Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za telo leto predplaian 15 rld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., ia |tdta meiec 1 (14.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za aele leto 13 (14., «a pol leta 6 (14., za «elit leta S (14., ta jeden meiec 1 (14. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. v«d d« leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaieiate) viprejema upravnlltvo ia ekepedlclja v „Katol. Tlikarnl", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana pisma ne «prejemajo. Vredništvo j* v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vuk dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. 71. У LJubljani, v torek 30. marca 1897. Letnilt XXV Gabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 16 gld. 8 „ četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ TJpravhištvo „Slovenca". Parlamentaren obraz. Z Dunaja, 29. marca. Somenj v grški hiši se je pričel. Političnih me-šetarjev kroži vse polno sem in tija. Komaj se jednega otreseš, je že drugi nad teboj. Vsak ti govori na dolgo in na široko, & jasnega ti vender nobeden nič ne pove. Vsak se ti sklicuje na svoje račune in po teh računih konečno dokazuje, da moraš iti ž njim, če hočeš sploh še kaj trave tlačiti po političnih livadah. Najhujši so pri tem tako zvani „stari parlamentarci", med katere se šteje vsakdo, ki je bil že preje poslanec, čeravno je bil tudi le izredka pokukal na Dunaj. Ti vse vedo in njihovi sveti so nepobitni. Novi starešine se ne morejo pritoževati, da bi ne imeli nikogar, ki bi jim hotel seči pod pazduho in jih spremljati po parlamentskem potu. Sicer pa bodi resnici na čast povedano, da bo njihova zanimivost prav kmalu pri kraju. Židovski časnikarji, mej njimi v prvi vrsti Seps, so razsodili, da ni med vsemi nobenega zanimivega obraza. Takih obrazov, kot je bil naš Toman, Smolka, Sapieha itd., ni po njegovi sodbi nič več. Same vsakdanje glave--in tako globoko je padla zbornica, da je sedaj v nji najzanimivejši — dr. Lueger. To boli Sepsa. Novi poslanci se vzlasti po tem spoznavajo, ker se tako radi predstavljajo. Pri vsaki priliki in nepriliki ti razodeva kak mož skrivnosti svojega političnega rojstva. Privoščimo mu to! Ko ga srečamo, se nam nehote izvije iz prsij vzdih : „Bore revež ; kmalu padeš tudi ti". Sapa političnega kra-marstva in ž njim zvezane nedoslednosti že vleče. Mehove goni Badeni in število tistih, ki prisluša-vajo, kakšno smer ima njegova sapa, je — legija. Breznačelnost se roga nad tem semnjem in kaže svoje ostre zobe; vse hoče ogrizti, vse brez izjeme. Ali se ji bo posrečilo ? Badeni je zvit mož. Z nekim zadovoljnim smehljajem je otvoril sobotno sejo, vsem namigaval, a svoje ljubezni ni izdal. Kje so njegovi izvoljenci, ki mu bodo vozili državni voz ? Modri možje trdć, da bodo med temi sami — zmerni ljudje. In kdo je zmeren, kdo nezmeren? To je tisto vprašanje, na katero se lahko vse odgovarja. Za liberalca so katoličani, za konservatica krščanski socijalisti, za laške in nemške nacijonalce Slovenci — nezmerni in narobe. Vendar kaker se sedaj kaže bodo vladi le liberalci — zmerni. V vladni večini se bojda snidejo Mladočehi in nemški liberalci. Ti bodo glavni vozniki; s samokolnicami bodo pa tudi druge manjše stranke in strančice vozarile za njimi. Badeni računa menda tudi ua južne Slovane. V tej druščini — v obnovljeni koaliciji — bi daljšali le liberalstvu življenje. Tako sodimo. To je jedna izmed ovir za tesnejši jugoslovansko z b o r n i č n o s k u -p i n o v podobi kluba. Načelno bi se zavezala usta, dosegli bi pavendar ničesarne, ker 1 ibera 1en Nemec p ač ne bo nikdar za nas. Sicer pa še ne vemo, kako se bo vse razvilo. Nekateri trdć, da se morda ustanovi nekakšna konservativna večina. A to je naravnost nemogoče, ker tistih konservativcev, ki so bili zadovoljni s splošno poudarjanim krščanskim načelom, je le še malo, odločni katoličani so pa po sedanjih razmerah poleg socijalnih demokratov brez dvojbe najbolj nezmerni. Badeni je blizu naravnost izjavil nemškim liberalcem, da liberalne pridobitve, osobito šola, ostanejo neizpremenjene. Prvi slovenski glas s Koroškega v državni zbornici. V soboto so obetali državni poslanei zvestobo cesarju - vsak v svojem domačem jeziku. Laški „prometto" se je družil s poljskim „odrzetam", češkim „slibuji", nemškim „gelobe", slovenskim „obljubim". Najlepše je pač bilo, ko je preč. gospod Einspieler, prvi slovenski državni zastopnik s Koroškega, povzdignil svoj glas — v slovenskem jeziku. Upajmo, da je to trenotje pričetek srečnejše bodočnosti. * * * Juteršnja seja bo nadaljevanje raznih formal-nostij, s katerimi se bavi vsaka na novo sestavljena zbornica. Izžrebali se bodo poslanci v več oddelkov in vsakemu oddelku se bodo predložili volilni akti zanj izžrebanih poslancev. Tri dni po slovesni otvoritvi, torej do petka, se je še čas pritožiti proti kaki izvolitvi. Volitve, proti kateri so došle pritožbe, se po izžrebanih oddelkih ne preiskujejo ; njihovo pristnost preiskuje v to voljeni legitimacijski odsek. LISTEK Človek in živali. (Dalje.) Posebno skrb pa obračajo ljubitelji psov na to, da niso gladni. Marsikak tak pes ima brez dvoma boljše življenje, kakor pri nas premožni meščani. Večkrat na dan morajo nalašč za pse kuhati najboljše meso, kar se ga dd dobiti. Skoro popolnoma pa pridejo te dame ob zdravo pamet, če „ljuba ži-valica" zboli. Le jeden primer: V sobo nekega pasjega zdravnika prihitita grof in grofinja ter vprašata, kaj da je grdemu mopsu, ki sta ga pripeljala s seboj. „Kmalu bo poginil, gospoda," reče zdravnik pomilovalno. Tu prime gro-finjo krč, v prekrasni obleki vrže se na tla in silno ječi in ihti, proseč zdravnika, naj ji otme psa. Ako so psi doma bolni, strežejo jim bolje, ko otrokom z raznimi slaščicami. Tudi se nahajajo posebne bolnišnice za pse. Neki ranocelnik pripoveduje o pudelnu, ki druzega ni hotel več jesti, ko jerebice. Kak zdravnik odredi zlasti na plučih bolnim psom, da morajo podnebje spremeniti in zato dame ž njimi potujejo v Nizzo ali Riviero. Seveda so na potu zaviti v različne plašče in zavoje in skrbno pazijo nanje, da bi vender kak sprevodnik pretrdo ne prijel „bolnika". Pri vsej tej postrežbi pa se tudi psi postarajo in nazadnje gredo pod koš. Seveda so prijatelji in negovatelji psov tako olikani, da bi se jim zelo zameril, če bi kdo o tem govoril, kakor se sploh govori. Pa tudi še potem skrbe zanje. Mnogo dam dil svoje „kužke" maziliti, druge pa jih dado sežgati in pepel hranijo v dragocenih posodah. Da, neka taka dama pobžila je maziljenega psa v stekleno krsto, da bi ga do konca svojega življenja imela pri sebi. Pokopujejo pse na posebnih za to odločenih krajih. Da celo mrtvaške liste jim napravljajo in zastaja mi pero, da bi zapisal te blasfemije, ki se pri tem gode. — Le to še opomnim, da je nagrobni spominek nekega majhnega psa stal 7500 goldinarjev 1 Pa ne samo v Parizu in Londonu, ampak tudi po drugih velicih mestih gode se take budalosti, koder imajo ljudje denarja, da ne vedo kam ž njim. Ljubezni do bližnjega pa ne poznajo. Tako je n. pr. v Berolinu pred par leti izdala neka dama oklic, v katerem poživlja k ustanovitvi pasje bolnišnice. — Poziv glasi se tako-le: „Mesto Berlin ima mnogo dobrodelnih naprav, pa le jedne mu še manjka, ki bi bilo posebno vredno cesarskega mesta: bolnišnice za uboge živali." Kdo ne ve pač povedati o surovosti ljudij do uboge, včasih najkoristnejše živali I Da bi popisali nemo bolest naših sobratov, ki nimajo govora tolažbe in molitve, napolnili bi ti spisi celo knjižico. Pa misel se bode vkoreninila vedno bolj in bolj, da so tudi živali stvari kakor mi in da pripadajo po mnogobrojnem sodelovanji z našim življenjem k veliki vrsti socijalnega bratstva in sicer kot ne ravno zadnji udje .... Usmilite se živalij, ker blagor usmiljenim. Letos razpravljalo je neko tako društvo vele-važno vprašanje: „Kako naj skrbimo za pse in mačke, če se sami podamo na pot ?* To društvo brezplačno pobira po mestu bolne, stare m mlade pse in mačke, ki so za napotje, da jih potem brez bolečin umori. če bi bil predpust, bi se vsej tej bedariji smejali. A vendar ima to brezumno ravnanje svoj pomen, katerega ne smemo prezreti. Med tem ko ubogi ljudje stradajo, prezebajo, bolehajo vsled pomanjkanja vsega kar služi človeku, med tem ko se mora delavec truditi noč in dan, da preživi sebe in družino, med tem, pravim, pa bogatini svoj denar na tak način zapravljajo in strežejo živalim, ki nimajo neumrjoče duše, pameti in volje I Tako ravnanje pač zamore storiti nižje revne stanove nezadovoljne, nezadovoljnost pa tira ljudi v socijalno demokracijo. Ko bi ti bogatini denar drugače in boljše obračali, bi kmalu vsaj deloma pojenjala socijalna beda. Skoraj navadno pa je, da ti , - f ) Raiifeisnove posojilnice. (Iz govora poslanca gosp. Ažmint v dež. zboru.) Visoka tbornica! It podatkov, katere nam je podal poročevalec g. poslanec dr. Žitnik, je spoznati, da je finančni odsek prijazen Raiff. posojilnicam. Zato temu poročilu nimam kaj posebnega pristavljati. Samo na par reči bi rad gg. zborovalce opozoril. — Najboljši dokaz, kako da so Baiff. posojilnice koristne, času primerne, v nekaterih krajih naravnost potrebne, je ta okolščina, da se niso le po vseh kronovinah avstrijskih dobro obnesle, ampak da se tudi v naši deželi hitro ustanovljajo in že ustanovljene veselo razvijajo. K 13 posojilnicam, ki so izkazane v poročilu za leto 1895, jih je do danes prirastlo še 16 in je zadnjič za Zg. Tuhinj registro-vana že 29. Ne smemo si pa prikrivati, da je ustanova in delovanje takih zavodov po deželi zvezana z mnogimi težavami. Prvi zadržek je nezaupnost ljudstva, potem ustanovni stroški, največkrat pa pomanjkanje denarjev. V tem oziru pa je ravno dolžnost dežele, da takim zavodom priskoči, da se morejo ustanoviti in ohraniti. Do letos dežela ni tega storila razun par podpor; ali storila je to Kranjska hranilnica, ki je z znatnimi zneski priskočila na pomoč. Tako je post. gorjanski hranilnici dovolila 60 gld. podpore in 600 gld. brezobrestnega posojila za 3 leta. Enako tudi drugim večje ali manjše zneske. Zato me veže dolžnost v imenu naše in drugih obdarovanih hranilnic na tem mestu izrekati javno zahvalo Kranjski hranilnici. Omenjal sem že, da je pomanjkanje denarjev ena največjih zaprek teh hranilnie po Raiff. načinu. V tem nedoetatku je pa hvalevredno posredovala zveza kranjskih posojilnic, ki je skrbela ta promet denarja namreč tako, da je sprejemala kapitalije, katerih so imele nekatere preveč, in jih dajala drugim, katere so jih imele premalo. Tudi je zveza po veščem nadzorniku nadzorovala hranilnice. Zato je prav primerno, da je deželni zboi zvezi naklonil denarno podporo, katero bi si bil želel še večjo. Ker pa je dežela že pripravljena podpirati to podjetje, je tudi pravično, da se prepričuje o stanju in delovanju teh posojilnic, kar se po revizorju Zveze lahko zgodi. Ne smemo pa pozabiti, gospoda moja 1 da so te hranilnice le tam mogoče, kjer je takih požrto-valnih mož, da vodijo brezplačno take zavode. Udje načelstva namreč ne dobivajo nikakega odškodovanja. Zato smo pri nas tako ukrenili, da imamo seje v nedeljah popoldne po krščanskem nauku. — Moram reči, da je to silno težavno zame, ki sem vprežen od 4. zjutraj, ki bi si rad počil po kršč. nauku, pa moram še pri hranilnici delovati po 2 do 3 ure. — To pa sem le opomnil z ozirom na neko opazko, ki je lani padla v tej zbornici, opazko namreč, da imamo duhovniki 24 ur na razpolaganje. Prosim toraj, da se ta račun popravi in da se z dovoljenjem g. poslanca Hribarja vsaj polovica od 24 ur odšteje! (Smeh med poslanci.) ljudje, ki imajo do živali toliko usmiljenja, ga do ljudij prav nič nimajo. Gotovo; pri takih ljudeh prevladuje čustvo, ki se po pametnem razmišlje-vanju ne da voditi. Prav je, da tudi z živalmi lepo ravnamo in smo milosrčni z njimi, pa ta milosrčnost mora biti v pravih mejah, ravnati se mora po prednosti predmeta, kateremu jo skazujemo. Tako neumno negovanje živalij pa v našem času zmedenih pojmov pojme še bolj zmeša. Ker če se ravna z živalmi tako in še boljše kot z ljudmi, potem imata popolnoma prav Schopenhauer in Rous seau, ki govorita o pravu živalij. Seveda temu ni tako, ker nositelj prava more biti le oseba, to je ono, kar biva samo zase in ne potrebuje drugega, v čemer bi bivalo, in kar ima razum. — Živali nimajo pravic, ker namen pravic je prostoet in samostojnost. Živali pa nimajo uma, ki je ravno prvi predpogoj za prostost in samostojnost. Človek sploh nima nobenih dolžnosti do živalij, pač pa ima dolžnosti, kojih predmet so živali. N. pr. gotovo je dolžnost varčnosti, da se obleka varuje, a jaz nimam nobene dolžnosti do obleke. Živali so pa tudi le sredstva, ki nam pomagajo pri dosegu našega namena. Kot take mbramo smatrati živali in če jih razmetravamo kot velik dar, katerega nam je Bog dal v razne namene, potem pač ne bodemo gotovo ž njim ravnali, ne da bi pri tem zašli v sentimentalno milosrčnost do njih. (Konec «ledi.) Poslanec Hribar na to pojasnuje svoj lanski izrek povdarjajoč, da je lani govoril le o tistih duhovnikih, ki o priliki volitev porabljajo svoj čae v agitacije; ni pa mislil g. predgovornika, katerega pozna in ceni ne le kot vestnega duhovnika, ampak tudi pridnega poslanca. Politični pregled. V Ljubljani, 30. marca. Klubi v državnem »boru bodo najbrže z današnjim dnem osnovani na vsi črti in poslanci, ki v teku današnjega ali k večjemu jutrišnjega dne ne pristopijo k tej ali oni zvezi, bodo ostali najbrže divjaki celo zasedanje. Izmej onih klubov, ki se še niso konstituirali, oziroma o katerih ni došlo še nikako poročilo v prejšnjih dneh, je prvi poljski klub, ki šteje blizu 60 članov. Načelnikom kluba je bil soglasno izvoljen vitez Javorski, njegovim namestnikom pa vitez Jendrzejowicz. V parlamentarno komisijo so izvolili Poljaki poslanca dr. Rutowskega, viteza Abrahamovicza, dr. Madeyskega, grofa Pi-nineki in Dzieduszyeki. Poljski klub je povabil k svoji seji tudi člane poljske ljudske stranke, izmej katerih so se pa povabilu odzvali le trije, ki pri volitvi niso glasovali ter konečno izjavili, da so voljni s klubom solidarno postopati v narodnih in gospodarskih vprašanjih, toda dovoliti se jim mora popolna svoboda v vseh nenarodnih in ožje domovine se ne tičočih vprašanjih. V to svrho so predlagali, naj se spremenć klubova pravila. O tem predlogu se posvetuje posebna komisija. — Nemško-liberalni poslanci so se izjavili pri zadnjem posvetovanju za lasten klub, h kateremu je pristop oglasilo 43 mož. Volili so najprej odsek sedmih členov, ki mora izdelati načrt in pravila. Pristop veleposestnikom ni dovoljen. — Načelnikom italijanskega kluba je izvoljen poslanec Malfatti, namestnikom pa dr. d'Angeli. — O mladočeškem klubu listi dosedaj ničesar druzega ne poročajo, nego da se pečajo njega člani še vedno s pogoji, pod katerimi jim je zagotovljena vladna naklonjenost. Starostnemu predsedniku Proskovetzu so izročili neko izjavo, ki se prebere v današnji seji in v kateri apelujejo Mlado-čehi na razne obljube in zagotovila v narodnem oziru, ter stavijo pogoje, pod katerimi so voljni sodelovati za blagor cele (države. — Ostale zveze Se skujejo v najkrajšem času. Posebna dika socialističnih poslancev. Rudeči uradni list, tudi „Arbeiter Zeitg." imenovan, prinaša v jedni zadnjih številk popoln životopis vseh socijalno-demokratičnih zastopnikov v državnem zboru ter hvali in poveličuje njihove dobre lastnosti, posebno se pa naglaša, da so izmej 14 poslancev skoro vsi „večkrat sprli se z zakoni obstoječe razredne države" in so vsled tega morali opetovano prestati večjo ali manjšo kazen. Svota časa, katerega so prebili vsi ti izvoljenci po raznih ječah, znaša skoro deset let, in „Arb. Zeitg." tiska pri vsakem z debelimi črkami oni Zaslužni čas. Najbolj zanimivo pa je nadalje v očeh teh „ljudskih osrečevateljev", da je v predsedstvo socialističnega kluba izvoljeni posl. Hybeš izgnan it Dunaja in sme le kot poslanec bivati v prestolnici. — Ako se ponaša ta klub s takimi dejanji, potem se pač ni čuditi, da jih poleg Schonerijaneev ni bilo opaziti v prestolni dvorani mej prestolnim govorom. Komentarja gotovo ni potreba. Krečansko vprašanje se je zopet za korak bolj poostrilo. Grški se preti zopet z ultimatumom, vendar to pot ne samo Grški, marveč kakor se pol uradno poroča, tudi Turčiji, ako ne odzoveta svojih čet z otoka Krete. Zapretilo se bode obema vladama, da se vporabijo nasproti obema državama najstrožja sredstva v dosego tega namena. Sicer se pa Turčiji ni bati ničesar, kajti že sedaj se zatrjuje, da je ta voljna storiti vse, karkoli žele velevlasti, le začeti morajo — Grki. Ker je toraj vse odvisno od postopanja Grške, se bodo le nasproti njej uporabila najstrožja sredstva. Navadno je pravica zasledovala onega, ki je boj pričel, ne pa onega, ki je tepen ; sedaj je pa, kakor kaže ta vzgled, ravno narobe. Ta ultimatum omenjeni vladi sicer še nista prejeli, vendar pa se je doseglo mej velevlastmi glede tega popolno sporazumljenje. Najprej s« zapre pristanišče Volo, ako pa še to ne bo pomagalo, pa še kaj hujega. Sploh se pa sedaj opaža, da stopa krečansko vprašanje kot tako vedno bolj v ozadje in se koncentraje vse na tesalski meji. To je sedaj tem verojetneje, ker je prestolonaslednik Konštantin odpotoval na mejo ter prevzel tam vr- hovno poveljstvo nad grškimi četami. Akoravno je morda to vprašanje manje važnosti, kakor ono glede Krete same, ker na \se zadnje Grki vendar ne morejo ničesar opraviti nasproti celi Evropi, vendar se še opetovano zatrjuje, da se Grška ne umakne. To trdi kralj sam, oficijozni dnevniki so istega mnenja in tudi ministerski predsednik Delyannie je že opetovano izjavil, da se bore Grki do zadnjega diha. Vlada seveda sedaj se ne sme drngače govoriti nasproti ljudstvu, dokler to slednjič ne uvidi, da je zaman vsak nadaljni upor. Novo klanje v Turčiji. Brzojav nam je včeraj sporočil, da turška vlada sama priznava, da eo se v zadnjem času pojavili zopet večji nemiri mej Armenci in Mohamedovci, in da je bilo v boju pri Tokatu ubitih 70 Armencev. To poročilo je pa resnično samo deloma, kajti poročila „Reuters Office" iz Carigrada z dne 26. t. m. se glase vse drugače. Po teh poročilih so se vršila klanja tudi v Arbahu, na severu od Tokata. Klanje in požiganje je trajalo v Tokatu celih 36 ur, in število armenskih žrtev se ceni na 400. Turške čete, ki so dobile nalog, pomirovalno vplivati na razdražence, so prav dobro pomagale mohamedovskim napado-valcem. Nemiri v posamnih krajih okraja Erbal pri Tokatu so bili jednako veliki in so trajali v6č dnij. Jednaka poročila dohajajo iz drugih krajev v tej okolici. Splošno se sodi, da je bilo i minulih dneh ubitih in ranjenih nad 700 Armencev. Natančneja poročila o povstanku in vzroku teh nemirov še niso došla, vendar se pa sme z gotovostjo trditi, da je glavni vzrok neprestano sovraštvo, ki je goje Turki do kristijanov. In tem naj bi se ne smelo pripetiti nič žalega! Turška vlada je nasproti očitanjem poslanikov sicer obljubila, da bode kaznovala vse, ki eo krivi kakega prestopka, a takih obljub smo že preveč vajeni, da bi jim verjeli. Dokler ne bo popolno strta moč mosleminov, tako dolgo je zaman upati na kako rešitev. V slovo. Velečaetitim, predragim duhovnim bratom na Kranjskem! Ob svojem odhodu iz preljube mi domovine v Krško škofijo, kamor me je poklicala božja Previdnost, pošiljam Vam, predragi bratje, tem potom še enkrat svoj pozdrav v slovo. Mi smo se vselej najbolje razumeli, nas je vselej edinila vez pravega, odkritega prijateljstva. Vaša ljubezen, Vaša vdanost me je vedno spodbujala, me tolažila v trdem boju. Želim le, da bi kranjska duhovščina tudi v prihodnje vsemu svetu dajala vzgled bratske edinosti in katoliške odločnosti. — Daj Vam Bog, premili bratje, doživeti še mnogo tako sijajnih, da, še sijajniših zmag nego ste jih nedavno obhajali v zvezi s svojim pobožnim katoliškim ljudstvom. Jaz Vas blagoslavljam. Molite za-me tudi Vi. Vam presrčno vdani dr. Anton Mahni č, škof krški. Krk, dne 24. marca 1897. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. marca. (Jugoslovanski klub.) Sinočni „Narod" objavlja brzojavno, da ustanovitev jugoslovanskega kluba ni zagotovljena, ker kranjski klerikalni poslanci perho-rescirajo jugoslovanski klub, ter omenja, da je po>-slanec Suklje nasvetoval zvezo zastopnikov jugoslovanskih pokrajin v to svrho, da skupno obravnavajo ter skupuo sklepajo o vseh narodnih, narodnogospodarskih in socijalno-političnih vprašanjih; izvzeta so pa vsa državnopravna in cerkveno-politična vprašanja. Prav imajo kranjski klerikalni poslanci, da perhorescirajo tak jugoslovanski klub, kakor se sedaj snuje pod patronanco poslanca Sukljeja. Pene praznih obljub so bile tisti kruh, katerega so vži-vali dosedaj slovenski poslanci in ž njimi slovenski narod zato, da so vlado podpirali tudi v vprašanjih, ki so se rešila tudi v škodo ljudskega blagostanja. Kaj meni Sukljejeva gospoda okoli „Naroda", da smo mi slepe miši igrali, ko smo se -odločili ta samostojno akcijo pri državnozborskih volitvah ? V deželi pri volitvah smo se borili z vsemi silami in sedaj naj bi naši poslanci vsled par prijaznih poklonov in nekaj sladkih besed od neprijateljske strani pozabili na to, da so izšli iz boja, ter se kar tako lahko podvrgli komandi dvornega svetnika. Mi popolno zaupamo našim poslancem, da bodo v teh težavnih razmerah našli pot, po kateri jim bo mogoče najodločneje braniti koristi našega naroda. („Narodova" čista narodna ideja.) Pojasnili smo v soboto ua „Narodovo" trditev, kakor da je pri zadnji volitvi na Koroškem zmagala Čista narodna ideja, da so zmagali s slovenskim kandidatom Slovenci le s pomočjo nemških konservativnih volilnih mož, ki *o oddali svoje glasove kaodidatu Einspielerju, do-čim se je par slovenskih volilcev izneverilo ter glasovalo za Kirschuerja. — Dejali smo, da je torej zmagala krščanska ideja ali klerikalizem, kakor jo imenujejo vsi liberalni listi, torej seveda tudi .Narod". — Včeraj pa je prišel „Narod" na dan z dogodki, ki so se baje godili pri tej volitvi za kulisami, češ da so nekateri „mladi kapelani n a8e šole" delali za čisto klerikalnega kandidata, kosmopolita vikarja Podgorca, ter nas podučuje, naj ee potrudimo, da pripeljemo te svoje zapeljan c e zopet na pravo pot. — Te informacije je dobil .Narod" iz Celovca od človeka, ki ima dve duši, klerikalno, kadar bodi po shodita, kjer govori kmetom bolj klerikalno nego katerikoli duhovnik, in liberalno, kadar piše svoja strupena poročila v „Narod". — Ta mož, ki živi od bratovščinskega kruha, se torej drzne tako nedostojno napadati v .Naroda" v boibi za slovenski narod na Koroškem neumorno delavne, vse svoje moči nesebično žrtvujoče koroške duhovne ter jih obsipa s psovko zapeljancev, dasi so uprav ti .zapeljanci" dosegli pri prvotnih volitvah, da je naposled zmagal na Koroškem slovenski kandidat I Temu možu treba enkrat za vselej upreti sapo, sicer se zna tudi zgoditi, da bo v Celovcu javno zažigal .Mir", ako mu ne bo pisal po njegovi volji. Nam zakulisni dogodki pri koroški volitvi niso znani, zato o njih ne moremo pisati, pač pa je nam povse umevno, da je ves nemški liberalni in nacijonalni aparat z vsemi silami pritiskal na tiste nemške konservativce, kateri so oddali svoje glasove za slovenskega kandidata. Citali smo po liberalnih listih grozne napade na one nemške duhovne, ki so varovali te glasove za slovenskega kandidata, češ da zlorabljajo lečo, epovednico, da so volilnim možem odrekali odvezo pri spovedi, ako ве volijo Einspielerja. Tako so jih napadali nemški liberalni listi in sedaj pride .Narodov" poročevalec « Koroškega in pravi, da naj se dotični strankarski in po svojem mišljenju .Slovencu" sorodni nasprotniki sramujejo svojega postopanja! — Tako brezvestno piearenje je vendar že od sile in mej poštenimi možmi ni najti besede, s katero bi tako ostudno rovanje po zasluženju ošibali. Mi obžalujemo, da je .Narodov" poročevalec brez povoda tako brezozirno napadel najbolj delavne slovenske rodoljube na Koroškem samo iz strankarskih namenov ter poslal «emrajeno jajce o čisto narodni^ ideji v .Narod", kjer določuje meje čisto narodni ideji slovenski odpadnik Žvegelj! — Od te vrste ljudij si koroški slovenski rodoljubi ne bodo dali predpisovati pravil, po katerih jim je delovati za katoliško in slovensko idejo mej koroškimi Slovenci. (Dopolnilne mestne volitve za Ljubljano) se prično letos, kakor smo že omenili, s 26. aprilom. Voliti bode skupno 10 odbornikov, in sicer za tretji razred tri, drugi dva in prvi pet odbornikov. Izstopijo naslednji mestni odborniki: III. tazred Ivan Škerjanc in Jernej Žitnik, II. razred Gustav Pire in Karol Žagar, v I. razredu pa Ivan •Oogola, dr. Josip Stare in Iv. Velkavrh. Mej letom je umrl iz III. razreda Jernej Cerne, iz I. razreda pa sta ee odpovedala Peter Grasselli in Vaso Petričič. Predsednikom komisij so izvoljeni in sicer za III. razred odbornik dr. Majaron, za II. razred Fran Ravnihar, za I. razred pa odbornik dr. Tavčar. (Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Včerajšnjo izredno sejo je otvoril mesto odsotnega župana podžupan dr. vitez Bleiweie. Na dnevnem redu je bilo poročilo pereonalno-pravnega odseka o pogodbi, ki je skleniti mej mestno občino in deželnim odborom v zadevi 3odstotnega posojila. Poročevalec dr. Stari prebere dopis deželnega odbora in načrt pogodbe mej finančnim ministerstvom in deželnim odborom radi najetja Sodstotnega posojila v znesku l1/, milijona, ki je podlaga pogodbi, ki se ima skleniti mej deželnim odborom in mestno občino. V pogodbi se naglaša, da se mestni občini na podlagi državnega »kona dovoli državno triodstotno posojilo, in sicer znesek 450.000 gld. v regulacijske namene, 400.000 pa v ta namen, da se dovolijo ljubljanskim posestnikom, kojih poslopja je potres leta 1896 porušil ali poškodoval, primerna posojila. Ta dovoljena svota se izplača mestni občini v treh letnih obrokih, in sicer za leti 1896 in 1897 v znesku 566.666 gld. dne 31. marca t. 1., poslednji obrok v znesku 283.334 pa v letu 1898. Vračevati se bo moralo posojilo v 201etnih obrokih s 3odstotnimi obrestmi vred pri-čenši z letom 1901. Mestni svet sme dovoljevati posojila proti vknjižbi na dotična posestva, in sicer svote pod 10.000 gld. > nadpolovično večino od dve tretjini navzočih članov, pri razpravi o prošnjah za posojila nad 10.000 gld. pa mora biti navzočih tri četrtine vseh odbOfiiikOV in jih odobriti z dvotretjinsko večino. Ta načrt ee po predlogu odsekovem vsprejme po nekaterih pojasnilih odbornika Gogole, ki opozarja na veliko važnost nekaterih določb, in po dodatnem predlogd dr. Tavčarja, naj se določi v pogodbi, da jo sme * odsotnosti županovi podpisati poleg dveh odbornikov tudi podžupan. Isto velja tudi o nekolekovani pobotnici. Konečno se je vsprejel tudi odsekov predlog, naj se od vzdignene svote 566.666 gld. pripiše takoj 300.000 gld. regulač-nemu zakladu, ostali ztaesek pa takoj začasno obre-stonoeno naloži. — O volitvi jednega člana komisije za razdeljevanje 3odstotnega posojila poroča odbornik Gogala. Mestni svet je v jedni zadnjih sej izvolil izmej svoje srede štiri, izmej meščanov pa pet članov v komisijo. Ker je pa izvoljeni član gospod Otomar Bamberg izjavil, da te izvolitve ne more prevzeti, predlaga odsek mesto njega gospoda Avgusta Drelee-ta, ki je to čast voljan vsprejeti. Temu nasvetu se pritrdi in na to seja zaključi. (V komisijo za razdeljevanje 3% posojila) so izvoljeni nastopni gg.: iz srede obč. svetnikov notar Gogola, dr. Stare, Škrjanc in Velkavrh ; izmej hišnih posestnikov pa kanonik Sušnik, Karol Polak, Karol PleSko, Fran Santel in Avg. Drelse. Ta komisija bo določala, koliko posojila se dovoli posamnim prosilcem. (Kanonično sta bila danes vmesčena) č. gospoda : Anton K o r b i Č na župnijo Železniki, Janko ZakrajSek na župnijo Vavta Vas. (Iz blejske okolice), 28. marca. Z zadoščenjem sporočamo slovenskemu svetu, da smo dobili na Bledu v zadnjem času nov nemško-slovenski poštni pečat. Resnici na ljabo pa povemo, da smo že dosedaj imeli poleg eamonemškega tudi nemško-sloven-skega, ki pa ni bil pravilno narejen. Od 1. marca se rabi samo nemško-elovenski. Tudi iz železniške postaje v Lescah dobivamo nekaj časa sem pri svojih pošiljatvah nemško-elovenske tiskovine. Dolgo smo jih čakali. Ko bi se le še naši sosedje v Radovljici, osobito naše okrajno sodišče hotelo bolj zavedati, da je na slovenskih tleh! Upamo in pričakujemo ! — Po našem okraju se že sem ter tje oglašajo socijalni demokratje. Zlasti ob zadnjih volitvah so na več krajih poskušali svojo srečo s shodi. V Radovljico so celo dvakrat prišli. Seveda so povsod pogoreli s svojimi neslanostmi. V Radovljici je vjel njih kandidat jeden cel glas. Ta glas jim iz celega srca privoščimo! Upamo, da bode naše verno ljudstvo vedno ostalo zvesto svojemu versko-narodnemu prepričanju ter se ne bode dalo nikdar za nos voditi od plačanih sociialno • demokratičnih kričačev. Kaj pa mislijo oni trije blejski posestniki, ki se v .Slov. Narodu" celo hvalijo, da so se naročili na .Delavca", to vedi pameten človek, Če moreš. Marti možje ne vedo, da po nauku .Delavčevem" posestnikov ne sme in ne more biti! Morda se, ako bodo .Delavca" brali, tega sami še prepričajo. Bog daj, da bi ne bilo prepozno! —m— (Na Črnučah) je bilo 28. marca poučno predavanje o živinoreji, živinskih boleznih in cepljenju proti kužnim boleznim; o praktičnem ravnanju pri nekaterih živinskih boleznih, kako jih ozdraviti, oziroma prepreči; govoril je živinozdravnik gosp. Artur Folakovski; gospod je govoril temeljito in lahko umevno, ter si je odbral prav hvaležno tvarino; vsakdanje potrebe in zanikarnosti; skoraj polnošte-vilno so se zbrali Crnučani v šolski sobi k govoru, ki je trajal pet četrt ure, in se po govoru prav zadovoljni vrnili domu. * * * (Največje ogledalo) ima .Savoy hotel" v Novem-Yorku. Vieoko je nad 4 metre in široko nad 41/, metre. Na gledalca napravi utis, kakor da bi bila poleg še druga dvorana. (Starost ladij.) Motil bi se, kdor bi mislil, da lesene ladije niso trpežne. Uradni podatki angleške mornarice podajajo sledeče številke: 1 ladja stara je 122 let, 8 po 110—105 let, 4 po 105—100 let, 13 ladij po 100-95 itd. > Telegrami. Dunaj, 30. marca. Presvetli cesar je vsprejel včeraj popoludne zunanjega ministra grofa Goluhovskega ter admirala Ster-neeka v avdijenci. Nadalje je vsprejel perzijsko izvanredno poslanstvo, ki je naznanilo nastop vladanja novega šaha. Dunaj, 30. maroa. Presvetli cesar je vsprejel bivšega podpredsednika gospodske zbornice grofa Falkenliayna v zasebni avdijenci in se mu je toplo zahvalil га vodstvo predsedniških opravil ter se sploh zelo pohvalno izrekel o delovanju zadnjega državnega zbora. DnnaJ, 30. marca. Glasovi listov o prestolnera govoru, s katerim je grof Badeni označil stališče vlade, so splošno hladni. Liberalni listi so glede besed o šolstvu veseli, ker vlada vstraja pri sedaj vladajočih liberalnih šolskih zakonih. Glede besed o poravnavi narodnostnih prepirov, ki se ozirajo vzlasti na češko, Nemci in Cehi niso zadovoljni ter se jim dotični odstavek zdi zelo nejasen. Splošno pa listi hvalijo napoved številnih socijalnih preosnov, dasi ne prikrivajo težav z ozirom na zmedene razmere v državnem zboru naštete pre-osnove povoljno rešiti. DnnaJ, 30. marca. (Poslanska zbornica.) V današnji seji so izročili Mladočehi in češki konservativni veleposestniki starostnemu predsedniku navadno izjavo glede izdanih, a ne povsem izvršenih privilegijev z ozirom na dežele češke krone, češki socijalni demokratje so izjavili, da ugovarjajo takemu izkopavanju zastarelih privilegijev in dokumentov in zahtevajo modernih naredb za vse dele Avstrije. Podlaga jim mora biti jed-nakopravnost. Konečno izražajo prepričanje, da se bodo potem lahko sporazumeli z nemškimi brati. Dunaj, 30. marca. Volitev državnozbor-skega predsedstva je določena na soboto. Dosedaj je zagotovljena izvolitev dr. Ka-threina kot predsednika in viteza Abrahamo-vieza kot prvega podpredsednika, o drugih dveh podpredsednikih se vrše še pogajanja, ker poleg Mladočehov in krščanskih socijalistov zahtevajo tudi nemški nacijonalci svojega zastopnika. Dunaj, 30. marca. Katoliška ljudska stranka objavi načelnostno izjavo, v kateri je določen njen program, ki obsega nastopne točke: Velemoč države, avtonomija kraljestev in dežel, vreditev javnega prava na krščanskem temelju, v verskem, socijalno-gospodarskem in narodnem oziru. Trat, 30. marca. Starostni predsednik tržaškega občinskega sveta je prejel odlok namestništva, s katerim se izjavlja, da je sklep mestnega sveta glede razveljavljenja izvolitve občinskega svetnika Nabergoja z ozirom na §§ 111 in 52 mestnega statuta protizakonit. Proti temu odloku je odprta pot pritožbe na notranje ministerstvo. Trat, 30. marca. V včerajšni seji občinskega sveta se je prebral ukaz namestništva glede nepotrditve izvolitve odbornika N a -b e r g o j a. Ko sta dva odbornika kritizo-vala ta odlok, se je sklenilo uložiti ugovor na ministerstvo. Slovenski odborniki so se pritoževali, da se jim ni dovolil zastop v občinskem odseku, in so izjavili po odborniku Dolencu, da odlagajo tudi zastopstvo v trgovinskem, obrtnem in poljedelskem odseku. Berolin, 30. marca. Na interpelacijo poljskih poslancev glede razpuščenja shodov, pri katerih se je rabil poljski jezik, je izjavil državni tajnik Botticher, da se je odredilo, da se v bodoče shodi radi tega ne bodo več razpuščali in bo po možnosti tudi vedno navzoč uradnik, vešč poljščino. Pariz, 30. marca. Senat je po kratki debati sklenil, da se takoj prične z razpravo o sladornih premijah, in pričel s prvim členom. Cetinje, 30. marca. Iz Skadra d' Alba-nia se poroča, da se straži ondotni konzulat. Ves promet je pretrgan. Vali je nekoliko pomiril razburjene moliamedovce. Cetinje, 30. marca. Iz Skadra d' Alba-nia se poroča, da se jo vnel velik razpor mej ondotnimi kristjani in mohamedovci, ker so prvi neki onečastili ondotno mošejo. Položaj je zelo resen. Prodajalnice so zaprte. Havana, 30. marca. Španjci so premagali vstaše v pokrajini Pinar del Eio. Ri-vera, naslednik Macejev, je ranjen in vjet. Dogodit i na Kreti. Atene, 30. marca. Včeraj dopoludne se je vršilo daljše ministersko posvetovanje, pri katerem se je razpravljalo o sredstvih, ki jih nameravajo vporabiti velevlasti napram Grški. — Iz Eetimna se poroča: Angleški in ruski častniki so se podali z večjim oddelkom vojakov k vstašem, da jim naznanijo prokla-macijo avtonomije. Vstaši so jim poslali nasproti oddelek mož, katerega so pa napadli Turki. Vnel se je ljut boj, vsled česar so se častniki vrnili nazaj v Retimno. Atene, 29. marca. Pred odhodom prestolonaslednika v Tesalijo se je zbrala pred kraljevo palačo mnogobrojna množica prebivalstva. ki je odhajajočega princa navdušeno pozdravljala. Carigrad, 30. marca. Včeraj je odšel 62. vlak z moštvom 79. bataljona proti Solunu. Carigrad, 30. marca. Iz Kaneje se poroča, da zahtevajo poveljniki na Kreti novih močij od svojih vlad, da jim bo mogoče izvesti pacifikacijo in odstraniti mohamedovske izseljence, katerim preti lakota in razne bolezni. V diplomatičnih krogih se pričakuje odloka velevlastij glede blokade Pireja in posredovanja na Kreti, da se ne vname večji boj. Umrli so: 26 marca. Emilij Kovač, sprevodnika sin, 19 mesecev, Kolizej, rhachitis. — Lorene Sadroko, 74 let, Cerkvene ulice 7, otrpnenje pluč. V hiralnici: 25. marca. Marija Avbel, gostija, 54 let, krvavenje pluč. 27. marca. Marija Stopar, delavka, 66 let, fungus genn. sin. V bolnišnici: 24. marca. Ivan Mervar, ključavničarski pomočnik, 16 let, tubercul. pulm. 27. marca. Neža Ferkol, tesarja žena, 73 let, ostarelost. Tujci. 27. marca. Pri Slonu: Meymer z Reke. — Franz iz Zagreba. — Lent iz Gradca. — Felk iz Berolina. — Cevič iz Kraljevine. — Metzl, Goldhamer, Sohneider z Dunaja. — Kres iz Gradca. — Ogoreutz iz Novega Mesta. Pri Maliču: Just, Ruekel, Kratochwill, Lowy, Lowe, Knopf, Bulec, Haas, Kostiha, Singer, Kamauf, Goldstein, Witt, Scbmalhefer, Soheibeck z Dunaja. — Frohlioh iz Prage. — Jeezenski iz Gradca. — Janeschitz iz Maribora. — Kliebban iz Beljaka. — Wieser iz Bruck-a ob M. — Globočnig iz Kranja. — Hafner iz Celja. Pri Lloydu: Bili na z Dunaja. - Gatsek iz Kostanjevice. — Kos iz Idrije. — Schrey iz Lesec. — Lukman od Sv. Nikolaja. Pri Bavarskem dvoru : Drenoei iz Vidna. — Bohm z Dunaja.--Wolf iz Knežaka. — Petera z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Markič iz Linca. — Obersnel iz Divače. Meteorologlčno porodilo. S ■a Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 29 9. zvečer 9-7 sr. szah. dež 30 7. zjutraj 2. popol. 726'6 725 7 41 13-7 si. svzh. si. jvzh. skoro jasno del. jasno 11-4 Srednja včerajšnja temperatura ll o°, za 5'3° nad normalom. Zahvala. 241 Za tolažljive dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda Janeza Rihar-ja usnjarja, posestnika in trgovca izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Osobito ee pa zahvaljujemo ue za mnogoštevilno častno spremstvo blagega pokojnika na zadnjem potu vsem p. n. ude-leženoem, bližnjim in oddaljenim, kakor še imenoma častiti duhovščini, darovateljem vencev, gg. c. kr. uradnikom ter gg. pevcem. Bog plati! Logatec, dne 29. marca 1897. Žalujoči ostali. Vsak kašelj Vsaka hripavost se popolnoma odstrani le po Krause-jevem (blagovkusna zmes). 74 10-10 Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani pri MIlanu Leustek-u, lekarna pri Mariji Pomagaj, Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarna pri zl. samorogu, Gabrijelu Ploolll-Ju, lekarna pri angelju, Josipu Mayr-Ju. lekarna pri zlatem jelenu. r w/f Pege "шш odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-9 dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Potovalcem proti proviziji, kateri obiskujejo trgovce s kolonijulnim blagom, je prilika ponujati obče vpeljan predmet. Natančneje povč upravnišcvo „Slovenca". 226 10—3 KoTerte s firmo priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Št. 9714. 239 3-1 Razpis natečaja. Zaradi dobave skic za zgradbo nove šentjakobske osem-razredne dekliške šole in šentjakobskega župnišča v Ljubljani razpisuje se e e 3 a v ai ^aiosaj ter se določuje častna nagrada za dva najboljša projekta. I. darilo lOOO kron, II. darilo 600 kron. Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v skicah vseh nadstropij po merilu 1 : 200. Tega merila držati se je tudi pri prerezih in fasadah. Odlikovani projekti preidejo v popolno neomejeno last mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov. Za presojo konkurenčnih izdelkov, katpre je vložiti pri podpisanem magistratu do 1. avgusta ob 12. uri opoludne, so veljavna določila avstrijskega društva mžeiierjev in arhitektov za podelitev nagrad, sprejeta v seji dnć 27. aprila 1889. Imena presojevalcev došlih konkurenčnih izdelkov priobčila se bodo pred pretekom natečajne dnbe. Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnć 22. marcija 1897. Hiša na prodaj, v kateri je večletna gostilna in konjski hlev v predmestji, prodi se iz proste roke radi družinskih razmer po ugodnih obrokih. — Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo tega lista. 225 6-3 «S- 2&ST- kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. ■s» B priporoča najceneje 59 104—31 dldolf *JCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Ш Dunajska borza. Dn6 30. maroa. Skupni drlavni dolg v notah.....1C0 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebrn ... . 100 , 75 . Avstrijska zlata renta 4 %......122 „ 60 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ 25 . Ogerska zlata renta 4%.......121 . 80 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 . 80 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 942 t — . Kreditne delnice, 160 gld............366 , 60 . London vista...........119 . 65 . NemSki dri. bankovci xa 100 m. nem. dri. velj. 58 , 65 . 20 mark............11 , 73 , SO frankov (napoleondor)............9 > 52 V» Italijanski bankovci ........45 . 05 „ C. kr. cekini......................6 „ 65 „ Dne 29. maroa. 4« driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4* kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei% Prijoritetne obveznice driavne železnice . . » , južne železnice 3% . . „ južne železnice 5% . . , dolenjskih ieleznic 4 % 153 gld. — kr. 153 „ 75 188 . 50 99 . 20 140 . 50 127 . 50 107 „ 75 112 . 50 99 . 25 99 „ 80 225 . — 174 . 90 • 127 . 30 99 „ 60 v» Kreditne srečke, 100 gld........ 200 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 , Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gen6is srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . , Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. kr. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........126 25 . 27 60 — 9 _ _ . 21 75 151 e 50 r. 3390 — . 386 — . 81 • 50 159 - . 80 50 . 156 — . 126 r» 75 W Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. iavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri Užrebanj« najmanjšega dobitka. K » 1 a n t n a izvršitev naredil na boril. ■*ШШШШШШШИИШШШШШШШШШШШШШШШШШi Menjarnična delniška družba „JU E R C U K" Woilztili it. 10 Dunaj, Ririihilfiretrain 74 B. ШШШШШШИШШШШШШШШШШШШШШШШШШИШШк,^ ХГ Pojasnila"£B v vseh gospodarskih in «naninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrsdnestO papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti (fnaloženlh jflarnlo. "44