Celje - skladišče
D-Per
III 19/1967
1119670445,3
COBISS m
V>k>UA
LETO IV. ŠT. 3 ♦ CELJE, MAJ 1967
GLASILO KOLEKTIVA
Pogodbena disciplina — temelj stabilnega gospodarskega razvoja
Načelo, da je treba pogodbene, obveznosti, spoštovati in jih vestno ter pošteno spolnjevati, je temeljno načelo kateremu morajo slediti vse naše gospodarske organizacije. To načelo ima še posebno velik pomen v modernem gospodarstvu, ki je zasnovano na principih delitve dela, specializacije in kooperacije. Ogromni mehanizem sodobne proizvodnje in tržnega gospodarstva lahko deluje nemoteno le v primeru, če vsi njegovi deli v celoti in pravilno izpolnjujejo obveznosti, ki so> jih bili v okviru tega mehanizma prevzeli na sebe. Neizpolnjevanje ali nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti prizadene ne samo neposrednega sopogodbenika ampak lahko tudi celotni tržni mehanizem.
Pomen pogodbene discipline je v našem družbeno- gospodarskem sistemu še tem večji, ker so naše, gospodarske organizacije po ustavnih in zakonitih načelih dolžne varovati ne samo svoje poslovne koristi temveč morajo upoštevati tudi koristi drugih gosp. organizacij, koristi potrošnikov in splošne koristi družbene skupnosti kot celote.
Temeljni zakon o blagovnem prometu postavlja osnovna načela za poslovanje gospodarskih organizacij in jim nalaga dolžnosti, da svoje obveznosti, ki izvirajo- iz kupoprodajnih pogodb ter iz drugih poslov blagovnega prometa, vestno in pošteno izpolnjujejo. Poleg tega zakona pa je omeniti še splošne uzance za blagovni promet, ki so za enkrat glavni pravni vir za ureievanie razmerij v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti gosp. organizacij. Uzance uveliavljaio kot temelino načelo v poslih blagovnega prometa do-lžnost skrbnega, vestnega, in poštenega. spolnievanja sklenjenih pogodb. Vsebuieio vrsto določil o načinu spolnjevania pogodb, o uffnta-vlia.niu nepravilnosti pri. izpolnitvi pogodb, o postopku pri kakovostnih in količinskih reklamacijah, o pravicah in dolžnostih pogodbi zveste stranke itd.
Utrjevanju pogodbene, discipline služi dogovor o fiksnem roku. o pla-
čilu are, o plačilu odstopnine ter pravica zahtevati položitev varščine, če je utemeljeno pričakovati, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
Posebnega pomena za utrditev pogodbene obveze je dogovor o plačilu pogodbene, kazni, s katerim se stranka zaveže plačati nasprotni stranki določen denarni znesek, če svoje obveznosti ne bi spolnila, ali če je ne bi izpolnila pravilno-. Posredno služijo utrjevanju pogodbene discipline tudi splošna pravna pravila in uzančne določbe o- jamstvu prodajalca za dogovorjeno ali običajno kvaliteto dobavljenega blaga ter o odškodnini odgovornosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne izpolni ali je ne izpolni pravilno.
Le. v primeru, če bi bila izpolnitev pogodbe zaradi naknadno nastopi j enih nenavadnih dogodkov za eno izmed strank očitno- pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo-, sme stranka zahtevati, da se pogodba spremeni ali celo razveljavi. Za take nenavadne dogodke se štejejo zlasti veliki katastrofalni dogodki, izjemni upravni ukrepi, izredni gospodarski po-javi in podobno. Te določbe pa prihajajo po svoje,m namenu v poštev le redkokdaj.
Dasiravno- je disciplina pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti dobro zavarovana, se v poslovnem prometu pogosto dogaja, da jo stranke kršijo. Spori zaradi nepra-
»Bonboniera«, aprilski novorojenček naše maloprodajne mreže, s pestro izbiro keksov, čokolad, bonbonov, tujih alkoholnih pijač, uvoženih cigaret in vedno sveže kave »Mera«, postaja čedalje bolj priljubljena »trgovinica«.
Pozitivne pripombe potrošnikov v .zvezi z njeno- urejenostjo je pripisati prizadevnosti aranžerske službe, ki je s svojo spretnostjo uspela rešiti tisto, česar niso povsem zmog-
vočasne ali nepravilne spolnitve pogodb so v gospodarskem življenju žal na dnevnem redu. Posebno številni so taki spori v trgovini z živili in se nanašajo na dobavljanje vseh mogočih prehrambenih predmetov od nekvalitetnega sadja, po-vrtnin, vina, moke do pokvarjenih maščob, mesa in mesnih izdelkov. V takih primerih prihaja do izraza ne samo- malomarnost in ne odgovoren odnos do- sopogodbenika, temveč tudi brezvesten odnos do potrošnika.
Slaba pogodbena disciplina se velikokrat pokaže ne samo pri izpo^ ljevanju dobavnih ali storitvenih obveznosti, temveč tudi pri plačevanju teh obveznosti. Razširjena je praksa, da podjetja navzlic denarni likvidnosti svojih p-lačilnih obveznosti ne izpolnijo- v pogodbenem ali zakonitem roku temveč, da s plačilom odlašajo, pogosto vse, do tožbe ali celo do izvršbe. Poudariti je. da zajema pojem pogodbene discipline nedvomno tudi točno, pošteno in vestno izpolnievanie simi s h lastnih plačilnih obveznosti. Slabo izpolnjevanje plačilnih obvez ima nujno težke posledice za prizadete upnike, ki zaradi nerednega dotoka svojih denarnih sredstev tud' sami ne moreio pravočasno izpolnjevati plačilnih obveznosti.
K discipliniranemu izno-1nlev°niu pogodb bo v bodoče pristopiti z večjo resnostjo; sai predstaviia ravno utrditev pogodbene discinhne temeljni po-go-i za stalen in s+abilen razvoj posameznih pod iejti.i kot tudi gospodarstva kot celote.
li drugi, ko- gre torej zasluga, da je nova »Bonboniera« tako okusna ter privlačna, predvsem našim izkušenim aranžerjem.
Kolektiv te nove poslovne enote v Prešernovi ulici si Vsestransko prizadeva, da bi Celjane in kupce nasploh kar najbolj zadovoljil, zato mu ni vseeno glede številnih pripomb, češ, zakaj v novi Merao-vi Bonbonieri ni moč dobiti tudi skodelico dobre Meraove kave.
Marjan Bele
Odprli smo »BONBONIERO«
Značaj in vrste embalaže
Izraz embalaža, ki izvira iz francoske besede emballage, kar pomeni omot, zavoj, paket pakiranje, zavijanje, je sredstvo za pakiranje in s tem neke vrste imovinska vrednost; zato je tudi predmet premoženjskopravnih razmerij. Pojavlja se kot predmet kupoprodaje, kot sredstvo, ki omogoča izročitev blaga in kot objekt posodbe ter najema.
Z drugimi besedami je embalaža omot. zavoj ali posoda, v katero se, daje blago, da je sposobno za promet. V svetu se posveča vprašanju embalaže vse več in več pozornosti. Po statističnih podatkih je embalaža udeležena s 40 — 60 % v prodajni ceni blaga, kljub temu pa priha-
ODPRLI SMO »BONBONIERO«
No, v glavnem so pa Celjani kot mi zadovoljni, da je v mestu le končno trgovina, ki nam omogoči ugoden nakup, zmeraj sveže blago
ja še vedno do velikih škod zaradi nepravilnega embaliran j a. V svetovnem merilu dosega odstotek tovrstnih škod tudi do 10 % vrednosti blaga, ki je v prometu.
Komercialni efekt embalaže se izraža predvsem v njenem zunanjem izgledu, saj estetsko pakirano blago posebej privlači potrošnika. Na to mora misliti že proizvajalec, prav posebej pa trgovsko podjetje. Važno je nadalje paziti na ekonomičnost in sicer v te,m smislu da se privlačnost embalaže stopnjuje brez zviševanja izdatkov zanjo.
Kadar govorimo o vrstah embalaže. mislimo ali na dejansko različne oblike in materiale, iz katerih
in okusno narejen zavitek, kadar smo v zadregi, kako rešiti obdaritev dragega svojca, sorodnika ali prijatelja.
je izdelana z ozirom na njeno namensko uporabo ali pa na vrste embalaže glede na njihov ekonomski in pravni pomen. Če se ustavimo ob drugi alternativi, se srečamo z vprašanji, kaj je zamenljiva in kaj nezamenljiva embalaža, kaj potresna in kaj nepotrošna. ločljiva in neločljiva, velika in drobna ter končno investicijska in neinvesticijska embalaža.
Po splošnih civilnopravnih načelih razlikujemo zamenljive stvari od tistih, ki jih ni moči zamenjati. Tako tudi pri embalaži na primer ni moči zamenjati tistih škatel ali posod, ki so trajno obeležene v nasprotju z onimi, ki so po dimenzijah enake vendar neoznačene. Slednje so namreč prosto zamenljive. Razlika je silno važna v primeru koi na primer po kupčevi krivdi pride do uničenja zamenljive ali nezamenljive prodajalčeve embalaže. Če se namreč uniči zamenljiva embalaža, lahko vrne kupec prodajalcu enako količino razpoložljive iste embalaže. Ako pa je embalaža nezamenljiva, je kupec primoran k poravnavi škode s plačilom denarne ali drugače dogovorjene odškodnine.
Potrošna embalaža je tista, ki se porabi že pri prvi uporabi embaliranega blaga kot na primer: papir, vrvica, kartonske škatle itd. Stroški potrošne embalaže se uračunavajo v ceni blaga po spl. uzanci 168. Prodajalec jih ne zaračunava posebej, niti ne more zahtevati vračila embalaže, razen če se je s kupcem tako sporazumel. Pod nepotrošno embalažo Pa smatramo tisto, ki se z enkratno uporabo ne potroši. Za nepotrošno embalažo se kupec in prodajalec glede vračila oz. nejvračila posebej dogovorita, v slučaju pa. da se po tem vprašanju ne sporazumeta, stopijo v veljavo ustaljena pravna pravila.
Embalaža, v katero se blago pakira že v procesu proizvodnje;, se imenuje neločljiva embalaža, Brez nje se blago sploh ne more dati v promet, na primer prehrambeno blago, ki se konzervira. Stroški take embalaže niso predmet posebnih razmerij med prodajalcem in kupcem, saj so vračunani že v stroške proizvodnje oz. prometa.
Ločljiva embalaža pa nasprotno ni sestavni del proizvodov. Le — ta je lahko predmet pravnih razmerij med kupcem in prodajalcem. Delitev velike in drobne embalaže je predvsem ekonom, značaja. Razlikovanje med investicijsko in neinve-sticijsko embalažo pa izhaja iz razdelitve embalaže na osnovna in obratna sredstva.
Nakup kave
Jagodič Miloš
Marjan Bele
Le dobra embalaža primerno varuje blago
Zaradi hitrega porasta prebivalcev na svetu se bo po računih strokovnjakov v tem stoletju število ljudi na planetu podvojilo in to od 3 milijard na 6 milijard. S povečanjem prebivalcev in zvišanjem njihovega standarda potrebe iz dneva v dan rastejo. Na drugi strani pa dve tretjini prebivalcev gladu j e, Po mnenju strokovnjakov bi se lahko zvišalo število prebivalcev do 50 milijard in bi bilo dovolj hrane, že po sedaj znanih znanstvenih in tehničnih dosežkih.
Skozi industrializacijo prihaja mnogo ljudi iz dežele v mesto in se na ta način odmaknejo od krajev, kjer je. pravi izvor hrane.
Zato je nujno potrebno, da se pazi na blago že pri transportu, pakiranju in vskladiščenju, da se čim več blaga ohrani za čim daljšo dobo.
Z uvedbo novih metod konzerviranja se menjajo metode pakiranja in transport prehrambenih artiklov. Končni cilj je doseči največjo ekonomičnost transporta do mesta potrošnje in čim bolj podaljšati rok trajanja.
Iščejo in preizkušajo se razni materiali, ter nove vrste pločevine za konzerve, katere bi se predvsem odlikovale z nizko težino. Iščejo se zaščitna sredstva za embalažo, katera je napadena od korozije na transportu in v skladiščih.
Zelo uspešno se že uporabljajo pri embaliranju različni plastični materiali iz katerih se. izdelujejo razne fijole, lončki, škatljice.
V zadnjem času se uporablja za razne vrečke in drug ovojni material pretežno celofan, plastificirana olufolija, polietilen in pločevina. Tudi naj dražja embalaža ni vedno najboljša, zato je določitev pravega materiala zelo važna.
Od novih metod konzerviranja prehrambenih proizvodov se v zadnjem času vse pogosteje uporablja hlajenje na nizko temperaturo — 15° C, kar je razmeroma najcenejše in najenostavnejše. Predvsem se ta metoda uporablja za razno sadje, zelenjavo, meso in drugo blago.
V sirarstvu se uporabljajo' razni zaščitni plastični premazi, ki dobro vplivajo na kvaliteto in trpežnost. Taki siri imajo lepši izgled, kakor nepremazani, imajo lepo enakomerno rumenkasto barvo, lep sijaj, koža ni nikjer razpokana in tudi kalo je manjši kot pri siru brez plastičnega premaza. Za cca 2% se zmanjšajo tudi stroški za njegovo nego. Pri nepremazanih sirih, ki so bili negovani po starem načinu s pranjem s slano vodo in brisanjem, je zunanjost slabša, barva neenakomerna, ras poke plesnijo in koža je brez sijaja. V teku zorenja se, pojavljajo velike količine zelene plesni, ki tudi silijo' v razpoke in s tem povzročajo veliko škodo.
Tudi pri praženih kavah se, uporabljajo poleg dobre embalaže razna zaščitna sredstva, ki se potrosijo takoj na vročo kavo, ko pride iz pra-žarnika. Kavna zrnca se prevlečejo s tanko plastjo tega sredstva in na ta način je kava zaščitena pred zunanjimi neugodnimi vplivi, vlago, nezaželjenim vonjem itd. Na ta način podaljšamo kavi rok trajanja. Po pravilniku se sme za glazuro uporabljati sladkor, škrobni sirup in vosek, ki ni škodljiv zdravju človeka. Količina sredstva za glaziranje ne sme biti višja od 0,25 % od teže surove kave.
Ni dovolj, da rešimo problem pakiranja in transporta proizvodov. Rešiti je treba problem masovne izdelave embalaže, postaviti večje to-
varne, ki so opremljene z sodobnimi automatičnimi stroji z visoko kapaciteto. Potrebni so nam stroji za polnjenje in za zapiranje. Le z masovno in automatizirano industrijo bi se kvaliteta embalirnega materiala zboljšala in pocenila.
Organizirani so razni embalažni centri, instituti in laboratoriji, ki proučujejo embalažo glede kakovosti, odpornosti, ekonomičnosti in reklame. Organizirajo se mednarodni simpoziji, konference, ki rešujejo razne probleme v zvezi s konzerviranjem, embaliran jem itd. in razne razstave svetovnega slovesa, na katerih razstavljajo najmodernejše stroje za embaliranje. praženje, polnjenje. Na teh razstavah sodelujejo svetovno znane firme, ki razstavljajo embalirano blago in to od raznih konzerv do različnik začimb, od alkoholnih pijač do sadnih sokov v različnih vrstah embalaže. Razstavljeno je tudi razno sadje, tropsko in domače v različni embalaži.
Kako važno je embaliranje. nam dokazuje promet naše embalirnice, ki se vsako leto zvišuje.
Klasične trgovine se, od leta do leta opuščajo in na njena mesta se postavljajo samopostrežne trgovine.
Ravnikar Božidar
S1. seje uprav, odbora
Dne 4. maja t, 1. je bila 1. seja UO; za predsednika UO je bila ponovno izvoljena tov. Kambič Vida, za namestnika predsednika pa Kolenc Cveto.
UO je sprejel predlog za soudeležbo pri nakupu stanovanja po sprejeti prioritetni listi za Dobravc Katico. Pri nakupu stanovanja sodeluje podjetje MODA Celje z zneskom 67.000 N din, OBNOVA Celje z zneskom 7.000 N din in MERK z zneskom 7.000 N din.
Nadalje je bil sprejet predlog za povečanje kilometrine od sedanjega zneska 0,45 N din na 0,55 N din in za makadamske ceste od 0,50 N din na 6,60 N din.
Za embalirnico je predlagana sprememba norm pri embaliranju naslednjih artiklov:
povečana
norma
bonboni 100 g	za	30	%
kokos moka 100 gr	za	20	%
Šipek čaj 250 gr	za	30	%
paprika 20 gr	za	20	%
rozine 200 gr	za	10	%
rozine, 400 gr	za	20	%
muškatni oreh	za	40	%
Beby zdrob	za	30	%
karamele	za	20	°/0
mleta kava 50 gr	za	20	%
mleta kava 100 gr	za	10	%
soda bicarbona 20 gr	za	50	%
soda bicarbona Skati.	za	29	%
drobtine 250 gr	za	60	%
drobtine 500 gr	za	20	%
Naveden predloge UO bo obravnaval CDS na svojem naslednjem zasedanju.
CENTRALNO SKLADIŠČE
V	svojejn sestavku, bi želel vsem članom kolektiva, predvsem pa poslovodjem, naših in tujih poslovalnic opisati glavni problem našega skladišča. Pomanjkanje skladiščnih in manipulacijskih prostorov čutimo v skladišču že par let, vendar je ta problem težji predvsem zadnje leto. Vsako leto se povečuje promet, ne samo finančno ampak tudi količinsko. Naše prodajno območje se še vedno širi, število lastnih prodajaln se veča to pa vpliva na povečan promet.
V	pomanjkanju prostora je tudi delen vzrok, da v skladišču večkrat zmanjka kakšnega blaga. Etažni skladiščniki si večkrat ne upajo naročiti večjih količin blaga vsled bojazni, da ne bo prostora za njegovo vskladiščenje. Dobavitelji ne upoštevajo dosledno' rokov dobav in večkrat dobimo blago predčasno ter pri tem zopet nastopajo težave s skladiščenjem. Ni redek slučaj, da dobavitelji zaradi dopolnitve kamionov oz. vagonov pošljejo več blaga in s tem obremenijo naše zmogljive kapacitete. Asortiman blaga se stalno povečuje, vzporedno s takim povečanjem pa se znova porajajo problemi, kako nove blagovne pošiljke primemo vskladiščiti.
Število samopostrežb se ve,ča iz dneva v dan in s tem povpraševanje
po embalirani moki, rižu, sladkorju itd. Vse to blago se embalira v prostorih skladišča. Da bi embalirnica napravila zaloge, embaliranega blaga vsaj za par dni vnaprej, bi rabila več prostora. Potem se ne bi dogajalo, da nam večkrat, predvsem pred prazniki zmanjka embaliranega blaga. V bodoče moramo računati na še večji odjem embaliranega blaga, kakor tudi na to, da se tudi konkurenca že bavi z embaliranjem.
Razširili smo prodajno območje oz. prodajno embaliranega blaga tudi v drugih republikah. Opisano blago1 odpremljamo' deloma s kamioni, deloma pa ga embaliramo' v transportne kartone in pošiljamo po železnici. Prostor za tovrstno emba-liranje, zelo pogrešamo.
Močno težimo po razširitvi skladiščnega območja za sestavo in pripravo komisionov. Le-to je namreč isto kot pred leti, število komisonov oz. količina blaga, ki se predpri-pravlja pa je v občutnem porastu. Lahko rečemo, da je številne vzroke napak v zvezi z nepravilno odpremo blaga pripisati utesnjenosti manipulacijskega prostora.
Pomanjkanje prostora nam je največji problem predvsem v letni sezoni, ko se poveča promet z brezalkoholnimi pijačami, kakor tudi z mineralno vodo in podobnim. V ko-
likor bi razpolagali z večjimi skladiščnimi prostori bi lahko eventualno na začetku sezone vskladiščili večje količine in potem v sezoni ne bi ostajali brez zalog.
Gornji sestavek sem napisal v delno opravičilo vsem našim kupcem in v upanju, da se, bo skladišče v prihodnosti razširilo in pridobilo tako potreben prostor za pravilno vskladiščenje in manipulacijo blaga.
Soline Alojz
PRVO ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA V NOVEM SESTAVU
Dne 26. 4. 1967 je centralni delavski svet na svojem prvem zasedanju izvolil za predsednika CDS tov. OŠO Milana; namestnik predsednika pa je še nadalje tov. PAVLINO Cveto.
Izvršene so bile volitve v upravni odbor katerega sejstavljajo naslednji člani:	Grobler Mirko, Ploj
Franc, Jagodič Miloš, Selih Anton, Colner Pavel, Hozjan Matko, Kombi« Vida.
Za namestnike članov UO so: bili izvoljeni: Kolenc Cveto, Vajdič Franc, Preščak Jože. Guzej Stanko, Godec Franc, Ocvirk Silva. Volavšek Ivanka.
Ker je potekel mandat komisijam CDS-a, so bile izvršene volitve in so bile postavljene komisije v naslednj em sestavu:
Komisija za razpis vodilnih delovnih mest:
1.	Gregl Franc
2.	Škomik Rezika
3.	Žgajner Albin
Kadrovska komisija:
1.	Divjak Ivan
2.	Selih Anton
3.	Godec Stanko
4.	Grobler Mirko
5.	Potušek Jože
Komisija za varstvo pri delu in požarom;
1.	Kotnik Peter
2.	Skale Rafko
3.	Laneger Martin
Komisija za prošnje in pritožbe:
1.	Skame.n Karli
2.	Pejša Zvone
3.	Vilhar Majda
Komisija za obrav. kršitev delovnih dolžnosti:
1.	Založnik Janko
2.	Božič Stane
3.	Divjak Ivan
PRVO ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA V NOVEM SESTAVU
Komisija za nakup, prodajo in odpis osnovnih sredstev':
1.	Pavline Cveto
2.	Koren Franc
3.	Volavšek Ivanka
Stanovanjska komisija:
1.	Moderc Drago
2.	Govejšek Janko
3.	Šegina Marija
Komisija za pripravo osnutkov pravilnikov:
1.	Ošo Milan
2.	Soline Alojz
3.	Grobler Mirko
4.	Vodopivec Maks
5.	Godec Stanko
6.	Grofolenik Jože
Potrjen je bil predlog sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za plačilo nadomestila za čas bolezni, nesreče, pri delu in varstva družinskega člana za prvih 30 dni. Nadalje je bil dopolnjen člen 23 z določilom, da se masa formirana za OD za enote prodaje na drobno in grosističnega sektorja poveča za znesek obračunanih in izplačanih ur preko polnega delovnega časa, katere opravijo delavci ob rednih in odrejenih inventurah.
CDS je potrdil tabelo o nagrajevanju trgovskih potnikov z ozirom na novo razdelitev terena od 1. 1. 1967 dalje.
CDS je razpravljal o predlogu UO, da se razvrsti mesarje v tri skupine in sicer mesar mojster, me.sar I in mesar II. Predlagana je bila ocena delovnih mest za mesarja mojstra 700 točk. mesarja I 650 točk inmesarja II 600 točk. CDS je sprejel sklep, da je delovna mesta približati ostalim delovnim mestom v podjetju, ki so enako odgovorna in je bilo osvojeno stališče da se določi za delovno mesto mesarja mojstra 670 točk, mesarja I 630 točk in mesarja II 600 točk.
Poslovodski seminar
Podjetje je v dveh 17. in 18. 4. 1967 organiziralo v dvorani Hotela »Evropa« v Celju dvodnevni seminar za poslovodje.
Polnoštevilni udeležbi in zainteresiranosti poslušalcev se ni bilo čuditi, saj je na seminarju v pičlih dveh dneh zvrstilo niz zanimivih predavanj. Tov. direktor je govoril o pripravah za prvomajske praznike in o vlogi trgovine v predstoječi turistični sezoni, o planskem naročanju blaga ter rokih trajanja. O vodenju poslovnih knjih je prisotne seznanil tov. Dolinšek, o važnejših določilih internih pravilnikov ter delovanju samoupravnih organov pa tov. Bele.
Aktualna vprašanja iz vsebine novega Temeljnega zakona o blagovnem prometu, je z zanimivim in poučnim prednašanjem obravnaval
tov. Mravle.
Na seminarju so se zvrstila še predavanja o svežem mesu in delikatesnem blagu nasploh (tov. Godec), o praktičnem pouku učencev (tov. Logar), o upravljanju in vzdrževanju hladilnih naprav (predstavnik LTH) ter o reklamnih in komercialnih efektih v trgovini (tov. Paunovič).
Splošni sektor poroča:
V pisanem spektru zadev, ki jih vodi in rešuje splošni sektor v podjetju, je zaslediti potrebo po okrepitvi delovnih moči, s čemer bi bil problem neljubih zaostankov pri delu dokončno rešen. Z ustanovitvijo strojepisnice, katera bi bila v stanju služiti tako potrebam splošnega oddelka kot komerciale, bi bil način hitrejšega reševanja tekočih zadev nedvomno zagotovljen.
Ilustrativno navajam, da je bilo v letu 1967 od meseca januarja pa do aprila na novo otvorjenih spisov v splošnejn oddelku 217, medtem ko je vseh odprtih spisov vključno z letom 1965 in 1966 še 205.
Obremenitev kadrovske in personalne službe je že prestopila okvire zmogljivosti, čeprav se njeno delo še odvija z zadovoljivo ažurnostjo. Posebej pa je podpreti težnje tajništva po razširitvi delovnega prostora in smotrnejši organizaciji dela, ker bo le v nakazano spremenjenih pogojih možno uspešno in redno izvrševati vse delovne naloge.
Marjan Bele
SKLADIŠČE I. NUDI NOVO DOSPELO BLAGO:
Maloprodajna
cena
N din
1.	Grapefruit Jaffa zaboji 50 1	2.26
2.	Sir gorgonzola Kranj	18.33
3.	Olje jedilno 0.75 v remopak plat steki. Kranj 3.80
4.	Sir desert 200 gr Biser-Servo Mihajl Zrenj.
5.	Sir desert 200 gr Somborka-Mlekoprodukt
6.	Antipasta Bohinj 200 gr Emona, litograf. doze 2.42
7.	Sardine drobci 100 gr — Velaluka	0.95
8.	Goveji golaž 200 gr Timok	2.30
9.	Cufti v soku 300 gr Timok	2.53
10.	Cok. bonb. rižek 75 gr Osijek 1/1	23.04
11.	Bonbonjcre 1/2 Cvetje Osijek	36.50
12.	Bonbonjere 200 gr Nada Stark	6.70
13.	Bonbonjere 400 gr Nada Stark	11.40
14.	Cokol. bonb. draže lešnik ml. l/l Osijek 39.00
15.	Cokol. bo,nb draže mandelji ml. 1 1 Osijek	39.00
16.	Čokolada ml. 1/5 Evropa	16.60
17.	Čokolada ml. 1/10 Evropa	18.40
18.	Čokolada medaljoni mala	0.17
19.	Čokolada medaljoni veliki	0.32
20.	Korned Beef mes. konzerve 400 gr Sijem e 5.64
21.	Žvečilni gumi cigarete-Nerezišče	2.40
22.	Ovseni kosmiči 200 gr Žito	5.64
23.	Turist čokolada 1/10 Brest	18.85
24.	Sarma 1/1 C. Z.	5,90
25.	Ješprenjček Žito Lj. 50/1	2.26
26.	Smetanove kocke 1/5 Konditor	11.25
27.	Janež konfeti 1/5 Konditor	26.25
28.	Smetanovo krem pecivo 1/5 Konditor	13.75
29.	Domači keks 1/2 Konditor	10.50
30.	Kokos poljubčki 1/10 Konditor	17.50
31.	Rozinove rezine 1/10 Konditor	23.40
32.	Bonboni Adria zaviti Osijek	8.25
33.	Bonboni foure mleč. zavitki Osijek	10.25
34.	Moka tip. 1000 Merx 5/1	1.30
36.	Čistilni prašek Presto Uvoz 1 5	4.74
37.	Tekoče čistilo »Minna« Uvoz 290 gr	5.83
38.	Sol Diana 1/10 PVC Ilirija	8.38
39.	Lesk v kartonih s posipalnikom 200 gr Merx 2.13
40.	Brisalci za avtomobilska stekla	8.07
41. Prašek za otroško perilo »Badd« 1/18 Merim a 20.20
VTISI IZ PRAKSE V ŠVICI
Trgovina, kateri do nedavnega ni bilo posvečene posebne pozornosti, se počasi toda vidno pomika iz mrtve točke. Njen hitrejši razvoj in stabilnost sta v veliki meri odvisna od ostalih panog gospodarstva, zlasti od kmetijstva in industrije. Da bi trgovinska dejavnost delovala čim uspešnejše, hitreje in ceneje prehajamo na moderen samoizbiren in samopostrežen način prodaje blaga.
Ta pri nas razmeroma mlad, toda že dokaj uspešen način trgovanja zahteva 'nove poslovne prostore in sodobno tehnično opremo. Poleg o-menjenega je nujno, da se za ta sistem trgovanja primerno izobrazijo in usposobijo trgovski delavci. V ta namen se pri nas organizirajo razni seminarji kakor tudi praksa pri trgovskih firmah v tujini. Ker sem bil predviden za vodjo samopostrežne trgovine Marketa v Laškem, je tudi name prišla vrsta za seminar in kasneje štirimesečna praksa v Švici.
Meseca oktobra preteklega leta sem obiskoval štirinajstdnevni seminar za vodenje samopostrežnih trgovin na Bledu, katerega je, organiziral CTE iz Ljubljane. Po končanem seminarju in opravljenem izpitu sem se pripravil za pot na prakso k podjetju MI G R O S, St. Gallen v Švici. 2. Novembra 1966 smo se zbrali za odhod v CTE Ljubljana, kjer smo dobili potne, liste in ostale potrebne dokumente nekaj deviz Sv. Fr. ter ustrezna navodila.
Odpotovali smo ob 22.15 uri v smeri Jesenic in skozi sosednjo Avstrijo do vhodne postaje V Švico. Po opravljenih carinskih formalnostih in zdravniškem pregledu smo nadaljevali pot v St. Gallen. Na železniški postaji sta nas sprejela predstavnika MIGROS-a ter nas odpeljala v tako imenovano jugoslovansko stanovanje. Sledil je kratek razgovor, ogled in razporeditev, potem pa oficialni sprejem in večerja. Naslednji dan smo imeli prosto, v soboto pa ogled na j večjega supermarketa v poslovni enoti MIGROS St. Gallen-Neumarkta. Isti dan smo si ogledali tudi upravne prostore in delavsko menzo, kjer smo obedovali. Za nedeljo, dnevom počitka je nastopil prvi formalno — deloven dan. Sprejeti smo bili pri direktorju, gospodu Wachterju, ki nas je pozdravil in nam zaželel dobrodošlico, potem pa nas seznanil z načinom poslovanja in sodelovanja s praktikanti podjetja. Razložil nam je, da smo skupina, za katero imajo pripravljene novosti, in sicer skupno delovno mesto za ce,lo skupino v MM Kvauclingen. Dejal je, da so se za to odločili predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile v tej prodajalni. Ker leži Kreauclingen tik ob nem-
ški meji, in je 40 km oddaljen od našega bivališča, so nam pripravili za prevoz na delo osebni avto.
Prejeli smo vsak po šest delovnih halj in se domeinili za odhod na delovno mesto ob 14 uri. Pri prevzemu zaščitne obleke sem dobil prve vtise o zares dobri organizaciji dela pri tej firmi. Na vprašanje kako je z delovna obleko, so nam razložili, da ima poslovna enota, ki ima 47 delavnih enot skupno pralnico in likalnico, zato tudi pravo skladišče zaščitnih oblek. Vsaka delovna enota točno po programu pošilja v čiščenje in tudi tako prevzema urejeno zaščitno obleko za svoje zaposlene delavce.
Popoldne smo se odpravili na svoja delovna mesta. Poslovodja nas je povabil na običajno švicarsko belo kavo potem pa nas v grobem seznanili s poslovanjem, delovnim časom in podobnim.
Po letni konferenci si naš mladinski komite, ni sestavil programa po katerem bi bolj sistematično potekalo celotno delo mladinskega aktiva. Kljub temu pa so mladinci organizirati proslavo za 29. nov. katera je bila žal premalo obiskana,
Ker je mladinski komite uvidel, da se ne mora brez postavljenih nalog aktiva voditi, si je po daljšem času sestavil program dela za celoten aktiv, ki pa ni toliko obširen, da ga ne bi mogli z večjim zanimanjem mladine izvesti. V ta program so zajeta vsa važnejša dela, ki bi jih mladina morala obravnavati oz. naj bi se, po njih ravnala.
V mesecu marcu si je komite izdelal dvomesečni program za april in maj. V tem dvomesečnem programu je predvideno srečanje, MLADINA — STAREJŠI, ki se bo odvijalo v športnih panogah in to v šahu, nam. tenisu, in v streljanju.
Nadalje je komite sprejel vabilo za sodelovanje na mladinskih športnih igrah, ki jih organizira TK. EMO v času od 25 aprila do 10 maja. Tekmovanje, se bo odvijalo v sledečih panogah:	streljanju, na-
miznem tenisu, šahu in malem nogometu. Pri teh športnih igrah je sam komite naletel na dobro razumevanje med mladino oz. športniki, ki se že resno pripravljajo.
Za mesec maj pa ima kom. predvideno, da organizira POKAŽI KAJ ZNAŠ ati VEC ZNAŠ . VEC VELJAŠ. Za ta program so namenjena razna vprašanja iz pravilnikov, ki obstojajo pri podjetju, na katera naj bi odgovarjali mladinci in starejši.
Sledil je ogled poslovnih prostorov, nato pa razpored na delovna mesta. Moje delovno mesto je, bilo »oddelek konzerviranega prehrambenega blaga«. Naš delovni čas je bil pet dni v tednu od 7.30 — 18.30 ure. s četrt urno matico in 2 urnim prostim časom za kosilo. Prosti čas za matico in kosilo je bil razviden iz grafikona zaposlenih. Ta grafikon se je menjal tedensko sestavljen pa je bil po oddelkih za vse zaposlene. Či-tamo ga po spoznavnih znakih, ki so obrazloženi z legendami. Tu moram omeniti še konkretno uro, katera o-mogoča točno kontrolo dejansko prebitega časa na delu za posameznike.
Na mojem novem delovnem mestu sem imel prve dni majhne težave predvsem zaradi slabo sortiranega blaga v skladišču; počasi pa sem se iskanju privadil. Tu s e je namreč zelo poznalo, da v prodajalni dela predvsem nekvalificirana delovna sila, in da se pogosto menja. Da ima ta prodajalna le malo stroke izučenih ljudi, nam je poslovodja razložil že na samem začetku.
Polde Laznik
Seveda zraven teh vprašanj bi še vključili razne šaljivke, samo da bi čim več članov kolektiva zainteresirali.
Nadalje, še malo o sami mladini in o članarini. Prejšnja leta je kom. vstrajal na tem, da se mladincem oz. mladinkam, ki še niso dopolniti 25 let odtegne članarina v samem računskem oddelku, ne glede na to če je mladinec za to ati ne. S takšnim postopkom smo ustvarjali med mladino nevoljo do aktivnosti.
Današnji komite je uvidel gornjo nepravilnost, ker je mnenja da ni to nikakšna prisilna organizacija, temveč da se mladina prostovoljno vključuje v to organizacijo. Ker pa smo prišli lansko leto na prostovoljno plačevanje članarine, smo imeti samo 36 članov.
Nadalje je. kom. uvidel da ne bo dobil kakšne večje finančne pomoči od strani podjetja in smo se odločiti, da zainteresirano mladino vključimo v FSJ ki danes že šteje 37 članov. S takšnim priključkom imajo ti člani 65% popusta na vseh prevozih, kar jim bo koristilo za razne izlete, katere imamo predvidene za vsak mesec po enega. Seveda predvsem ne smemo pozabiti na delo v samem kolektivu; pri tem mislimo na člane, posebno pa na mlad. komite.
Mladinski komite našega podjetja si v bodoče želi več pomoči od vodilnih članov kolektiva, da bi jim pomagati pri uresničevanju zadanih nalog.
Žerak Jože
NAŠ MLADINSKI AKTIV
Tovarna čokolade in keksov »KRAŠ« Zagreb C'^r,PA™
PROIZVODNJA ČOKOLADE
Glavna surovina za proizvodnjo čokolade je kakaovec. zato bi o njem spregovorili nekoliko besed.
Največja količina kakaovca izvira dandanes iz zahodne Afrike in to: Zlate, obale, Toga, Kameruna in Konga. Te dežele proizvedejo približno 50 % celokupne proizvodnje kakaovca v svetu. Iz Zlate obale se izvaža največ iz Gane in sicer: »Accra« kakaovec, ki se odlikuje z izvrstno kvaliteto. Od dežel, ki proizvedejo veliko kakaovca, bi bilo o-meniti Brazilijo z »Bahia« vrsto, ki se danes po vsem svetu zelo veliko uporablja kot konzumni kakaovec. Tudi srednja Amerika (Gvatemala, Honduras, Kostadika. Panama) je po kakaovcu zelo znana in enako zapadna Indija, Kuba, Jamajka, Trinidad, Grenada, v južni Ameriki pa Venezuela.
Pri nas se v glavnem uporablja kakaovec iz Gane, to je takozvana vrsta »Accra«. Obstojita dve glavni vrsti kakaovca, to sta plemeniti kakaovec in takozvani konzumni kakaovec. Plemeniti kakaovec se imenuje »Griolo«. konzumni pa »Fora-ste,ro«. Griolo vrste kakaovca so dosti kvalitetnejše in dražje od vrst Forastero kakaovca.
Tehnološki proces proizvodnje čokolade:
Praženje kakaovca:
Vsa proizvodnja čokolade sestoji iz dveh procesov in to iz procesa termične ter iz procesa mehanične obdelave. Začetek termične obdelave kakaovca je praženje kakao-zm. Ob tej priliki pride do sprememb v kvaliteti, ukusu, barvi in vonju samih kakovih zrn. To je ena najvažnejših faz v proizvodnji čokolade, ker se samo s pravilnim praženjem doseže, zahtevana aroma in okus čokoladnih proizvodov.
Drobljenje in sortiranje kakaovca
Druga važna operacija po praženju kakaovca je drobljenje in sortiranje. Po praženju se kakaovec najprej ohladi, potem drobi in odvaja od kakaovih lupin, klic in drugih nepotrebnih primesi. Od vodenja in nadzorovanja tega procesa je odvisno, kako bo kakaovec očiščen in kako bo kar najbolj izkoriščen v predelavi. Razumljivo je, da se mora proces voditi tako, da se dobi kar naibolj čisti kakao — lom in kar najbolj čiste kakao-lupine. V kolikor bi kakao lupine prišle v kakao-lom. kvaliteta čokolade po strukturi ne bi bila zadovoljiva, če pa bi ka-
kao lom prišel med kakao lupine, potem bi se znižalo izkoriščanje kakaovca.
Mletje kakao-loma.
Po lupljenju se kakao lom melje na valjih in drobi do odrejene stopnje finega prahu. Z mletjem loma dobimo maso, ki ima 52 do 56 % kakao masla, a vsebina vlažnosti je okoli 2 do 2,5 %o.
Mešanje, mletje in končiranje čokoladne mase
Dobljena kakao masa se meša v napravi (melanžer) s sladkorjem in kakao maslom.
Tako premešana čokoladna masa se obdeluje na valjih, pri čemer se dosega določena oz. odrejena struktura čokolade po finoči, ki jo želimo doseči. Čokoladna masa se nadalje oplemeniti s tehnološko obdelavo, lci je nazvana »končiranje«.
S končiranjem čokoladne mase se doseže:
1.	ustvarjenje in razvijanje dobre kakao arome in odstranjevanje neprijetnih aromantičnih materij,
2.	homogeniziranje čokoladne mase,
3.	odstranjevanje vlage in hlapnih kislin.
Destilerija in tovarna likerjev Alko v Ljubljani zaključuje prvo fazo rekonstrukcije podjetja, katera obsega novo proizvodno klet ter polovico alkoholnih pijač. Končna prva faza je le del celotne, rekonstrukcije vseh proizvodnih obratov ter bo predvidoma zaključena do leta 1970. Naslednja faza predvideva mehanizacijo proizvodnje, brezalkoholnih pijač, tretja pa dograditev skladišč embalaže ter gotovih izdelkov.
Investicijski program je izdelan za celoto, s skupnim vlaganjem o-koli 900 milijonov starih din. deljen pa na faze, tako, da rekonstrukcija ne ovira tekoče proizvodnje. Za prvo fazo rekonstrukcije je bilo skupno vloženo okoli 300 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev.
Glede na uveljavitev predpisov o obveznem vstekleničenju alkoholnih pijač se je obseg vstekleničenja
4.	doseganje določene viskoznosti
čokoladne mase.
Za potrebno viskoznost čokoladne mase se dodaje emulgator lecitin v količini približno 0,3 %• Končiranje se odvija pri temperaturi 70 do 90° C za čokoladno maso brez mle,-ka, medtem ko za mlečno čokoladno maso pri temperaturi do največ 70” C. Končiranje traja najmanj 24 ur v končah starega tipa, medtem ko modernejše konče občutno zmanjšujejo čas. ki je potreben za končiranje. Pri modernih končah se zaradi njihove specialne konstrukcije dosega tudi odlična kvaliteta čokoladne mase že po 10 urah končira-nja.
Sledeča faza v proizvodnji je:
Temperiranje čokolade
Temperiranje čokoladne mase se odvija v kontiuniranih napravah za temperiranje. V tem procesu se dosega stabilna kristalizacijska forma kakao masla, kar je pcftrebno za nastanek kvalitetnega izgleda čokolade.
Oblikovanje čokolade v plošče
Tako tempirana čokoladna masa se oblikuje v plošče v avtomatskih napravah, v katerih se čokolada dozira v metalne forme. Čokolada se ohladi v kontinuiranih hladilnicah s temperaturo od 4 do 6° C.
Po ohladitvi čokolade se s transportno vrvico čokolada transportira v stroje za omotavanje. kjer se posamično zavija v alufolijo in o-premlja z etiketami.
toliko povečal, da obstoječe strojne naprave niso več zadoščale. Da bi se odstranilo ozko grlo, ki je nastalo pri vstekleničenju je bila kot prva faza predvidena mehanizacija vstekleničenja.
Nova polnilna hala je opremljena z avtomatsko polnilno linijo proizvodnje Seitz-Werke, Bad-Kreuz-nach, iz Zahodne Nemčije, s kapaciteto 3.500 steklenic na uro in obsega pomivalni stroj za steklenice vseh velikosti, polnilni in zapiralni stroj, sušilni tunel, etiketirni stroj za istočasno lepljenje 4 etiket ter pakirni stroj za kartone. Stroji so medsebojno povezani s transporterji in sinhronizirani ter opremljeni z večimi kontrolnimi mesti, tako, da je možno vsako defektno steklenico odstraniti pravočasno.
Mehanizirana polnilna linija o-mogoča brezhibno opremo steklenic, novi kletni prostori, lej so opremlja-
Modernizacija proizvodnje v podjetju »ALKO« Ljubljana
Kadrovska vprašanja
V	času od 1. 4. do 30. 4. 1967 na novo zaposlenih delavcev ni bilo.
V	istem času pa je prenehalo delovno razmerje 7 delavcem in sicer 4 s privolitvijo delavca, 3 pa po pogodbi sklenjeni za določen čas.
Na dan 30. 4. 1967 je bilo zaposlenih 574 oseb, od tega 325 žensk.
VESELI DOGODKI
POROČILI SO SE:
Ozvald Marjanca, Grobelnik Veronika in Mežnarič Friderik.
Na skupni življenski poti želimo
novoporočencem obilo sreče in družinskega zadovoljstva.
ROJSTVA:
Janezu Podpečanu se je rodil sin, Gregorinčič Jožetu pa hčerkica.
Obema iskreno čestitamo!
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 2. ŠT. VESTNIKA:
Razpoložena tovarišica je namenjena k vitrini z globoko zmrznjenim sadjem, namerava pa kupiti prehrambene proizvode, ki se v tej vitrini nahajajo.
Izid žrebanja bo objavljen v 4. številki Vestnika.
Nedoslednost
Šoferji res niso dosledni. Ce se zalete, kolnejo zavore, ker niso prijele, miličnika pa, ker jih je, prijel!
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Marjan Bele. — Izhaja mesečno. —
Uredništvo:	Celje Tomšičev
trg 3/1. telefon 30-77.
Tisk: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 600 izvodov.
Modernizacija proizvodnje v podjetju „ILK0“ Ljubljana
ni s cisternami v velikosti od 5000 do 50.000 litrov v skupnem volumnu približno 10.000 hi pa garantirajo kvalitetnejše izdelke. Novo pridobljene ležalne posode omogočajo pravilno odležavanja gotovih izdelkov pred polnjenjem v steklenice, kar je predpogoj za dosego visoko kvalitetnih pijač. Istočasno bodo nove ležalne kapacitete omogočale, proizvodnjo v večjih serijah ter s tem standard-nejše proizvode na tržišču.
Z rekonstrukcijo podjetje v bistvu mehanizira in modernizira že obstoječo proizvodnjo, obenem pa povečuje instalirane kapacitete v proizvodnji in vstekleničenju alkoholnih pijač, kar zagotavlja pro-mptno dobavo izdelkov svojim odjemalcem.
Novi proizvodni prostori za katere je izdelal- načrte Industrijski biro v Ljubljani gradi pa jih GP Tehnika, so urejeni tako: da bodo zaposleni v zelo ugodnih delovnih pogojih brez težav dosegli večjo produktivnost, kar je zahteva vsake rekonstrukcije.
Ob otvoritvi nove polnilnice in pripadajoče kleti proslavlja podjetje tudi 50 letnico svojega obstoja, sai izvirajo začetki podjetja pod istim nazivom v leto 1917. Po- osvoboditvi je bilo podjetju priključenih 10 tovrstnih obratov v podjetje z nazivom Alko. destilerija in tovarna likerjev, Ljubljana, ki se je registriralo za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač na industrijski način.
Podjetje. s 50-letnimi izkušnjami nadaljuje z istovrstho proizvodnjo v najsodobnejših pogojih, kar je iamstvo. da bodo potrošniki v bodoče postreženi s še kvalitetnejšimi izdelki.
Prihodnjič bomo- opisali tehnologijo in osnovne predpise o kvaliteti pijač.