§t. 68 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek \a SOitOtO ob 4. uri popoldne tor slano po poŠti preju-niiiuA nli' v Gorioi na dom poSiljami: . vso loto.........1.-» K */» „.........10 .. p.isatniene številki' st.incjii 10 vin. i:SOČA" inla^ns1^^''izR\ibi•^^l4.l»\''V^V:^>^>" rtu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskein" in 'dvakrat v lrtu ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". N:ii'učnino spn-jfina ii|iravni>rv<> v (lospo-iki ulici ,>v. 7 I. nivlstr. v „('..,i-i;ki TUkarni'- A. (ial.rSu-k. ¦(a naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice m- nicunij.i po fvtit- t;', -,•„, '.-lir.t .lr v, L>-I;r:it IS v. :Urat 12 .... v,.u. Vurkiat |x> i...j!..dl.i. V,*j.. črk.' p., prost^ * l.vki.ini'' in >pisi v uredniški-!)', delu :>() ,;i,]ii,D in vbtjbiiuj oglasov odklanjamo Vhako <.id;.;iijV' —------------,-.„.——......... , J^fmn_ Odgovorni urednik in izdajatelj l^aJ^K V Gorici,, v četrtek dne 17. junija 1809. Tefcaj XMXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. % urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do i 2. dopoludne. U p r a v a i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, Mero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se. pošljejo le upravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno . od „Soce" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soea" in „Primoroe" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: J. AfriS, Gledališka ul.; V. Bauingartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Uon, Jellersitz, Nunska .ul. 3. i. Ilova^ski. na Gorišceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. ! ; Toreza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka nI.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrendiČ na trgu della Caserina. a v č i č v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od0ov. J. Fabčič) tiska in zal. TRST. Sijajni uspehi tržaških Slovencev v nedeljo so plod dolgotrajnega, iicuiuoriie-#t dela, plod prav gigantske borbe z raznimi nasprotniki. Junaki so tržaški Slovenci v političnem boju. Junaštvo pa vodi k zmagam; Bili so tekom let pojavi, ki so kazali kar- nakrat moč Slovencev, ali na te se je pozabljalo, se jih ni upoštevalo v mnenju, da so bili le hipni ter se ne vrnejo več. Toda delo se ni v sta v Ho. Bili so treni »tki, ko je morda kdo obupa val, toda vselej je prevladala žilavost zavednega tržaškega Slovenca. Svet je Tržačanoin Nahcrgojev spomin, globoko v srce pa so jim zarisani časi hudih borb in krutega zatiranja. Slovenstvo je rastlo, širila se je zavednost, korakioj sin!« Dvignil sem te višje, da bi te s ponosom lahko pokazal celemu svetu, toda ta trenotek sem že tudi ležal tu na svojem jenih svojemu rodu. Koliko jih je, ki so , rojeni Slovenci pa se delajo za Lahe! V j trgovini, v obrti, v najrazličnejših službah ' naletiš na takega človeka. Uspehi, doseženi sedaj ob teli volitvah, pa morajo i-meti za posledico jez' proti potujčevanju. Nobena sramotil ni biti Slovenec; naj le sika Lali šcave na Slovence; ti so pokazali, da niso >ščavi«, ampak zavedni možje, ki kaj veljajo na tržaških tleh. V nič je djano tisto pulilo besedičenje o laštvu i Trsta, megla laštva je predrta in sobice resnice je pokazalo, koliko je tu Slovencev iu Lahov. To so morali gledati razni visoki gospodje na Dunaju pa razni politiki, ki so imeli čjsto napačne pojme o Trstu. In to se je zgodilo v času, ko se hoče dati Lahom vseučilišče v Trstu na njihovo zatrjevanje, da je sknro čisto laško mesto. Zgodilo se je pa to tudi v času. ko se tržaški Slovenci še vedno zaman borijo za slovensko šolo v mestu. LVzultat v nedeljo pač menda dovolj kaže. da ne potrebujejo le jed ne. Uspehi v Trstu pa so dvignili visoko ugled vsega slovenskega naroda. S ponosom lahko kaže Slovenec »na Trsi, taki uspehi pa tudi morajoiVnpiUirati še tako zakrknjenemu nasprotniku.' Ta nudi zaničevani slovenski narod ima v 'l'rstu sinove, katere so hoteli zatreti razni cL-nieiiti. pa. jih niso, marveč dvignili so se in tu stojijo ponosnih lic v čast slovenskega naroda in v dokaz vsem neprijateljeui, da hočejo živeti na domačih tržaških tleh ter hiti upoštevani ravnopravno. Vsa čast vrlim volilcem, vsa čast voditeljem in horiteljcm! Delo. veliko delo je rodilo dan. ko vidijo Slovenca v Trstu vsi tisti, ki ga doslej sploh niso hoteli videti ali pa so ga podcenjevali. In. dan junija 1909. bodi mejnik v življenju tržaških Slovencev, mejnik, od katerega naj vodijo noti v boljšo bodočnost Slovenstva ob Adriji. nizkem stolcu pred poslikano tapeto. Horizont se je sploščil, ptice niso prepevale, cvetlice niso vonjale več, in tvoja mati se je zopet naslikana igrala z naslikanim pavom. Bil bi mislil, da je bilo vse to le sen, a na rokah sem držal tebe, resničnega, živega in nikakor naslikanega. Ti si se smehljal, kakor da se ni nič zgodilo, in z rožnatimi pr*-*ki si brenkal na lutnjo, ki ti jo je kratko pred najinim padcem obesila tvoja mati na zlatem traku okoli vratu, da bi si krajšal Čus. Razun spomina je bilo to vse, kar sem si prinesel iz bajevne dežele, samo da imam k spominu prišteti še nekoliko odrtin, ki sem jih skupil s tem, da sem.priletel ob stol. Vsled kesanja sem pričel glasno plakati, kar je privabilo najprej nekaj zijal in potem celo ulico. To je bilo vpraševanja in stnnenja, kje sem se potikal tako dolgo, odkod prihaja to dete, kdo mi je dal lutnjo in podobno. Hitro sem dobil ravnotežje, zasramoval sem se svoje slabosti pred samim seboj, in tako sem postal filozof, da sem se potrpežljivo podvrgel temu, česar nisem mogel izpremeni-ti. Nikdar nis^ni živi duši povedal, kaj sem doživel, danes sem prvič spregovoril o tem, Mislim, da iz tega lahko črpaš mnogo poučnega, morebiti vsaj spoznanja, da S je molčanje mnogokrat i?rva .krepost v DOPIS Iz S. Paula v Braziliji (16. majnika). Malo se čuje iz teh krajev o Slovanih sploh, še nianje o Slovencih, a vendar živi tudi tukaj precej rojakov, raztresenih po raznih državah velike Brazilije. Združiti vse naše ljudi v kakoršnokoli organizacijo, ie povsem nemogoče in to prvič radi velikanskih razdalj, pomanjkanja prometnih zvez in pa — žalibog — radi indoleuce naših rojakov. Inteligence tu nimamo, kar za svojo osebo ne obžalujem, ker je je v domovini še bolj treba, pač pa imamo nekaj pridnih delavcev in kmetovalcev, med katerimi so se nekteri pov-speli do nekakega blagostanja. Razun pridnih rok iu poštenosti pa naši ljudje ne prinesejo s seboj ničesar, kar bi jim utegnilo koristiti v borbi za obstanek med tujimi narodi. Z malo izjemami vsi odgojeni v nazadnjaškem duhu, kakor si želijo »o-srečevatelji ljudstva,« nimajo smisla za prosveto in napredek, niti se ne zavedajo narodnosti. Krasna ideja brezdomovin-stva naših »pravih« prijateljev ljudstva kaže svoje sadove zlasti v inozemstvu! —• Po večletnem trudu se je nam posrečilo vsaj v glavnem mestu najbolj napredne države S. Paulo ustanoviti lansko leto jiušivi ^Ju«os!o\uiiski Sokol«. Malo nas je, zato so žrtve posameznika precej velike. Nimamo še telovadnice niti telovadnega orodja, pač pa imamo kolesarsko četo iu res dober tamburaški zbor v So-kolskem kroju, imamo malo čitalnico in skupno z brati Čehi, zbranimi v klubu »Slavija,« pripravno dvorano z malimi stranskimi prostori v lepi hiši na enem najlepših trgov tega mesta, s kratka: razun velikega koša dobre volje imamo malo lastnine, a vendar imamo svoje domače ognjišče, kjer je vsak pošten Slovan dobrodošel. Z veseli jiii »menjam, da se slov. bratje iz mesta in z dežele pridno poslužujejo te lepe prilike. Tu se goji vsesio-vanska ideja, čuje se mila naša pesem in narodna glasba, navduševalni govori v vseh slov. jezikih, tu se pa tudi moralno vzgajajo neizkušeni rojaki, s tem, da se J odstranjajo škodljivi mednarodni družbi, j pijančevanju, igri in drugim slabostim. j Dne 1 .aprila je posetil »Jugoslov. Sokola« g. Baldo Pavičič, imovit in spoštovan fazendeiro (lastnik kavinih nasadov) iz daijene notranjščine. Z iskrenim veseljem je pristopil »Sokolu« kot ustanovnik. O h t e j p r i I i k i s m o z b r a 1 i 10 ni i 1-r e i s (o k o 1 i 15 k r o n) z a družb o Cirila in Metoda v domovini. ! Dne 30. aprila je priredil »Sokol« spo-menski večer v slavo hrv. mučenikov Zriuskega in Frankopana z govori, petjem in glasbo. Pisec teh vrstic, žal, ni mogel prisostvovati tej narodni slavnosti (radi službenega potovanja), pa čuje še sedaj od takrat navzočih, da je bilo krasno. Dve slovenski, dve hrvatski in eno češko pesem so izvrstno peli Čehi (dr. »Slavija«), tamburši so precizno izvajali več slov. točk, med temi slov. in hrv. narodno himno, g. Mirko Hibšer je »jovoril prolog iz zgodovine Zriuskega in g. Pavel Luketin o današnjih odnošajih v Hrvatski in v Sla- [ veniji. Vse občinstvo je bilo ginjeno in ženam naših rojakov so se svetile solze veselja v očeh. Na i n i c i j a t i v o rodoljubne g « s p c K o š u t o v e s e j e n a-brala tisti večer lepa s v o t a 32 m i 1 r e i s (o koli 45 k r o n) z a n a Š o šolsko družbo Cirila in Metoda. Dne 8. maja si je nadel dom »Jugov. Sokola« zopet praznično obleko. Prvič v teh nam milili prostorih se je praznovala svatba dveh Slovencev, g.dčne Julije Ko-šutove in g. Mihaela Ulle. Nevestin brat velespoštovan trgovec, g. Franjo Košuta, je. priredil svoji sestri in varovanki na čast veselico, kakršne ni kmalu v tujini. Nakitil je društveno dvorano uprav čarobno. Na pročelju. Sokolski grb s tro-bojnico, okrašeno s palmami in rožami, na nasprotni strani grb češke »Slavije« s češko zastavo, iu v sredini oder za tam-buraše med cvetjem in narodnimi znaki. Povabljenci, zastopniki vseh slov. rodov in .tudi nekaj drugih narodnosti, vsi so se" divili tej krasni prireditvi in pa prijateljskemu duhu, s kojem so bili sprejeti in postrežem. Novopročencema na čast je iz- življenju. Morda zlasti tedaj, če se gre za ženske« Zahvalil sem se očetu za njegovo pripovedovanje in za pouk, toda kako malo mi je šel v resnici ta pouk k srcu, je razvidno že iz tega, da sem ga, zardevaje do ušes, skoro isti hip izpraševal, če ni nikdar slišal o mandarinovr ženi, krasni Min-geji, o razmerju, v katerem živi s svojim možem, in kakšen vtis je naredila nanj tedaj, ko se je vstavila v nosilniei pred najinimi vrati in gledala v prodajalno, dočim je njen mož izbiral pahljačo za njo. Srce mi je vtripalo, bil sem prepričan, da je oče takoj uganil mojo nesrečo in grešno strast, in s strahom sem pričakoval njegovih karajočih besed. Toda čisto mirno je odgovoril: »Vidim, da v hiši, v kateri živiš, nisi popraševai po stvareh, ki te nič ne brigajo, in hvalim te za to. Panju je davno vdovec in, zvest svoji prvi ženi, se več noče oženiti. Pred najinimi vrati "sploh ni obstala nikaka nosilnica. Pahljačo je kupil Panju za svojo malo hčerko in jo po poiu izgubil. Poslal je prihodnji dan po drugo, ki sem mu jo izbral po lastnem okusu!« »Nikaka nosilnica!« sem vskliknil začuden. »Ali nisi videl, kako je Panju hip odšel iz prodajalne ter se posvetoval z Miugejo?« »Kaj imaš vedno s svojo Mingejo?« se je ozlovoljil oče. »Nikdar nisem slišal tega imena. Panju je odšel nekolikokrat iz prodajalne na ulico, toda le zato, da bi na solncu boljše videl slikanje.« »Torej ne govoriva o tem naprej,« sem rekel navidezno miren.« »Očividno sern se motil.« Pri tem se mi je vrtelo v glavi. Kako je bilo vse j mogoče? Končno sem se zasmejal. »Ali ni moj oče čudak?« sem si šepetal. »Ali ni postal vsled svoje raztresenosti predmet govorjenja v celi naši ulici? Ali ni to, kar je pravkar pripovedoval o moji materi, živ dokaz, da je živel več v fantaziji nego v hladnem opazovanju resničnosti?« Te njegove bajke nisem verjel. Ali je bila to halucinacija, ali pa me je imel oče za norca. Ta zadnja misel me je mučila. Moj oče ni niti zbijal šal, niti in bil blazen. Bridko sem si očital taka sumničenja in bil žalosten. Oče me je predramil iz mislij. »Pojdi, ljubi sin,« je rekel, »in zabavaj se.« »In kaj, če to, kar je vsemu ostalemu svetu v zabavo, mene ne zabava?« sem odvrnil samozavestno. »Ne govori mi podobnih stvari!« se je razgrel oče. »Ne delaj izjeme. Taki ljudje mi vzbujajo sumnje. Ravnaj se po tem, kar pravi Mencius: ?jvi v soglasju z dobo, v kateri si se rodil,« __ vaial tamburaški zbor krasen koncert s samo slov. točkami; č.eški glasbeni umetnik, g. E. Pavlcsky kot vodja tamburašev sme biti ponosen na uspeh, ker naš tam-buraši svirajo res dovršeno. Vrstile so se napitnice; novoporočelieema v imenu Slovencev, g. Štrukelj, v imenu »Sokola« in HrvatoV g. Mirko Hibšer, v imenu »Sla-vije« in Čehov g. Novak, dalje zahvalni govor g. Košute, zdravica v domovini živečim roditeljem neveste, na g. Strucelja, kot prvoboritelja za slov. združenje v Bra-. ziliji, ki je na to svetkovino navlašč prišel iz notranjščine države, na Slovanstvo, tamburaše itd. Blaga gospa Košutova, kot prava in zavedna Slovenka, je sprožila izvrstno misel, da se spomnimo v tej veseli uri naše obrambne tiružbe Cirila in Metoda, in v hipu je na« brala!02milreis(čezl50kron). Polagamo ta dar na oltar domovine z iskreno željo, da spremlja vedna sreča in blagostan mlado zakonsko dvojico, ki oba zavedna Slovenca bosta gotovo vzgojila bodoče potomce v čvrste in zavedne Slovane ter pokrepila slov. živelj v Braziliji. Dragotin Štrucelj. Gorice z vipavskim vlakom ob 2*14, iz Trsta ob 1 pop. Nazaj vozijo v taki ob 6*36, 6'45, 735, 8'5l, 9*22, 9'24, 9'33, 11*02, 12T0I. Veselica se vrši ob vsakem vremenu! Družbi sv. Cirila in Metoda fe Roslal g. Fr. Basa, nadučitelj v Črničah 39 K, katere sta nabrali gospici Malka ŽivicMn Mar. Slamič na sokolski slavnosti v. (Srnicah 31. maja.. Hvala nabiralkam in darovalcem! (Iz pis. dr.) Za družbo sv. Cirila n Metoda je poslala gospica Anica Komel iz Kanala K 7, K 5 nabrala na godovni dan staroste Ivan-čičeve družine, 2 K pa za prodan nagelj-ček. Srčna hvala darovalcem in vrli gospici! Družba sv. Cirila in Metoda. Izkaz darov za Ciril-Metodovo veselico, ki se bo vršila 4. julija pri Katarin i ju: — Gospa dr. Tumova je darovala 6 finih desertnih nožev; g. Teodor Hribar, poslovodja »Krojaške zadruge*« za 7 dobitkov maniiakturnega blaga; gc. Hrovatinova stojalo za fotografije; g. Kozman, trgovec v Raštelju, 2 košarici za kruh in en nabiralnik; gospa dr. Faganelova vezan prtič. — Blagim darovalcem izreka odbor najtoplejšo zahvalo, obenem pa se priporoča slavnemu občinstvu za nadaljne darove, katere sprejemajo gg. Drufovka, dr. Faganelova in Komačeva. »Moč uniforme« v Dornbergu. — Tržaški gledališki igralci prirede" v nedeljo 20. t. m. izlet v Dornberg, kjer bodo predstavljali J. Štokovo operetno burko: »Moč uniforme«, s pomočjo domačih diletantov. Režiser je g. pisatelj sam, kapelnik pa g. H. O. Vogrič, skladatelj iz Trsta, ki je uglasbil to igro. Nastopili bodo v glavnih ulogah: ga. Z. Štularjeva, g. Veble, g. Sršen, g. Sila in g. Radovič. Izmed domačinov nastopijo same izbrane moči, ki so že večkrat dokazale svojo spretnost in spor sobnost na odru. Ker je čisti dohodek namenjen v narodno izobraževalne namene, je moralna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pohiti v nedeljo v Dornberg in »Mal položi dar, domu na altar«. Mnogoštevilne udeležbe pričakuje odbor »Podružnice sv. Cirila in Metoda v Dornbergu. NB. Železniške zveze so prav ugodne: iz Ajdovščine v Dornberg ob 11'50, iz „lorriere"-!Gibuč - tiegorcič obsojeni. Porotniki v Celovcu, torej povsem nepristranski sodniki v naših domačih ho-matijah, so bili v torek poklicani, da so sodili o važnem političnem sporu, ki so ga u-prizorili slovenski klerikalci, ali bolje, ki sta ga ustvarila prof. Berbuč in dr. An- I ton Gregorčič. In porotniki so izrekli strašno — obsodbo. Ko je razvidel prof. Berbuč, da ni mogoča potrditev njegove ožje volitve, ker je dokazanih več štetih glasovnic nego je bilo volilcev, tedaj je iznašel novo rešilno vejico, češ: da je bil pravzaprav izvoljen že prvič In je bila torej ožja volitev nepotrebna Naglašamo, da so vrgli to bombo v svet šele po več mesecih, ko so v deželnem odboru vse volilne spise raz-pečatiii in jih je valjal po rokah tudi prizadeti — prof. Berbuč. Po tako sumljivih virih je bila vržena v svet novica, da je bil prof. Berbuč resnično izvoljen že pri prvi volitvi, a nekdo je bil — ponaredil v o 1 i 1 ni r e z ul-tat. »Gorica* je zabevskala, Gregorčič je poda! celo interpelacijo v deželnem zboru, pisali so poslanico grofu Attemsu, — a konjsko kopito je bilo očividno naperjeno na poslanca G as se rja, češ: on je to naredil, on je zlomil pečate in I p on a red i 1 voli 1 n e akt e. r ' Po teh informacijah je.priobčil »Cor-; r i e r e f r i u l a n o« štiri članke, ki so silovito napadali poslanca Gasserja. Podana; je bila celo kazenska ovadba proti Gas-serju. Slikali so ga za zločinca, s katerim pošten človek ne more sedeti v isti družbi- Poslanec Gasser je moral tožiti »Corriere« zaradi pregreška razžaljenja časti in poštenja. Najvišja sodnija je določila za to razpravo poroto v Celovcu. Enkrat je bila obravnava že preložena, vršila pa se je pretekli torek. Poslanec Gasser je dobil na tej razpravi najsijajnejše zadoščenje. Porotni ki so bili sami nemški 1 i b e r a 1 c i, tožitej ie laški klerikalni poslanec, a toženec u-rednik — liberalnega lista. Ali porotniki so z vsemi 12 glasovi potrdili vsa štiri glavna vprašanja in istotako soglasno zanikali vprašanja o doprinesenih dokazih resnice. — Z ozirom na tako sijajno zadoščenje je tožitelj sam prosil sodni dvor, naj odmeri vb :,;Jši «w.n*r :¦.; ¦-¦»¦ - In sodni d*:* jo ;>::vJ,i nrerbii.M.Coiff';; ^n me s;.; c :.. itpora, •«> •-••:-rr ..it •!<:-.• sva:} izrecno na ;)rc-Siijr. g O.i-m - = s^vi^,.. Vseh str^loiv bo •• vtf/T.c.'« .s:.. ^;; i itn bv in Greg- . .¦: \ ' -.; .•¦i.! ^j !>;!? 'ip^c v to dva žalosin« '.ujiaf- .. ;¦ sta h«./i<:L> :<.,¦; »Corriere,« da bi i ^ : '»; -se njiju pričanje je bilo ..o. • w!o gledali porotniki. šolniki Iv ... poslušalci! Njiju cincanje in mencanje je aoKa-zovalo slabo vest, a vseh i6 prič ni moglo spraviti na dan niti sence kake Gas-šerjeve krivde. Narobe, prišlo je prepričanje, da — če se je kaj zgodilo na volilnih aktih — se je zgodilo to poten., ko jih je imel v lasti deželni urad. »Corriere« je sicer obsojen, obsodba je huda, plačevanje vseh troškov, tudi za Comela, bo še hujše, — a najhujša obsodba je doletela Berbuča in Gregorčiča. V sodni dvorani se je govorilo o moralnih vzročiteljih vseh ostudnih napadov na čast in poštenje — katoliškega poslanca, a pn tem so bile vse oči uprte v Berbuča in Gregorčiča. Pravorek porotnikov tiče njima, obsojena sta — ona dva ! In tako sta klerikalna stebra goriška postavljena zopet enkrat v pravo luč, in sicer od — ljudskih sodnikov. Upamo, da kdaj doseže tudi njiju oko pravice! Se sem pomišljal. »V slabo voljo me spravljaš,« je rekel oče. »Dolgo že nisem govoril toliko kakor danes, in to zaradi tebe. Stori, kar hočeš. Na tvojem vedenju vidim, da misliš, da si moraš izbrati »posebno« pot življenja. Delaj, kakor znaš. Toda sprejmi od mene ta poslednji nauk: ,Veruj, da taki ljudje niso srečni.' « Zdelo se mi je, da ta malenkost ni vredna- toliko besed in da je izrabil oče v gotovi meri priliko v to," da je filozoi. al. Zopet sem si očital to ostro sodbo in torej sem ubogal: Šel' sem in oštavil očeta sedečega pred poslikano tapeto v temni prodajalni. : Slavnost cvetlic je bila že v polnem . toku. ¦¦'"¦'-¦ Povsodi so visele girlande, pestri lampijoni, povsodi so stale vaze s kiticami, na strehah, na oknih, na ulici poleg hodnikov. Vzduh je bil prepojen z vonji in svitlobo. Bilo je hrupno, veselo in slavno pq. ulicah in po hišah. Petje in godba sta opajala sluh. Pomlad je bila v srcih Ijudii kakor v prirodi. Tudi-moja-kri.se je pretakala živahnejše, tudi mene se je^polastila splošna radost. Tudi jaz sem hitel tja, kamor se je pomikala množica šetal-cev. Prišli smo k reki. Temnomodra se je valila med nizkimi bregovi, ki so jih pokrivali cvetoči vrtovi. Razoravale so jo ladje vseh velikosti in oblik. Okinčane z girlandami, napolnjene s pestro oblečenim občinstvom, so bije te ladje v temi videti kakor ogromne kite cvetja, plujoče proti morju. V trenotku, ko sem prišel k reki, je zažarelo na temnem nebu tisoč rib, tisoč ognjenih kač, zažarelo je na njem tisoč rdečih iučij. Bil je to umetalni ogenj, ki so ga pravkar zažgali. Od reke je donelo kakor šum viharja. Bil je to hrup tisočev in tisočev Ijudij, ki so se tlačili na mostu, vriskali na ladjah in ploskali na bregu. Bilo pa je nekaj očarujočega, nekaj vabljivega v tem prizoru; brez prestanka, gostejše in gostejše so švigale proti nebu iskre, zemlja je deževala ogenj na nebo, kakor je sicer to lilo dež na njo, zemlja je metala kvišku proti sivemu oboku žareče cvetje,, pisane zvezde, majhna solnca granatovih' barv. Zdelo se je, da so to žareči pozdravi, plameneči poljubi, ki jih pošiljajo ljudje nebu, zahvaljujč se za dragoceni dar pomladi, nastale iz poljubov, s katerimi se je vsesalo nebo v zemljo. Vpiraje oči proti nebu, da bi se nasitil krasnega pogleda, sem šel neprestano brez posebnega cilja dalje ob bregu in prišel končno med vrtove zunaj mesta. Tu je bilo razmeroma pusto. Toda po vodi so plavale »cvetlične ladje,« velike barke, na katerih so sedele v okinčanih šotorih \t svile ali'v majhnih pozlačenih hišicah deklice, oblečene prazr nično, okinčane z zlatim nakitom, oven^. čane s cvetjem. Njihova nališpana obličja Domače vesti. Smrtna kosa. — V Gradcu je umrl v starosti 66 let g. Fran L a v r e n č i č iz obče spoštovane rodovine Lavrenčičev na Notranjskem. V Gradcu je živel nad 40 let ter si pridobil lepo imetje z zakupom užitnine. Ostal pa je vedno zvest svojemu narodu. Naj počiva v miru! Danes je umrla v Bovdu Široko znana gospa Terezija Jonko v starosti 77 let. Naj počiva v mira! — Preostalim nase sožalje! Danes so pokopali na Brezjah mater g. okr. šol. nadzornika Fr. finšgerja. Pogreba se je udeležila tudi deputacija uči-teljstva goriškega okraja. V odborovi seji okr. učit. društva danes se je sklenilo izreči potom predsedstva g. nadzorniku sožalje. Novi sodniki. — Za sodnike so imenovani avskultantje: dr. G. G ust in za Pulj, dr. A. A b r a m za Rovinj, prideljen v Poreč, At. B o r r i za Pulj, dr. A. N o-v a k za Buzet in Anton M a n z o n i za Koper. Imenovanje. — G. Jakob L a h, absol-virani agronom in potovalni učitelj v Sežani, je imenvan za tehničnega pristava za poljedelstvo in namestnika dež. kulturnega nadzornika pri namestništvu v Trstu. Dijaški tamb. zbor v Gorici priredi v soboto dne 19. Juniia ob 8V2 uri zvečer tamburaški koncert s petjem na vrtu hotela »Pri zlatem jelenu«. Koncert se vrši v slučaju slabega vremena v dvorani. Spored se dobi pri blagajni. Vstopnina znaša za osebo 50 vin, za družino 2 K. — Ker je čisti dobiček namenjen v šolske! svrhe, se preplačiia hvaležno sprejmejo in oznanijo v časopisih. Baski učitelji in učiteljice na Slovenskem.— Dne 22. t. m. se pripelje v Ljubljano 50 ruskih učiteljev in učiteljic v ta namen, da stopijo 7 zvezo s slovenskim uči-teljstvom in da sa seznanijo z našo domovino. Iz Ljubljane se popeljejo v Postojno ter v Trst in se vrnejo potem črez Gorico in Bled nazaj na Rusko. Slov. bralno in podporno društvo v Gorici prosi vsa ona društva, ki so dobila vabila za sodelovanje, naj blagovole odgovoriti po priloženi jim dopisnici čitnpre-je, da bode mogoče še pravočasno razvrstiti vspored. Železnica Gorica-Črvinjan. — Včeraj in danes se vrši pregledovanje te nove črte. Lahi so se uprli temu, da bi šla črta ¦ z- drž. kolodvora Čea Sočo mimo Pevme v Podgoro ter predlagali, da naj teče po levem bregu do Stračic v korist tovarnam so se neprestano smehljala pri svitu ziban jočih se svetilk, in mnoga je igrala na pi-j S tam bo postaja, potem most čez Sočo. Ba-ščal ali na lutnjo. I je so bili zadovoljni s tem tudi zastopniki (Dalje prihodnjič.) | podgorske občine. — Več prihodnjič. Štrajk v Ajdovščini se nadaljuje v najlepšem redu. Vzdržuje se vzorna vstraj. nost in red. Odšla je menda že v , Švico soproga ravnatelja Amana, ki je vedno najhuje intrigirala po tovarni. Vršijo se shodi. Pričakuje se za delavce ugodne^ izida štrajka. ' »Samoumor v Renčali«. — »Slove-nec« je poročal, da se je ustrelil v Renčah pri Gorici 14. t. m. mesar Hebat. Tej vesti mi nismo mogli verjeti. Kako smo imeli orav, se je pokazalo, ko se je oglasi! pri las g. Hebat ter povedal, da še nikoli ni nislil na samomor in upa tudi, da nikoli ne bo mislil. — »Ustrelil« ga je v »Slovencu« tisti Kremžar, tajnik S, K. S. Z. in 0-brekovalec goriških Slovencev v »Domoljubu«, ki je pa tudi poročevalec »Slovencev« ter bi rad postreljal vse naprednjake na Goriškem. —- Pričakujemo, da »Slovence« pokliče v svojih predalih g. Hebata zopet v življenje! Društvo »Unione dei Giovani Friula-is!« je razpuščeno, Pa ni treba misliti, da gc je razpustila morda politična oblast. Razpustili so ga ljubi naši »Giovani Frin-lani« sami. V pondeljek so imeli občni zbor, na katerem so odborniki milo zajokali, da društvo nima nobenega zaupanja v ljudstvu ter da razposlanih knjig iz društvene knijžnice nihče ne čita. Zato so se izjavili za razpust društva. Deficita imajo 360 K in sedaj iščejo društvo, ki bi prevzeto žalostno ostalino: nekaj knjig in 36u K deficita. Tako se godi goriškim mladim »kulturonoseem«, junakom kamenja in palic. »Katoliški« smrkavec se je oglasil na našo notico v torek ter priznava, da je iz Rejec-Capudrove šole. Res, lep naraščaj se nam obeta iz te šole! — Pisca že skoro poznamo!! Detomor? — Včeraj je bila v št. An-drežu komisija, ki je dala izkopati truplo nekega deteta. Konštatovala je baje, da je bilo dete rojeno živo, dasi predčasno. Otrok je bil zakopan na pokopališču v Škatlji, noge je imel pregnjene na obraz. ker je bila škatlja majhna. Aretirali doslej še niso radi tega nobenega. Izpustili so iz zapora gospo Dino C011-forti, soprogo onega Confortija, ki je v preiskovalnem zaporu, ker je na sumu, da je bil v zvezi s Colletovimi defravdacija-mi pri »Banca popolare goriziana«. Kakor smo poročali, je bila gospa Conforti aretirana v Beljaku. Nevarna Laha so aretirali v Gorici. Piše se Nikolo Romolo iz Toskanskega v Italiji. Baje ima na vesti velik zločin. Išče ga sodnija v Pulju, kamor so ga poslali. Klati se po Avstriji, dasi je že izgnan. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici se udeleži korporativno veselice »Slovenskega bralnega in podpornega društva« na dan sv. Petra in Pavla t. 1. katera bode na Katarinijevem vrtu ter priredi tudi polževo dirko. Odhod točno ob 2 uri 30 min. pop. iz društvenih prostorov gostilne Mo-lar. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi se udeleži polnoštevilno nedeljske prireditve kolesarskega društva »Danica-v Gorici. Odhod iz društvenih prostorov ob 2. popoldne skozi Gorenjo Vrtojbo. Šempeter v Gorico. Člani iz Gorenje Vrtojbe naj čakajo pred gostilno g. Črneta, iz Šempetra pa pod lipo. Rednik Anton Toplikar. Kolesarji, pridite vsi! Zdravo! »Lovsko in strelno društvo za Goriško« naznanja svojim članom, da se je vkljub slabemu vremenu vršila prva strelska vaja z ostro municijo v Panovcu dne 13. t. m. Vdeležilo se je 12 strelcev, oddalo 220 strelov doseglo 56% z 538 jedtiot. Druga strelska vaja se vrši v nedeljo 20-t. m. v Panovcu. Začetek ob 8 uri zjutraj. konec o poludne. Člani se vabijo prinesti seboj društveno izkaznico, katera služi kot legitimacija pri vstopu v Panovec. Omladina je edino slovensko dijaško glasilo. Stane na leto za nedijake 4 K in učitelje 3 K.) Opozarjamo nanjo tembolj. ker se je s aprilom začel novi šesti letnik. Podpirajmo delovanje naših akademikov, kajti, brez gmotne pomoči izven dijaških krogov se vsa ta hvalevredna stremljenja ne dajo izvršiti. In kolike važnosti je, da imamo Omladino kot protiutež proti glasilu klerikalnih študentov, Zora, ki s svojim pisanjem zastruplja dijaške vrste. Omadina prinaša izborne članke, znanstvene in informativne vsebine. Nekaj posebnega bo j u n i j s k a njena š t e v il -k a, ki prinese kot prilogo n a u m e t n $- jeem papirju izvršeno reprodukcijo krasne P rese "mi o v e plakete, katero je i z v rš i 1 mlad slovenski umetnik A. Sever, 51 a ti »Slov en i j e« n a D u n a j u in katere original je kupil kranjski deželni mu-%q\. Ta plaketa je nekaj posebnega za Slo-?nce, ker je prvi u m e t n i š k i proizvod te vrste. Kot reprodukcija v pmladini izide plaketa*¦ v^i^Kr-eb^fii~jaa&LlSŠ^0-t^f55*!^=v premeru). Omladina pa izda še posebej' tekom tega mesca plaketo v krojiski velikosti v srebru in bakru, katera bo lahko služila kot najlepši slovenski narodni znak; Ko plaketo izide!' operzorim^-sloven-sko občinstvo še posebej nanjo. V omladinski založbi izhaja tudi znan^ s t v e n a knjižnic a. Kot prvo delo iz-uija Miselni razvoj evropskega človeštva od znanega češkega učenjaka prof. Drtina. Delo bo obsegalo vsega skupaj 5 snopi-čev, izide zadnji snopič že v najkrajšem času. Do ta čas je cena celemu delu še nizka, namreč 4—20 h poteni se bo primerilo zvišala. Lahko se plača tudi vsak zvezek posebej. Znanstvena knjižnica bo prinašala poljudne znanstvene publikacije slovenskih, slovanskih in tujih znanstvenikov. Znanstvena knjižnica je za Slovence velike važnosti, ker stremi na eni strani n popularizacijo vede, na drugi pa vrši z n a n s t v e n o pripravljal n o d e-Io za slovensko vseučilišče. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, da naroči Znanstveno knjižnico In tako pomore neposredno samo pomagati pripravljalnemu delu za bodočo slovensko univerzo v Ljubljani. NaroČila za Omladino, kakor tudi za Znanstveno knjižnico sprejema u p r a v n i št v o O ml a d in e v Lubljani Breg št. 12 tiskarna Blazni-koviii naslednikov. -* S I o v e ns k e trgovec opozarjamo, naj inserirajo v Omladini, glasilu narodno radikalnega dijaštva, ker bodo potom agitacije dijaštva za svoja podjetja imeli največ uspeha in dobička. Prijave sprejem upravništvo Omladine v Ljubljani, Breg 12 tiskarna Blaznikovih naslednikov. Kolesarsko društvo »Danica" uljmlno »iibi vsa bratska kolesarska druStva, dn ao gotovo snidejo dne 20. juuija ob 2 uri 30 min. popoldne v društveni gostilni pri Motorju, ker bode g. Weiss vsa došla društva fotografiral. Dirkačev za cestno kakor tudi polževo dirko se je že mnogo priglasilo ter se pričaliuje cd '•'. občinstva velike udeležbe. Kakor že naznanjeno, se vrši cestna dirka juniorjev, dirka hitrosti, polževa dirka in sre{ kanje za novo dvokolo. Opozarjamo si. občinstvo na oglas g. o'r. Iv. Eržena, zobozdravnika. Zgubljeno — najdeno. — Naznanjam, da sem našel malo svoto denarja dne 3. maja 1909. v Sežani na semnju. Kdor je lastnik istega, naj se oglasi pri meni. Mi-ael Kljun, Vareje štev. 13., p. Divača. Javni ples na Vogerskem prirede v nedeljo 20. t. m. mladeniči. Ples se vrši v v prostor.h gesp. Ivana Greg< rč na Don-bravi. Svira vojaška godba 47. pešp. iz Uorice. V nedeljo 20. t m. se vrši v Prvačini veliki javni ples.v restavraciji g. Ant. Vo-idopivea pri kolodvoru. Svira sokolska godba iz Prvačine. j|^fav4^ Telovadno društvo »St&ol« v Št. ;Perjanu priredi v nedeljo 2u t. m. javni Ples v prostorih g. Mih. Paljavec. TrfiOrfjkrj-obrlBC ii gospodarske vesti. Kmečka posojilnica in hranilnica v Šmarjah registrovana zadruga z neomejeno zvezo, bode imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. junija 1909. ob 3 Uri Pop. v prostorih Bralnega in pevskega ¦društva »Školj« v Smarijah, Dnevni red P° Pravilih. Tečaj za krojače v Kanalu je btf ot-v°rjen v ponedeljek. Poučuje g. M. Kune. Občni zbor Kmečke posojilnice in «anilnice v Vrtovinu se bo vršil v nedelje jtoe 26. t. m. ob 3, popoldne v gostilni g. ^-ermelja. Dnevni red po pravilih. Razstava obrtno nadaljevalne Šole v rornu. ___ Preteklo nedeljo dne 6. L m. je ^Kliučila svoje šolsko leto 1908/9 obrtn. lei ju3°'a v ^'rnu m Priredila razstavo va-,ei«Kih del v šolski dvorani, ki se je zakrila dne 13. t. in. '¦ ' . Dne 6. t. m. ob 11. uri se je zbralo v razstavni dvorani polno domačinov in župan se je z izbranimi besedami zahvalil vsem faktorjem, ki so denarno podpirali to obrtno šolo. Bodril je mojstre k rednemu pošiljanju k šolskemu pouku in priporočal vajencem, da naj marljivo slede naukom svojih učiteljev. Zahvalil se je za požrtvovalno delovanje voditelju obrtne 4«-UrbMLi3n in učitelju Antonu Ferlatu, ki sta do ved fa šolo do pohvalnih vspehov. Temu je sledilo lepo daljše poročilo voditelja obrtne šole Alojzija Urbančiča, iz katerega posnemamo nekoliko misel in statističnih podatkov. Obrtna šola v Mirim je bila ustanovljena z odlokom c. k. ministerstva z dne 18. marca 1907. št. 7191. V šolskem letu 1907/08 so preskrbeli za to ustanovo potrebno kritje sledeči faktorji: visoka vlada 700 K, deželni zbor 600 K, c. k. okrajni šolski svet v Gorici 100 K, kupčijska zbornica 200 K in miren-sko županstvo 350 K, toraj skupaj 2050 K, s katerimi se je pokrilo stroške do konca 1908. Oskrbelo se je novo pohištvo, učila ter plačalo učiteljske nagrade. Lično dvorano je priredil c. kr. okrajni šolski svet v Gorici brezplačno v poslopju ljudske šole. V šol. letu 1908/9. se je vpisalo v o-brtno šolo nič manj nego 50 vajencev; med letom jih je izostalo 7 in sicer radi preselitve drugam ali pa, ker so že postali pomočniki. Ostalo jih je toraj še 43, od katerih je šolo redno obiskovalo in se nekaj naučilo 32 vajencev, od katerii: je bilo odlikovano z denarno nagrado od K 6—2 K kar 19. Z nezadostnim vspehom je dovršilo to leto II vajencev, ki so le neredno prihajali v šolo in so tudi ljudsko šolo zapustili le vsled starosti z odhodnim spričevalom. Po rokodelstvu je bilo-35 čevljarjev, 9 strojarjev, 3 kovači, 2 kamnoseka in 2 mizarja iz česar je pač jasno, da se mi-rensko prebivalstvo bavi le pretežno s čevljarsko obrtjo. Strojarski vajenci so bili večinoma oproščeni risarskega pouka. Po domovin je v šoli domačinov t. j. Mirencev in Rupencev 26, ostali 24 je od drugod in to iz Dornberga 3, Opatjegasela 3, Orehovlja 3, s Peči 2, iz Kanala 2, iz Vrtovina 2, a po eden iz Sovodenj, Dola, Kojskega, Jameij, Črnič, Sempasa, iz Se« la na Ajdovskem, iz Rmcnberga in 1 celo iz Ustja na Kranjskem. Od drugod so prihajali le z malimi izjemami le manj nadarjeni učenci, ker mislijo kmetski stariši v okolici, da je za čevljarja vsakdo dober, kar pa ni res. Le vrl in razumen čevljarski vajenec bode vrl in razumen čevljarski mojster; lenuh pa ostane vedno le mojster-skaza, ki kvari čevljarsko rokodelstvo. Po danili statističnih podatkih sta voditelj in župan razdeljevala vajencem nagrade. Najpridnejši vajenci so bili: Vinko Mozetič, Franc Lozar, Andrej Marušič, Vinko Vuk, Josip Pavlin, Štefan Ferletič in drugi — vseh je bilo 19 odlikovanih. Na to je voditelj Alojzij Urbančič zaključil svoje poročilo z naznanilom, da se prihodnje leto otvori H. razred obrtno nadaljevalne šole. Poučevalo se bode praktično čevljarsko knjigo vodstvo in menično pravo, v kolikor ga potrebujejo mali obFtniki. Pouk bode dostopen tudi mladim pomočnikom, aH pa tudi mojstrom, ako bodo ti hoteli prostovoljno obiskovati šolo. Uvedlo bi se tudi stalne zabavne-in poučne nedeljske popoldneve, predavanja in izlete z vajenci pod nadzorstvom mojstrov in uČiteljstva, kar bi bilo za njih"" vzgojo nujno potrebno. Priporočal je še mojstrom in vajencem reden obisk in zaključil svoje lepo poročilo. Zaključni govor je imel c. k. okrajni šolski nadzornik Franc Finžgar, ki je v izbranih besedah spodbujal vajence k pridnosti in očrtal miroljubnost najvišjega po'ro» 'elja ?oistva našega preuzvišene-ga vladarja in zaključil s trikratnim »ži-vio!«, na kar so vajenci in vsi navzoči peli cesrsko pesem. Sedaj si je občinstvo ogledovalo razstavo in vsakdo se je zelo pohvalno izra-ževal o lepih izdelkih mirenskih vajencev. Posebno lepa je bila skupina risarskih izdelkov kamnoseškega vajenca Vinkota Mozetiča. Pri čevljarskih mojstrih so vzbujale pozornost strokovne risbe in iz lepenke vrezani uzorci raznovrstnih čevljev. Tudi opravilnih praktičnih sestavkov je bilo polno, kar dokazuje, da so- vajenci in učitelji vestno uporabljali učni čas ter dosegli prav pohvalen vspeh.- Naprej po začrtani poti! Politični pregled. Poslanska zbornica. 14. t. m. — O- krožna sodnija v Gorici zahteva, naj se izroči poslanca dr. Gregorčiča, proti kateremu je naperfenaldžba^zaradi žaljenja časti. Nadaljuje prvo čitanje finančnega načrta. Posl. Kraus (nem. rad.) je rekel, da finančni načrt niina namena sanirati deželne finance, temveč okrepiti državne finance. Deželam se le nekaj nakaže. Graja vlado, da ni obdačila penečih vin* z davkom na pivo se nalaga delajočim slojem veliko breme, škodi se pa tudi poljedelstvu. Posl. Hruban (češki kler.) pravi, da ctrebii- ustvariti pravičnejši* finančni načrt, za katerega se dobi tudi parlamentarna večina. Čehi so pripravljeni, dati državi, kar ji gre, zahtevajo pa,-da tudi država njim da, do česar imajo pravico. Posl. Budig (kršč. soc.) zahteva splošno tazoroženje ter se obrača proti temu, da bi se večalo državne dohodke s povišanjem davka na pivo in žganje ter s povišanjem osebnih in tovornih tarifov na že-, leznicah posebno s povišanjem tarifov za prevažanje premoga. Tudi ta kršč. soci-jalec meni, da bi bilo bolje bogataše bolj obdačiti in jemati denar od onih, ki ga imajo. Poslanec Levicki (Rusin) zaiiteva za Galicijo pravično volilno reformo, potem bode šele mogoče urediti deželne finance. Psi. Urban (nem. napr.) kritikuje ves fin. načrt, ki ni drugega kot zmes raz-nili.jinančnih načrtov, ki ne stoje med seboj v nikaki organični zvezi. Obrača se proti zvišanju davka na pivo ter opisuje pogubne posledice povišanja davka, povišana tovornih tarif na železnicah in povišanja carine na uvoz piva na Nemškem na pivovarstvo in hmeljarstvo v Avstriji. Odklanja povišanje davka na žganje ter pravi, da je nepošteno izdajati gesla, kakor je to, da se hoče povišati davek na žganje, ker je žganjepitje škodljivo zdravju prebivalstva. Govornik pravi, da se s takimi davčnimi sistemi ne doseže nikakih uspehov v zdravstvenem in moralnem obziru ter priporoča m -.avni monopol na žganje po nemškem v^ru. Včeraj je Kramar ostro napadal mi-uitra Hochenburgerja in Schreinerja, očital Poljakom protislovansko politiko ter razložil, da novoslavizem ne zasleduje druge tendece kakor preobnovljenje Ru-sijev svobodomiselnem, modernem smislu. Glombinski je zvračal očitanje o pro-tislovanski politiki, Daszynski je ostro bičal rusko politiko. . »Slovanska Jednota« bo glasova vsa proti proračunu. Med laškim in slov. vseučiliščem so sklenili jugoslov. poslanci junktim. Volitve v Trstu. Včeraj so se vršile ožje volitve. V p r v e m okraju je izvoljen soc. demokrat Spazzal, ki je dobil 685 glasov; laški liberalec Cosulich je dobil 588 glasov. V nedeljo je imel Spazzal 389 glasov. V drugem okraju sta izvoljena laška liberalca Ferrazutti in Trojer, 938, oz. 928 glasov. ' V t r e t j e rn okraju sta izvoljena soc. demokrat Perez 1084, dr. Mrach 774 glasov. D r. G r e g o r i n je dobil 645 glasov; vj nedeljo 520. ? '¦ V Č e t r t e m okraju so izvoljeni laški liberalci Ara, Brtuš in Gherbee, 1431, 1432 oz. 1422 glasov. Slovenci Kravos, Muha, Rybar 1015, 1019, 1033 glasov. V. p e te m okraju: jzvoljenj; ssqc* de> mokratje Blasiza/; '€a!lYgarisi-'Senig^glia, Simonetta, 2289,-2287- 2290, 2290 glasovi Laški liberalci so dobili 2216, 2235,:-2220; 2201-glas. . „>.-. ;::,h. , v!.;.\t,-.m'J V šestem okrajUiizvoljenii soc.^e«. mkratje Cerniutz, Paulich, ,Pittonk,Pne-r cher, 2645, 2649, 2676, 2659 glasov.,Slovenci so dobili le malo glasov, .ker,se je opustilo glasovanje. za slov. .kandidate.. Oddanih je bilo tam 938 belih glasovnic, kolekovaflih s kolekom družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci so tudi to pot pokazali veliko moč. Dr.Gregorin je dobil sanw nekaj nad sto glasov manj od laškega,liberalca Mracha, v IV. okraju>TSp Lahi odnesli zmago le s 400 glasovi večine. V prvem okraju so korenito podlegli laški liberalci. Slovenski glasovi so odločevali proti njim ter pomagali socialistom do 6 mandatov. Zato pa je vsa »zmaga« jako klaverna. Če imajo laški vsemogočneži še kaj pameti, pač vidijo to klavefnost pred naraščujo-čo slovensko močjo. Zvečer so poskusili naskok na Narodni dom. Na tisoče se jih je zbralo z raznih stranij. Začeli so kričati Abbasso il Narodni dom! Slovenci, katerih pa je bilo malo: Živio Slovenci! Doli s kamoro! »Indipendente« je pozival na demonstrp-cijo. Laški junaki so začeli streljati proti Nar. domu. Nato so se Slovenci strnili, bilo jih je okoli 200, ter bili primorani reagirati. Palice so pele po laških buticah in hrbtiščih, da je začela laška množica kričati ter klicati na pomoč. Čez čas se je zopet nabralo Lahov pa tudi Slovenci so prišli. Bilo je žvižganje, kriki. Nastopilo je vojaštvo ter spraznilo trg, vojaki so odšli v vojašnico, pred Nar. dom je prišla stot-nija orožnikov. Policija se je odlikovala sinoči z neprimernim obnašanjem. Aretirali so nekega gospoda brez povoda, tudi restavraterja Kogla na nedolžno opazko proti pol. koncipistu Modricu, ali so ga na policiji hitro izpustili. Aretirali so okoli 20 Slovencev, laških izzivačev pa le dva. O-rožniki so se na ukaz tudi kar divje zagnali z bajoneti v Slovence pred Nar. domom, ki so mirno gledali. Divjali so Lahi samega srda, ali vse ne pomaga nič. Dejstva, številke govore in te so pokopale laštvo Trsta. Razne vesti. Za nemški »Schulverein« je plačal predsednik avstrijske gosposke zbornice knez Egon Fiirstenberg 12.000 K; to namreč na znani Roseggerjev poziv, naj se uplača dva milijona za Schulverein v deležih po 12.000 K. Ciril-Metodova družba za Istro vzdržuje 27 šol z 42 razredi, tri otroške vrtce, šivalni kurz za deklice ter 1 Učitelja na šoli v Lovranu. Učiteljskih močij ima 47. Letnih dohodkov lani je bilo K 106.000*33; troškov K 97,423'50. (Dalje na četrti strani.) Naznanilo. Slav. občinstvu .uljudno nazuan« jam, da sem otvoril v hotelu „jprl zHtem jelenu" Ordinira.se: od 9. ure zj, do 13* dop. in od 2. ure flo" 5. rjop.: : [/ Dr. Ivan Eržen , zobozdravnik. Zasebni dekliški licej, trgovski tefiaj, gospodinjska in ljudska šola šolskih sester j Trstu, Izborim lega, kasen razgled na Adrijo, park in igriilišče/ moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica, .Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko - in kurzi za slovenščino in hrvaščino. 4 Letna penzija 600 K; šolnina 1 za licej .160 K,, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šok* 100 kron. * * ¦¦¦ .' -j Na Željo se dopošljejo prospektu ¦..--....-«..-.„- : & Prezident v Braziliji, Moreira Petina je umrl v nedeljo. Bil je šesti prezident v Braziliji. Prerezane telegrafske in telefonske žiCe. — Pri Colombes-u v bližini Pariza so neznani lopovi prerezali trinajst telegrafskih in tri telefonske žice. Nič ni tako skrito. — V Csongradu na Ogrskem je izginila pred dvema letoma kmetica Ivanka Szell. Vse poizvedovanje je bilo brezuspešno. Sedaj so kopali delavci v bližini zemljo in prišli do trupla žene, v kateri se je spoznalo Šzell. Njen sin je priznal da je ubil mater pred dvema letoma. Naselbinsko delo »Siidmarke«. Iz poročila dr. Zumtobla na občnem zboru »Siidmarke« v Gradcu posnamemo o na-seljevalnem delu »Siidmarke« sledeče: V pretečenem letu (1908) se je nakupilo 140 oralov. Celotno poseduje »SDdmarka« sedaj 800 oralov (prej slovenske zemlje). Preteklo leto se je naselilo 6 rodbin s 36 otroci. Vsega skupaj je naselila S. dosedaj 28 rodbin s 170 otroci. V Št. IIju poseduje društvo 600 oralov, na katerih je naseljenih 22 rodbin s 136 otroci in v Marnberku 200 oralov, na katerih živi 6 rodbin s 34 otroci. Za naseljevanje je izdalo društvo do nov. leta 1909 207 tisoč kron, t. j. četrtino vseh dohodkov društva! — St. Ilj in Marberg sta na Štajerskem. Zrakoplovstvo na Japonskem. — Od vojaške strani je dobil svoj čas japonski inženir Jamada nalog, naj naprav] vodljiv zrakoplov, kar se mu je tudi posrečilo tako, da prekaša ta zrakoplov vse evropej-ske. Jamada je šel še dalje in je konštui-ral zračni torpedo, kateri bo uničeval sovražne zrakoplove. V zrakoplovu čez rokavni kanal (la Manche) med Francijo in Anglijo. — Francoski zrakoplovec Latham je stavil, da poleti 1. avg. čez ta kanal in da dokonča svoj izlet v 30 minutah. Stave so velikanske. Samomor blagajnika. — Grof Gabri-elli, glavni blagajnik trgovske italijanske banke v Neapolju, se je ustrelil, ker se je dognalo pri reviziji blagajne, da manjka 120.000 lir, Za pol milijona dijamantov je odnesel zaupnik antverperskega društva trgovcev z dijamanti, kateri je hranil dijamante tega društva. Utekel je v Nemčijo. Indijska ljudska šola. — Po statistiki predloženi londonskemu parlamentu je razvide«, da od 1000 indijancev zna le 98 citati, od 1000 indijank pa le 9. Ni čudno, ako se uvažuje, da potroši angleška vlada za vsako dete, dokler traja pouk, poldrugi penny, t. j. približno 15 vinarjev. Hud potres. — Na južnem Francoskem je divjal hud potres. Veliko mrtvih je in vse polno ranjenih. Več cerkev se je porušilo. Anarhiste so zasledili v Parizu. Pri nekem delavcu so dobili popolno izdelav-nico dinamitnih bomb. Neka družba se je peljala z avtomobilom na precej strmi Winterberg na Nemškem. Kc so se vračali, so morali privezati avtomobil na verige, tako nevarno je bilo. Skoraj bi bilo bolje, da bi se koga druzega vklenilo na verige, ker se tako neumno izpostavlja smrtni nevarnosti. Samomorilec utekel.— V Badnu pri Dunaju se je mislil ustreliti neki gimnazijec, toda s tremi streli se ni zadel. Ker so prišli zraven ljudje, je utekel in komaj pozneje so ga našli spečega za grmovjem. Izročili so ga starišem. Huda nezgoda. -~- Sestri pl. Knapič sta se peljali iz Gradca v okolico. Čez železniški tir je pustil čuvaj voz, češ da ima vlak zamudo. Toda ta vlak je prišel, pograbil konja in voz, vrgel sestri iz voza, ki sta se precej poškodovali, kočijaž in konj sta ubita, voz pa razdrobljen. Dvoboj na ulici. — V Piacenci v Italiji sta se skregala infanterijski stotnik in neki poročnik na cesti. Vzrok je najbrže kaka Ijubimska zadeva. Kmalu sta se začela dvobojevati s sabljami, dokler jih ni množica razdružlia. GeneraL je pustil oba zapreti. Mali oglasi. NartmanJSa pristojbina stane.60 vin. Ako je oglas obseineJSi se računa za vsako besedo 3 vili. Najpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev fn obrtnikov v Gorici, i pozna, ker nikjer n pMIlfa SP hita tik P?staje Volejadraga Ista flUlia OD IHSa je j.,ko pripravna za kako obrt. Več se izve pri lastniku Ivanu Areon, pismonoši — Volejadraga. Mfthlnuana *nha s pr°stjm vhodom se odda mGUlUValia «111111 v najem s 1. julijem na Komu št. 11. Več se izve istotam. Anton Potatzky v Mi. V najem te odda prodajalna z jestvi-nani v Gorici v ulici Vogel št. I ndJBlIl »B UUlIa prometnem delu mesta lep lokal, pripraven za kakorsnokoli trgovino. Več se izve vjupravništvu. Ilfo sp iiraifnilta ki bi OP^U*"1' druStvcne IIGB SE UraUllIKd, posi0 v 2 društvih v Gorici. Plače približno 500 kron. Le pismeno ponudbe je pošiljati na naše upravništvo pod šifro: „Zmožnost". POZOR! 4 pare čevljev na trake za kron 7 —. Konkurenčni karte! našo centralo so jo odloČil, da ponudi svoje blago le zasebnikov v nekaterih pokrajinah. Pooblaščen som torej poslati vsakomur na zahtevo po povzetju 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trake za samo K T— vse skopaj. Covlji so iz močnega Sčrnega ali rujavega usnja, elegantni z močnimi usnjatimi podplati. — Nengajajoče so zamenja ali pa se vrne denar. Schuhfiliaie A. CEH Krakau 17. Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in go- *WiSL. * %z.?sf s*''ne *er vsako-! * vrste plošCe, za- stopnik antomatov za gostilne in tijskih strojev. Stara dvokolesa se < z ognjem pri v Batjel-u Gorica Stare plošče od gramofonov se zamenjajo in sicer za tri se udok eno ^azDarjilo. itlaiiufakturiia trgovina IVAM ItlARCUZZI dediči se je preselila s 3. junijem t. 1. na Travnik (Piazza Grande) št. 16. Obenem se naznanja ^ cen j. odjemalcem, . dini Solkana na jako obzornem pi-0. storn in 1 ograda takozvana JNter" tudi obzidana z velikim poslopjem in krasnim razgledom. Nalančneja pojasnila se dobe p(1- lastniku A. Mozetiču v Solkanu št. IIo j Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, I krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ! . ter na deželi. « 3=> -R udlikovana pekarija in sladčtearna Rarol Drasčik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najf"- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočn3 pince itd. Prodaja ranlična fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~^H [ Naznanilo- — Na razna vprašanja slar- nega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se to?; '• pravo plicnbko pivo »prazdruj* v Gorici v liot^ijskih restavracijah, in sicer : v hotelu.....-Pri poSii* • * ......»Union* | » » . . ^Pri zlatem jelenu* t » ».....»Tri krone ter da jju oddajam na debeio h zaloge v sodiM.ili f,; 100, 50 in L'', litrov. Priporočam ae i. odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, ' zalagatelj za (ioriško-(;ra.liš.',uhk; 1 v Gorici, tek. Josipa Verdi i'...a > N. B. Kdor pije plzensko pivo pri -Zlat« I elena prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za •¦Dij.iSks kuhinjo«. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuj* vina. — Plzenjsko in punligamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. i 8 H Trjfrotfjkc-obrtrja zadruga v* Gorici jS| registrov ana zadruga c ne < ¦ rs o; o-* nI na ;am«two ~x ti& Načolstvo in na.izorBtvo »Trgovsko- r>v>rtae zadruge v Goric!« je z oziram na Kg prtmenjena la 4ne 29. fJccumbra 1905. v zadružni register vplsij,«^ prnvilj, pri skupni L2 ecil dne 80. decembru U»05. sklenilo za lato 1806. ta-ic način poslovanja: Lg Daje svojim članom posojila m odplačevanje v petih letih, proii c-ipiaeilii po K3 2 kroni na mesec za vsakih 109 kron; na menice na proti 6% obrekovanju. Doba*zn odplačilo pri posojilih na obroke e.u po želji izposojevalcs določi tudi L2 na »0 ali več let. qb Vsak izposojevalee plača pri zijemu posojila enkrat za vseiej, meato uraduine E '/«* Fr'BPevka v posebno rezervo za morebitne Izgube. ra Sprejema navadne hranilne vloge v V3akem zneaku, jih obrentuje po ,4', 4, gg večje, 8t./ro naložene pa po dogovora. S De'.---.- o dvojni, opravilni po 2 kroal, glavni po 21 kro-i. 5H Zadrn^d objavlja vaa avoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«. L— Nova pr? "čla so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo debli, fj$ naj Be oglasi « ladružncm uradu v »Trgovskem domu«. gjj Načelstvo in nadzorstvo. Iz Isjubljane u neu)-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiiiirinczssitt Cccilic, Kaiser Willielm II. — Krouprhiz Williolm- Kaiscr Williclm der Grossc dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Frictlrieh Wilhclm9 KOnifi Albert, Prinzess Alicc, Fricdricli