja dvoglasni spev, tenorski in basovski. To mu je delalo veliko zabavo in z neprestanim popevanjem je izpopolnil svoje glasilke v dvoglasnem petju do virtuoznosti. Nekega dne pa je šel mimo hiše, kjer je Mackey čistil okna in pel, zdravnik. Zanimal se je za čudni pojav in poklical čistilca oken k sebi. Pri preiskavi je ugotovil, da pri Mackeyu vsaka glasilka da drugačen zvok in s tem tudi drug glas. Tako je prišel či--tilec oken na to. da ima »zlato« v zrlu. ki mu bo neslo več nego čiščenje ofcen. Dejal je svojemu poklicu z bogom! in nastopa sedaj v varijetejih kot dvoglasni pevec. Pes kot prodajalec časopisou Proslula pariška specijaliteta je pes kot prodajalec časopisov v četrti Saint Fargeau v prodajalni lista »Ami de Peuple«. Dokler je prodajalka na mestu, se omejuje njen pes samo na to, da s prijateliskim mahanjem z repom po* zdravlja kupce. Prodajalka pa rada opoldan počiva in za nekaj ur zapusti prodajalno. To lahko mirno stori, ker pes vodi trgovino lepo naprej. Nihče si ne upa vzeti časopisa, ne da bi plačat Pes tudi dobro pozna denar, in gori® mu, kdor bi dal manj, nego stane časopis. Več lahko da. Velika usta. V bližini Budimpešte ie neka ekspedicija zgodovinarjev izkopavala večji kompleks starih stavb. Madžarski »eks* perti« so z veseljem ugotovili, da. so našli v veliki globini zavoj brzojavne žice. In takoj se je oglasil vodja ekspedicije Janošan ter se razkoračil: »Gospoda, to je nesumljiv dokaz, da so se že naši predniki bavlli s — telegrafijo!« Neki Dunajčan, ki je bi! tudi član t« mešane komisije, se je oglasil: »Gospoda! Na Dunaju smo kopali c*-lih štirinajst dni, pa nismo našli nobene brzojavne žice; to je nesumljiv dokaz, da so se naši vrli predniki že davno prej bavili — z brezžično telegrafi- jo.« Iz zakonskega raja. Ona: »Ravnaš z menoj kakor t sužnjo .. •« O n: »Najboljši dokaz za lažnivost Tvojih besed je dejstvo, da Te dosle’ še nisem prodal...« K sreči. Vdovec: »Izgubil sem ženo pri nekem požaru. Ogenj je zajel tudi njeno oble ko.« »Ali ‘je zgorela živa?« »Ne, k sreči so prišli gasilci pravo« časno. Pač pa je še istega dne utonila!« Stra l Msrtnw*Tfl VFCF&VTIT "Infra V M a r ' d o r u, 'dne 12. XI. 1939. mmnriTrrTiiTTii" 111 ri ~~i i 1 1 b 1 Lwa' - O današnji Gospe Sveti in slovenski kneginji Emi Krški ’ (Popotni vtisi a Zgodovinskimi oponbami.) Na moje vprašanje se mi je od-{ovorilo, da je tu letos in vsako leto ilttogo Jugoslovank v konviktu radi u-fieflja nemščine in izvedel sem tudi ceno: 90 šil. mesečno (5e se ne motim) za vso postrežbo in tudi na to je opozarjati naše Starše: kake narodne matere bodo U teh deklet, ki Sfkajo vase to vse bitje prenavljajoče zgodovinsko ozračje in o* kolje Gospe Svite ne vštevši tega, da se v tem sioer mednarodnem zavodu za boljše kroge priučijo nemščini. (Zahtevaj pismene pogoje, naslov: Madchen konvikt Maria Saal bei Klagenfuft.) Ena« ko mi je omeniti, kako važno bi bilo za Slovence, zahajati v GospO Sveto na le« tOvlSče. (V omenjeni gostilni Stane soba t dvema posteljama in s hrano na dan 10 lihi soba z jedno posteljo 2 šil. manj). Lega kraja je Idilična, ljudje postrežljivi In brez šovinizma, gostiln je več in nikjer na svetu ne sadiš tako globoko v dufto In si talko bogat od vtisov nego tu. Kdo more preceniti, kaj to za našo mla* dlno pomenil Le tu postane Slovenec duševno bogat ln ponosen na svoj rod. Otoboklh vtisov poln sem zapustil Slovensko Meko in nadaljeval svojo božjo pot v Medino * Krko, domovino kneginj« Eme. III. Hltpon te pelje na sever med izredno mičnimi kraji, ki kažejo isto posebno, resno idiliko kakor Gospa Sveta: razne cerkvice znanega slovenskega značaja in tudi Slovenske zgodovine, sledovi pokristjanjevanja Slovencev iz davne dobe. Ob vlaku vidiš ostro strmino iz slik znanega gradu Ostrovice (Hoch-Oster-witz)( Št. Vid, historični kraj za naše Celjske grofe, ktere je odtod pozival k zvestobi njih sorodnik poznejši cesar, takrat še kralj, Friderik III. Habsburški na potu h kronanju v Rim 1. 1451 = 1451; toda genijalni Urh Celjski je že takrat bil odločen upreti se mu in sam zagrabiti za najvišjo oblast v Avstriji in na Ogrskem kot varilh Ladislava, sinu svoje sestrične, junaško-možke kraljice Elizabete (»tanta mulier« pravi 0 njej vir), hčeri Barbare Celjske. In zagrabil jo je, a propadel z njo na višku oblasti pod zahrbthimi udarci Hunjadovega sinu Ladislava, brata našega kralja Matjaža, ki je meSto Celjana postal junak naših narodnih pesmi: kaka ironija usodeI Kralj Matjaž je prišel in sodi v ideologijo slovenskega naroda kakor Pilat v Čredo ln čas bi bil, da prenehajo tirade in simbolizaclje o njem. Njegov brat je zahrbtno ubil kneza naše narodne vladarske krvi, ki je že takrat hotel postati jugoslovanski kralj in bratova miselnost je bila tudi kralja Matjaža: kaj bi t Vaiahl v slovenski narodni zgodo-vihi?! * * Kmalu po St. Vidu dospeš v dolino Krke (Gurk), one reke, ki je tako ozko spojena s spominom kneginje Eme, pred- nice tega Urha Celjskega: bolj temna, plitka, nekaj metrov široka rečica s tem-nokamnitim vidnim dnom, ki se, spre-jemši Št. Vidsko Glino (Glan) dalje doli pod Celovcem izliva v Dravo. V nje dolini, kateri daje ona obeležje, se voziš nekaj časa proti severu, dokler ne zavije reka v hribovje na zapad; železnica, sedaj lokalna se z njo obrne proti zapa-du, v rodne kraje kneginje Eme. To je temno-zelena dolina, široka kakor dolina Save od Ljubljane do Litije ali le malo širja, tudi hribi so približno enako visoki in temnozeleni, enaka je tudi nje dolžina do Eminega samostana: okrog 'A ure se voziš s patrijarhaličnim vlakom, kakoršen je naš štajersko-konjiški ali vsaj ne mnogo boljim; proti koncu vožnje ima dolina nekaj sličnosti z Žičko dolino, ki vodi k tako slikovitim razvalinam 2ičkega samostana z njega razpadajočo vitko gotsko cerkvijo, v ktere ladji med visokimi gotskimi okni in o-boki rastejo istotako visoke smreke: tako zatišje je ža časa Eme moral biti tudi kraj njenega samostana. Razlika pa je ta, da je sedaj dolina precej obljudena in da imaš dobre četrt ure pred samostanom v kotlinici, v katero se tu razširi dolina Krke mesto ali bolje večji trg StraBburg, s slikovitim visoko ležečim gradom krških škofov in s starinami v trgu pod njim. Le po kotlinici od njega ločen ln 10 minut oddaljen proti zapadu, enako viden in nad dolino vzvišen kakor ta škofovski grad, nas pozdravlja drug častit spomenik Eme in Celjskega rodu: cerkev na Ledini (Lieding), kjer je 1. 975 (Kos Gradivo II. št. 451) začela zidati vdova grofica Ema starejša (Jfn-ttla) veliko baziliko a zamisli ni izvršila menda radi premajhnega prostora; nt8‘ sto nje je pozneje sezidala manjšo cerkev kneginja Ema, a večjo v bližnji Krki. — Ker je ta grofica Ema I- stareiša mati naše kneginje Eme II, kakor sledi brezdvomno iz listin, je menda njen 'fl torej njenega prednika Svetopolka dvor ali grad stal v bližini te cerkve; za tak grad prikladen kraj je pa baš omenjeni nasproti stoječi slikoviti škofovski gt^d StraBburg (prejšnje slov. ime mi je ne* znano), kjer si moramo torej predstav* ljati tudi rojstni ali rodni kraj naše kneginje Eme II. Ta vdova Ema I in njefl prednik plemič Svetopolk imenovan v listinah 1. 898 in 903 (Kos, Gradivo It St. 319 in 336), po katerih Ima ista posest* va tudi naša Ema II, sta edina prednika naše kneginje Eme II, o katerih poročajo listine, druge nam bodo morale od* kriti primerjave listin na podlagi floVib kriterijev. Listina, ki o tem znanem po-kolenju govori, in ga potrjuje, je Otta kralja Lotarja III. z dne 18. oktobra 1130, s katero rečeni kralj krški Cerkvi potrjuje vso posest, katero je podedovala od svojih prednikov (»foereilitarlo iilre possidens« se glasi v listini dobe* sedno to za pokolenje Eme in s tem Celjane in za našo zgodovino prevažno mesto) in darovala potem krški cerkvi* (Nadaljevanje sledi.) Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribnl* Ška koča« kot zadružni člani! Deleži A Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o z. v Mariboru. Velika zaloga kuhinjske posode. Hilne In kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji zttana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules*, la alumlhijeva litoželezna ln posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak itt poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne z« trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle In oglate. Lopatice ta oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. —Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutlje za špecerijo in dišave. — Kotličke lo šibe za sneg. Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo ln salato. — Vedrice, umivalnike ln vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke ln krompir. — Samovare »Phfibus« ln druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila la pertlnlce. — Jedilno orodje In žlice vseh vrst, — Jedilne servise Iz porcelana raznih Izpeljav. — Kuhinjske garniture Iz kamenine Iti porcelana, — Krožnike Iz porcelana ln kartenlne. — Umlvalne garniture in v*e vrste steklene robe ter pletene košare In cekarje. Obče znana špecl-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Proton gramofon s ploščami. Vprašati Aleksandrova c. 71, baraka. tS8e se sobarica, 20—30 let stara, perfektna v likanju, serviranju, pospravljanju sob (tudi za čiščenje parketov) za takojšni nastop k odlični družini v Beograd. Le prvovrstne moči z večletnimi spričevali pridejo v poštev. Točen naslov se izve Gregorčičeva 4; vrata 3. 3233 Sobo in črkollikanje, vedno najnovejšl vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«. X Dobro ohranjen smoking iz najfinejšega blaga in s svilo podložen prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. .................. 3176 Stanovanje 2 sobi in kuhinja, oddam mirni stranki. Beograjska ulica 11. 3230 K boljšemu starej. gospodu želi priti za gospodinjo 40 letna vdova. Ponudbe pod »Varčna« na upravo. 3232 Vzamem dva gospoda ali dijaka na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Ve-černlka«, 3000 Spalne sobe, politlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Gramofone nonravlla precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbacliova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših eramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plo^č. 602 Stanovanje s kuhinjo, sobo in kabinetom takoj odstopim onemu, ki mi posodi Din 5.000 proti odplačilu zmerne najemnine. Ponudbe na čevljarsko delavnico C. R. v Dravski 11. 3234 Premog Peklenlca 4750 kalorij, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Din 38.— fran* ko. B. Guštin, Cahkarjeva 24. 3053 Očala sem pozabil na klopi v parku. Najditelja se naproša, da jih odda v upra* vi* ___________________________________3|29 Kupim akoJ in plačam v gotovini ražtio pohištvd. obleke, čevlje in drtige reči. Ponudbe na Makor, Ruška c. 35. 3238 GoizercS, nepremočljive ima najceneje V za-0' gi Brzopotplata. Taftenbachova i’ št. 14___________________________ XXV' Dijak učiteljiščnlk, želi inštruirati učenca meščan osnovne šole. Naslov v upravi * *«*• Angleško in češko sukno sukno za plašče pralni baiiun Lli dener baižun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xxxiv. freikoPihlar Maribor, Gosposka ul. 5 Razprodaja Meljska cesta 29 Na zalogi je še prvovrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. Kvalitetno blago od Din 8 9“- naprej TVOKLI- Nar i o p? rokavice, pletenine tet vse druge modne trebščine v modni trgovini Anton Paš. Maiibor, Slovenska ut. S VEŽE KISLO ZELJE dobite od danes naprej zopdt p J. SIRK, nas!. IOS. SKAZA Maribor, glavni trg, rotov* Snežni čevlji Sin 96» na|boljilh Svetovnih znamk Din 100» Dln 130» Din 160» S0& +♦•»»»«»»» »M MM»»♦»♦»♦•»♦»♦»♦♦♦eMM«»»»»♦»♦»«»»♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦» Din *** Jos. Moravec Maršbor« sloVeflsk**f Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja Id urednik: FRAN BRO ZOVIC r Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETKU i Mariboru,