AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 132 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 6TH, 1932 LETO XXXIV —VOL.'XXXIV 500,000 ljudi v Chicagu na robu propada zahteva pomoči od zvezne vlade Chicago, 4. junija. Več kot pol milijona ljudem v Chicagi preti smrt radi lakote. Mesto samo ljudem ne more več pomagati, zato so bankirji in družabni voditelji izdali klic za nujno pomoč zvezni vladi. Državna pomožna komisija je izjavila, da bo morala v dveh dnevih zapreti vse svoje posredovalnice in urade. Ta komisija je doslej skrbela za živež 111,000 družinam ali približno 500,000 ljudem, ki so dobivali po $23.00 na mesec. S tem, da zaprejo vrata te posredovalnice ljudje ne bodo mogli drugje dobiti kaj jesti. Mesto Chicago ima nekaj denarja dobiti za bodoče davke, $6,-500,000. Ako bi mogli prodati bonde za to svoto, tedaj bi se s pomočjo lahko nadaljevalo do 1. avgusta. Tako pa po mnenju župana bo morala priti zvezna vlada na pom'oč, sicer bo postal položaj obupno nevaren. Japonci zatrjujejo, da delujejo za mir in ne želijo vojne z nikomur Tokio, 4. junija. V istem stanovanju, kjer je bil pred dvema tednoma ubit od mladih vojaških častnikov japonski ministerski predsednik Inukai, je danes novi japonski ministerski predsednik Maka,to Saita izdal svojo prvo izjavo, odkar je prevzel vodstvo japonske vlade. Novi načelnik vlade je znan, da se rad da pogovoriti in je osebno neoporečno pošten. 30 let je bil Demonstracije brezposelnih v New Jersey in druge delavske vesti Trenton, New Jersey, 4. junija. Preko sto svilarskih delavcev, katere je poslala svilarska unija ameriške delavske zveze, je demonstriralo v tem mestu pred državno postavodajo. Demonstranti so zahtevali hitro in izdatno pomoč za brezposelne, ureditev delavnega časa v svi-larski in tekstilni industriji, Ali bo Hoover vetiral pet tisoč milijonov podpore brezposelnim? Washington, 4. junija, že i zadnjih šest mesecev se ob vsa- j ki priliki debatira v kongresu, da se dovoli denar za direktno podporo ameriškim brezposelnim. Mnogo je odvisna ta podpora od William P. Connery, ki je načelnik delavskega odseka poslanske zbornice. On je za podporo v svoti $5,000,000,000, toda bi bil zadovoljen tudi z manjšo svoto, ako jo more iztir-jati od kongresa. Kongres ima sedaj pred seboj dva predloga tozadevno, enega v senatu, ene- j ga v poslanski zbornici. V poslanski zbornici ga je stavil Garner, v senatni zbornici pa Wagner. Predlog Wagnerja je: $500,000,000 naj se dovoli takoj, da se zgradijo vse zvezne zgradbe, ki so že v načrtu. $1,-500,000,000 nadaljne dovolitve finančni korporaciji za olajšanje kredita. $300,000,000 v posojilu raznim državam, da direktno pomagajo brezposelnim, Skupaj $2,300,000,000. Garnar-jev predlog je pa sledeči: $1,-209,000,000 za takojšni začetek z javnimi zgradbami. Denar naj bi se dobil od gasolinskega davka. $1,000,000,000 nadalj-nega denarja finančni korporaciji, da se zopet dobi kredit. $100,000,000 foifd za direktno pomoč brezposelnim. Skupaj $2,309,000,000. Skoro gotovo, je da bo senat sprejel Wagnerjev predlog, d oči m bo poslanska zbornica sprejela G a r n e r j e v predlog. Sledile bodo konference, da se uravnajo nasprotstva, in denar bo dovoljen. Tretji predlog, ki dovoljuje $2,000,-000,000 za javne zgradbe, $2,-700,000,000 finančni korporaciji za olajšanje kredita in $300,-000,000 za direktno podporo, ima tudi priliko, da bo sprejet v kongresu, toda gotovo je že sedaj, da bo predsednik Hoover Vetiral vse te predloge, katere je označil kot nesramen napad na javno blagajno. Tako da končno brezposelni ne bodo ničesar dobili. Pazite na jezik! Philadelphia, 4. junija. Psy-chobiologicalpharmacodynamics je ime nove vrste predmetu, katerega bodo poučevali na, univerzah v zvezi z dušeslovjem. Ta znanost študira duševne zmedenosti — kdor je zmožen spregovoriti to besedo, ne da bi se mu zmešalo. Amerikanci v domovini Ljubljanski dnevnik "Jutro" prinaša z dne 22. maja, kratek opis sestanka "naših Amerikan-cev" pri Mikliču v društvu "Krka." Sestali so se 20. maja v omenjenih prostorih ter so se dali ob tej priliki tudi slikati. Sliko prinaša "Jutro" z dne 22. maja. Pri tem sestanku je pisatelj Miran Jarc čital iz svojega romana "Novo mesto," dočim je akademski slikar g. Jakac, predvajal svoje filme o dolenjski metropoli. Poleg številnih drugih poslušalcev se je sestala tudi družba naših Amerikancev, to se pravi, takih ki so že bili v Ameriki, odnosno, so zdaj na obisku v stari domovini. Na sliki vidimo sledeče naše Ameri-kance in domačine: operni pevec Banovec, pevka Miss Plevniko-va, Mr. Dolčič iz Girarda, pevka in pianistka Miss Perdanova, pisatelj Miran Jarc, pisatelj Louis Adamič, predsednik "Krke" Rostan, gospa Franica Tavčarjeva, in akademski slikar g. Jakac. Je to pač zelo zanimiva slika. Bivši nemški kronprinc diktator Nemčije, ko se Hindenburg odpove Berlin, 5. junija. Po vsej Nemčiji se je razširila vest, da bo v nekaj mesecih poklican bivši nemški kronprinc na čelo nemške vlade kot "upravitelj" ali diktator. En političen dogodek za drugim sledi v Nemčiji te dni. Na mnogih krajih se z vso resnostjo trdi, da bodo Ho-j henzcllernci, ki so vladali Nem- Laška policija je ob pravem času preprečila umor Mussolinija Rim, 5. junija. Policija v tem mestu je pravočasno preprečila umor laškega diktatorja Benito Mussolini, ko je aretirala v bližini stanovanja Mussolinija nekega mladega moškega, pri katerem so dobili avtomatični revolver in dve bombi. Pozneje je mladenič policiji priznal, da je nameraval ubiti Mussolinija ob mornariški častnik, zadnje čase pa v politični službi. Ko je bil governer Koreje, so metali bombe proti njemu, ko je zapustil Koreje, so mu trosili pot s cvetlicami. Napram časnikarskim poročevalcem se je danes izjavil: "Japonska se zanima le za mir in red. Mi želimo, da se Man- Vse katoliške cerkve v Mehiki zaprte, ker niso omejile duhovnov Mexico City, 4. junija. Vse katoliške cerkve so zaprle vrata sinoči v državi Mexico, ker se cerkvene oblasti niso zmenile za postavno odredbo, ki določa, da sme biti v državi samo 34 duhovnov. Policijski kot državni uradniki v prestolnem mestu Toluca so povedali duhovnikom, da nihče ne sme izvrševati cerkvenih opravil, dokler nadškof v Mexico' City ne odloči, oziroma imenuje 34 duhovnov, ki bodo za-naprej vodili cerkvene posle. Cerkve bodo medtem pod nadzorstvom državljanskih komisij. Mnogo žensk se je obleklo v žalne obleke radi te vladne odredbe. Ne pričakuje se, da bi odprli cerkve prej; predno ne poteče 15 dni. Glasom nove mehi- džurija svobodno razvija, toda nikakor pa ne želimo, da se Kitajska ali Rusija vmešava v mandžurske zadeve. Niti Japonska ne bo dovolila Ligi Narodov, da diktira japonsko politiko glede Mandžurije. Prepričani pa ste lahko, da Japonska ne bo začela vojne z Rusijo. Položaj je sicer napet, toda nikakor nevaren. Japonska je za mir. Ribe so muhaste Kdor gre v Gordon park te dni bo videl stotine "ribičev," ki skušajo loviti ribe. To so večinoma brezposelni delavci, ki bi radi nalovili nekaj rib za kosilo ali večerjo. Toda le malokdo ima srečo, in ribji lov je neuspešen. Nekateri trdijo, da radi neprestanega ribarenja ob obrežju jezera, so se ribe umaknile bolj od brega, in jih je torej težje loviti. Cenejši plin Plinova družba The East Ohio Gas Co. je prostovoljno ponudila *ttestu Cleveland Heights nižje c&ne za naravni plin. Cene so nižje od sedanjih za 15 odstotkov. Smatra se, da bo to zelo vPlivalo na pogajanja med pli-novo družbo in med mestom Cleveland, ki zahteva nižje cene tudi za Cleveland. Taki korenjaki se dobijo le v Jugoslaviji Niš, Jugoslavija, 4. junija. V vasi Grabovci je pravkar preminul menda najstarejši .prebivalec Jugoslavije, Radenko štefa-nac ,ki je doživel blagoslovljeno starost 127 let. Ranjki zapušča brata, ki je star 115 l^t in 96 let starega sina. Socialisti na vladi Santiago, Chile, \£>. junija. Sinoči je 'bila pregnana vlada predsednika čilenske republike, Juan Esteban Montero, ko so se1 vojaki spuntali. j Predsed-' nik je pobegnil s svojim kabinetom, in uporniki, pod vodstvom Carlos Davila, so se vselili v predsedniško palačo. Nova vlada republike Cile je socialističnega značaja. Tekom dneva je uporniška junta izdala ultimatum, v katerem se je zahtevalo, da se Montera odpove predsedništvu. Montera sprva ni hotel ničesar slišati, zlasti, ko so se mu pridružili lojalni orožniki, ko so pa mornarji na vojnih ladjah poslali besedo, da so z novo vlado, je nastal kratek boj, tekom katerega so bile štiri osebe ubite in 60 ranjenih, nakar je predsednik zbežal. Nova vlada je izjavila, da bo oprostila čilensko republiko tužezemskega kapitala in da bo obrnila produkt zemlje v korist domačinom. ft.' i' ■ t kanske postave sta dovoljena dva duhovna za vsak distrikt države, v glavnem mestu, v Toluca so pa, dovoljeni štirje. Lansko leto so bile vse cerkve zaprte v državi Vera Cruz, in so ostale pet mesecev zaprte, in enaki spori se bodo pojavili v kratkem v vseh drugih državah. --o- Martin obravnava Obravnava proti Hymie Martinu, ki je že druga v burnem življenju raketirja in gangeža Martina, se je začela pretekli pondeljek in do sobote niso naredili druzega tekom tedna, kot da so zbrali porotnike in so naredili odvetniki s v o j ie^ govore. Nobenoi zaslišanje prič še ni> na vrsti. Hymie Martin je bil lansko leto v Clevelandu obsojen v dosmrtno ječo, ko je bil spoznan boljše zdravstvene prilike v tovarnah in zavarovanje proti brezposelnosti. Ob istem času so protestirali proti uvedbi prodajnega davka in zahtevali, da se dobijo novi davki iz drugih virov, zlasti od milijonskih privatnih zapuščin. New York, 4. junija. Mnogo pekovskih mojstrov v tem mestu je že drugič znižalo plače svojim pomočnikom, ne da bi jim to kaj prej naznanili. Poleg tega so pa ob istem času povečali delovni čas. Unija, je obetala, da se potegne za delavce, toda malo je upanja, da bi prišla pomoč. Mexico City, 4. junija. Tu se vrši konvencija Delavske Zveze mehikanskih delavcev, ki šteje okoli en milijon članov. Konvencija se zlasti obširno bavi s vprašanjem zavarovanja delavcev proti brezposelnosti. Kongres zaključuje Washington, 4. junija* Dogodki v kongresu hitro sledijo eden drugemu te dni,i in voditelji kongresa so prepričani, da bo zasedanje kongresa lahko v 14. dnevih končano. Poslanska zbornica je sledila kongresu in odo- čiji stoletja, v kratkem zopet poklicani na krmilo vlade. Resno se trdi v najširših krogih, da se bo predsednik Hindenburg dne 2. oktobra odpovedal predsedništvu, ko doseže svoje 85. rojstno leto. Časopisi v Nemčiji, ki imajo kaj upliva, širijo enake vesti z vso resnostjo. V uradnih krogih se pa zaenkrat še zanika, da bi bil predsednik Hindenburg pripravljen odstopiti od vlade v prilog bivšega nemškega kronprinca Friderick Viljam. Slednji je star 50 let in in\a sina, ki je star 25 let. Ob zaključku svetovne vojne je bil poslan v pregnanstvo. Leta 1923 pa so mu dovolili, da se vrne v Nemčijo. Mnogi so se priliki praznovanja svečanosti v počast Garibaldiju. Garibaldi, je dejal mladenič, je simbol svobode, dočim, je Mussolini simbol suženjstva. S tem, da je napadalec priznal nameravan umor, je sam sebi potrdil smrtno kazen. Aretirani je rodom Italijan i po imenu Angelo Sbarledotto, ki je imel švicarski potni list. Po-jlicija, pravi, da je fant član taj-jne laške organizacije "Pravica in, svoboda," katere namen je odstraniti s silo vse fašistovske voditelje. Na stotine članov te organizacije je laška policija že izsledila in so bili deloma usmr-čeni ali pa poslani v dolgotrajne zapore. Aretirani je izjavil, da so bile bombe namenjene za Mussloinija, revolver bi pa sam jvporabii za svojo usmrtitev. Po- tem ko je Mussolini pobegnil bombam, se je podal na parado laških lovcev in zrl v 10,000 pušk, katere so lovci nosili s seboj. Toda te puške niso bile nabasane, in Mussolini je bil varen med njimi. * Deset ljudi je ubila nevihta v Dobrudža distriktu na Romunskem. Striženje las Unija brivcev pravi, da bodo unij ski brivci začeli otrokom zastonj striči lase. Mesto bo razdeljeno v štiri okraje, in v vsakem okraju bo ena brivnica. En dan v mesecu bo 25 brivcev na razpolago, ki bodo v teh brivni-cah zastonj strigli lase revnim otrokom. Sodnik v dolgovih Državni nadzorniki knjig so pronašli, da je sodnik A. L. Pearson, od Common Pleas sodnije, dolgoval Standard Trust banki, ki je zaprla vrata pred meseci, skupaj $112,957. Sodnik Pearson je bil direktor banke in svak predsednika, banke Smitha. Eno uro zaprta Majhno kazen je odnesla z zvezne sodnije radi kršenja pro-hibicije Mrs. Rose Black, ki je bila obsojena, da mora sedeti eno uro v uradu maršala, potem pa je bila izpuščena. Tudi konji dobijo danes šolske diplome Hiawatha, 'Kansas, 3. junija. Končno ,so' prišli tudi konji do' syoje veljave kot'šolarji. Ko je na višji šoli tega mesta dobilo 234 učenčev; svoje diplome,, je stal med njimi tudi 27 let star konj "Pa|nsy " Komj je dobil pravo diplomo in sicer v priznanje njegove zvestobe in "treznosti," ko je 22 let vozil šolske otroke iz oddaljenih krajev v šolo, ne da bi se v teh letih pripetila kaka nesreča. Znižana zavarovalnina Mesto je uvedlo natančno preiskavo, da se dožene, za koliko so zavarovana razna poslopja. Zavarovalnino bodo vsepovsod znižali, da se prihrani denar. Smrt rojaka V nedeljo večer je preminul Anton Brzin, stanujoč na 15709 Saranac Rd., star 16 let. Podrobneje poročamo jutri. Tudi v Maple Heights Vsi uradniki in uslužbenci v bližnji vasi Maple Heights so se morali zadovoljiti s 40 odstotki znižanih plač. krivim umora republikanskega councilmana Potterja, toda njegovi odvetniki so odtedaj dobili nove "dokaze," da; Martin ni kriv, in sodnija je dovolila drugo obravnavo. Državni pravdnik Cullitan je pretekli petek pozval porotnike, naj premišljujejo o sledečem: Zakaj je Martin pobegnil iz Clevelanda, takoj ko je bil Potter umorjen? Zakaj ni hotel iz Pittsburgha nazaj v Cleveland? Zakaj se je pri prvi obravnavi zlagal, da je bil na dan umora izven Clevelanda? Obravnava bo trajala ves ta teden. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je v Lakeside bolnici preminula Mrs. Mary Jerse, rojona Legan, stara 37 let. Stanovala je na 1021 E. 72nd St. Tu zapušča soproga in štiri otroke, Mary, John, Vera in Dorothy, in sestro Mrs. Ca-i| roline Koncilija, ter več sorodnikov. Ranjka je bila doma iz Gornjega Kota pri Fužini, kjer zapušča enega brata. Tu je bivala 20 let. Bila je članica društva Carniola Tent št. 493 L. O. T. M. Pogreb se vrši v sredo sredo zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom Jos. ižele in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! brila tisoč milijon dolarsko predlogo za nove davke. Predsednik bo dobil predlogo v potrdilo v torek ali v sredo. Potem ima kongres še sklepati o znižanju plač zveznih uslužbencev, nakar prido zadnja točka na program: podpora brezposelnim- En teden bo vzelo, da se potrdi $2,000,000,-000 izvanrednih stroškov, ki so v direktni ali indirektni stiki s podporo, nakar se kongres zaključi ob času"za demokratsko narodno konvencijo. tedaj bali, da bo ponovno ustanovil nemško monarhijo, toda Friderik Viljem je miroval, in se je šele zadnja leta začel vtikati v politiko, ko je pristopil k nemški fašistovski stranki. Med tem se pa tudi poroča iz Nemčije, da so socialisti naznanili neizprosno vojno proti sedanji nemški vladi, ki obstoji iz samih baronov in aristokia-tov. Nova vlada je razpršila nemški državni zbor in je piv v/ela diktatorske pravice. Potres v Mehiki Mexico City, 5. junija. Po skoro vsej mehikanski republiki je včeraj divjal potres, kot ga zlepa še ne pomnijo., Več kot 400 ljudi je bilo ubitih v raznih potresnih sunkih. Najhujše je prizadeto prebivalstvo v okolici Guadalajaro. Tisoče ljudi je brez strehe. Ker se oblasti boje, da se bo potres ponovil, so prepovedale Vsa zborovanja v notranjih prostorih, zaprli so cerkve, gostilne, gledališča in šole. Dvajset mest je bilo porušenih v potx*esu. Delnice se dvigajo | New York, 4. junija. Cene i delnicam in bondom na newyor-ški borzi so se proti koncu zadnjega tedna dvignile, kot se niso ae v tem poslovnem letu. Ko je bil denarni in drugi finančni trg zaključen v soboto, se je pokazalo, da so za tem dviganjem cen Rockefeller, Morgan in drugi veliki finančni magnati. Obenem se je naznanilo, da se je s pomočjo imenovanih ustanovila American Securities Investment Corporation s $100,000,000 glavnice. To korporacijo podpira 18 največjih bank. Dviganje cen bendov je bilo tako nenadno in visoko, da so se nekateri bondi dvignili za $20 do $90 pri $1,000 bendih. Lindberghov pomočnik bil aretiran New York, 4. junija. Salvy Spitale, eden izmed banditov, katerega je Lindbergh svoječasno naprosil, da mji pomag^ djobi-ti ugrabljenega otroka nazaj, je, bil danes aretiran, ko ga je policija dobila v neki igralnici.' Ko je bil preiskan, so dobili pri njem nabasan revolver. Aretiranih je bilo'še pet drugih banditov. Irving Bitz, tovariš, Spi-talija pri iskanju otroka, je prišel na policijsko sodnijo, da postavi varščino za bandita. Delavec ubit Krist Boehlfield, 26 let star, lineman za Cleveland Electric Illuminating Co., je bil na mestu ubit, ko je splezal na drog I in prišel v stik z živo električno žico. Romunske finance so ze- , i lo zapletene Bukarest, 4. 'junija. Romunska vlada 'niirta dovolj sredstev na razpolago; da bi plačala le po-lovičo svojih uslužbencev. Vlada, je zadnjih deset let brezpri-merno zapravljala in povzročala večje stroške kot so pa znašali dohodki. Ogenj pri May Co. Zgodaj zjutraj v pondeljek je nastal ogenj v 7. nadstropju velike trgovine The May Co. na Public Square. Kot pravijo Armada veteranov Potem ko so bivši vojaki imeli 24 ur zasedene železniške prostore Pennsylvania železnice na 84. cesti in Kinsman Road, se je policiji končno posrečilo zlepa in ognjegasci, se je blago samo vnelo. Prišlo je toliko ognjegascev, da je bil promet na Public Square za eno uro oviran, a škode je le $100. Avto nesreča James Rogers, voznik za Zone Cab Co., je včeraj zadel v železni kol na 12. cesti in St. Clair Ave., in so ga, včeraj našli v notranjosti nekega naslonjača. Tudi Slovenci Poroča sei nam, da se je onim veteranom, ki so se podali na pot v Washington, da se potegujejo za izplačilo bonusa, priključilo tudi več naših Slovencev, ki sc» svoje čase služili v ameriški armadi. diplomatično pregnati bivše vojake od železniškega omrežja. Nad 400 policistov je nastopilo, ki so veterane pregnali s prostorov, tako da so vlaki zopet lahko vozili. Sinoči so spali v Maple Heights, in najbrž bodo danes dobili truke ,da jih prepeljejo v Pennsylvanijo. V Washington hočejo na vsak način. Nov uradnik E. C Hopcraft, komisar .za nakupovanje mestnih potrebščin, služba, ki nese $6000.00 na leto, bo te dni odstavljen in zamenjan z demokratom. Državljanska šola Prihodnji pouk o državljanstvu se začne v četrtek, 22. sep- tembra, v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. kjer je varnostna zona. Bil je na mestu ubit, in dva potnika v avtomobilu nevarno ranjena. Vsega skupaj je bilo včeraj v državi Ohio 7 oseb ubitih od avtomobilov. * V Florenci, Italija., so postavili spomenik George Washing-tonu. 175 obtoženih 175 oseb obtoženih kršenja prohibicije, je prišlo v soboto pred sodnika West. Nekateri so se takoj spoznali krivim in so bili nemudoma obsojeni v manjše kazni, dočim so se slučaji ostalih preložili na prihodnje tedne. Strupeni "pie" 33 oseb je včeraj zvečer zbo-llelo v raznih krajih vzhodnega dela mesta. Vse osebe so zavži-j le "pie" z jagodami, kupljen v I raznih trgovinah. Med zbolelimi osebami je tudi Joseph Pape, 123 let star, njegova žena Pavlina in stanovalec Anton Gustorič na 1011 E. 70th St. Najden denar Par mesecev pred svojo smrtjo je Mrs. Antonija Zeberowski, ,11821 Bellaire Rd. vzela iz banke $2,600.00. V maju mesecu je ! umrla. Dediči, en sin in tri hče-ire, so iskali dolgo časa ta denar, / "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILT NXWSPAPXR Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, so polti, celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po pottl, pol teta (9.00 Za Cleveland po rasnašalclh: celo leto $5.50; pol leta $8.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $a.50. Posamezna Številka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljat ve naslovite: Amerttka Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBMVEC and LOUIS J. PIRC, Idltors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd, 187B. No. 132, Mon., June 6th, 1932 Kardinalna pravica _—— ( Eden glavnih vzrokov, zakaj Amerika ni več Amerika, ' zakaj Amerika ni več obljubljena dežela, v, kateri smo i^ek- ] daj sedeli pri polnih loncih mesa in polnih čašah ječmenov- j ca je ta, ker se tako federalna kot državna oblast vedno bolj ] vtiče v privatne razmere državljanov. Prvi korak je bil < narejen s prohibicijo, ko se je ljudem prepovedalo uživati, ] kar si sami polastijo, in nadaljevalo se je pod republikan- k skim režimom na vseh drugih poljih, kot se je izjavil sosed ( John: "Kmalu bo postava narekovala, če smemo jesti regrat s špehom zabeljen ali pa z jesihom in oljem." Nov poskus vtikati svoj nos v privatne zadeve je na- l redila pred kratkim država Oklahoma, ki je hotela spreme- , niti privatno prodajo ledu v državni monopol. "Meša se mu, bi rekli pred tridesetimi leti vsakomur, kdor bi trdil, da je kaj takega mogoče v Ameriki. V državi Oklahoma so pred kratkim naredili postavo, ki je ustvarila državno- korporacijsko komisijo, ki je potem izdala New State Ice Company certifikat javne potrebščine, da je lahko postavila svojo delavnico in začela poslovati s proizvajanjem in prodajanjem ledu. Nihče drugi ne sme izdelovati ali prodajati led v državi Oklahoma kot omenjena družba pod državno kontrolo, ali pa družba, ki dobi od države enako dovoljenje kot prvotna družba. No, pa se je našel človek, ki- je imel pogum, kakor se je našel človek, ki je začel kuhati žganje na svojo roko, ko je bila upeljana prohibicija. Ljudje so hoteli piti, in kako bodo pili, če nimajo pijače, in tako je mislil1 tudi Ernest A. Lebman v Oklahomi, ki je trdil, da ljudje hočejo led, iri je začel v svoji delavnici izdelovati led in ga prodajati, ne da bi dobil čarter od države. In tedaj se je začel ples! Državna korporacijska komisija je ,vtožila tožbo, da prepreči Liebmanu, da ne izdeluje ledu in ga ne prodaja. Na državnih sodnijah so dali Liebmanu prav, ko so še sodniki opirali na 14. amendment ameriške ustave, ki daje vsakemu državljanu gotove pravice poslovanja. In tem državnim sodnijam se je pridružila tudi najvišja zvezna sodnija, ki je bila istega mnenja. Najvišja sodnija se je izjavila: "Nobene razlike ni v postavi, ki daje državi pravico, da sama ustanavlja ledenice in prodaja led, kot bi bila na primer razlika med prodajal' cem mleka, katerim bi preprečili prodajo, češ, da je že, dovolj mlekarjev v državi. Na ta način se lahko prepreči tudi vsakemu čevljarju, da preneha s popravljanjem čevljev, češ, cfa je že dosti čevljarjev v državi." Tako se je glasilo mnenje večine sodnikov najvišje, sodnije. Sodnik Brandeis, ki je znan po svojem liberalnem nazi-ranju, pa ni bil tega mnenja kot večina njegovih tovarišev, je izjavil sodnik Brandeis: "Najsibo napačno ali pa pravilno, mnogo ljudi je mnenja, da je eden prvih vzrokov depresije prevelika kompeticija v javnosti. Mi dvomimo, da je iz ekonomskih ozirov pametno in moralno dovoliti ljudem, da vedno in neprestano pomnožujejo produktivnost te ali one industrije, ako vemo, da je dotična industrija že sedaj preobložena." Mogoče ima sodnik Brandeis prav, toda moti se v te točki, ker vsiljuje svoje mnenje. Naloga najvišje sodnije ni odločevati, koliko je ta ali ona stvar vredna v moralnem ozi-ru, pač pa je naloga najvišje sodnije odločevati, če je ta ali ona postava ustavna ali ne. Najvišja sodnija ima glasom ustave nalogo tolmačiti naše postave, če se strinjajo z ustavo— ne pa moralizirati, kaj je boljše in kaj ni. Ako bi najvišja sodnija odločila kot je mislil sodnik Brandeis, tedaj bi nastal največji polom v ameriški obrti. Države bi imele pravico odločevati, kdo sme v trgovino, kdo ne sme, kdo sme to ali ono prodajati, kdo ne sme, skratka, postava bi bila vsem državljanom neprestano za petami, regulirani bi bili od glave do pet, svoboda prostega gibanja bi bila uničena, in z njo kardinalna pravica ameriškega državljana, da v privatnem življenju dela in napreduje, kot je bolj pameten in razumen, dokler ne prekorači obstoječe vlade. Država bi lahko zapovedala, kdo sme biti čevljar, kdo kamnosek, kdo mizar, kdo mlekar, kdo duhoven, kdo zdravnik, pometač, šintar ali zobozdravnik. Človek bi prenehal biti človek s prosto voljo in razumom, postal bi navaden mehanizem, katerega bi na kolesce navili in bi se gibal 24 ur tako, kot bi narekovala državna postava. Da smo Slovenci zelo mladi v političnem življenju, svedočijo k temu razna nerazsodna mišljenja, neutemeljene zahteve, ter veliko samoljubje in psebno hotenje po materijalizmu. Da smo v političnem pojmovanju komaj začetniki, se nam pozna v tem, da če se kje udejstvujemo, išče- eeintnega prepričanja, ampak radi lastnega osebnega interesa,, volili za župana Millerja. Zdi se takim rojakom, da je moralna dolžnost stranke, za katero je volil, da mu preskrbi vso eksistenco ne glede koga ima zadeti breme plačilne dolžnosti. Velikokrat mu padejo na ušesa sle- mo le osebnih in ne splošnih koristi, kar je pa v protislovju in principu vsake obstoječe stranke in njenega načela. V spomin mi prihajajo zadnje županske volitve v Clevelandu, ter neutemeljene zahteve nekaterih rojakov, ki so, ne radi stopro- deče besede: "Volil sem demokratsko stranko v mišljenju, da bom dobil mestno delo, toda ga ne dobim." žalostna je slična izjava politično zavednega roja-če politiko le toliko daleč pojmuje, dokler so njegove lastne ambicije zainteresirane ne glede, kako se premoženje mestne uprave upravlja in žnjim gospodari. Zdi se mi, da taki ljudje popolnoma pozabljajo na visoke davke, kateri se stekajo v mestno blagajno in pri plačevanju istih po razmerju premoženja v njo kot davkoplačevalci prispevajo. Poleg lastnikov premoženja so indirektno zainteresirani tudi najemniki stanovanj n to v toliko, ker morajo vsled visokih davkov plačati višjo najemnino. Prepričan sem na lastne oči, da marsikje beda na vrata trka in marsikje bi bila nujna pomoč potrebna, ter upravičeno žele dela in zaslužka, toda najti je pa več slučajev, ki sitnarijo za mestno delo zgolj radi tega, da ne bi jim mogla obstoječa depresija kaj škodovati, ter jih na dohodkih prikrajšati. Taki navadno imajo posestva, ter tudi nekaj prihrankov za deževne dneve. Navadno godrnjajo čez velike davke in vso mestno upravo, kako gospodari in malomarno trosi denar. Zaeno godrnjanju se pa priključi pripomba, da jim mesto dela ne da. Kje je tukaj logika? Davki naj bodo nizki, toda stroški visoki, če se hoče ugoditi davkoplačevalcu in znižati davke, mora biti nekdo prikrajšan in to tisti, kateri je od davkov plačo prejemal. Da bi pa bili davki nizki in stroški ogromni, je nelogično misliti, župan Miller si je zadal nalogo, čimveč prištediti mestu in to direktno davkoplačevalcem. Moral je plače reducirati, nepotrebne urade odpraviti ali jih združiti, ter1 odpustiti got6ve delavce, kateri so nepotrebni, če hočemo 1 tukaj resnici v obraz pogledati, moramo priznati, da je to storil ne sebi, ampak davkoplačevalcem v korist. Vzemimo slučaj, da bi1 vsak, kdor bi zahteval ■ pri mestu delo ga tudi dobil in bil zanj tudi dobro plačan. Na " čigav hrbet bi padle obveznosti ' kakor na davkoplačevalca in to je na istega, ki lastuje hišo ali > drugo realitivno premoženje. Kdo bi bil tukaj tepen kljub mestnemu delu? Nikdo drugi, : kot tisti, ki sam za sebe zahteva službe pri mestu. Vzemimo slučaj, da bi mesto zaposlilo eno tretino davkoplačevalcev: ali bi se mogli s tem davki znižati? Ne, nasprotno znatno zvišati in to tistim, ki danes najbolj vpijejo, da je potreba davke znižati Zdi se mi, če bi se o tem malo bolj trezno razmišljevalo, ter poizkušalo videti Inegativno in pozitivno stran, da bi odpadlo marsikatero neopravičeno natolcevanje proti ljudem, ki so si na polju politike skovali v prid naroda — in ne sebe nevenlji vih zaslug, Kar je obžalovanja vredno je to, da se nevedneži vedno sklicujejo na gotove ose be>. da bi jim lahko delo dobile in to od oseb, ki so nebroj dobrega doprinesle v, korist sploš nosti in posameznikov v lastno škodo. Včasih se slišijo ogabne opazke, katere niso vredne civiliziranega človeka, toliko manj pa sorojaškega sočutstva. Poznam rojaka, ki je bil pred volitvami živ in mrtev zagovornik v žarkometu bliščečega Morgana, toda kakor hitro so volitve izpadle v prid Millerja, je prosil za mestno delo! v pripovedovanju, koliko je dobrega za Millerja storil, če ne bi rojaka sam pred volitvami slišal in tudi po volitvah, ne bi drugemu verjel, toda nad resnico sem se sam prepričal. Navadno taki ljudje tudi trdijo, da se jim velika krivica godi, ker ne dobe takoj prvi dan po izvolitvi delo. Ker poštenost samozavesti ne igra pri sličnih ljudeh vloge v njih življenju, je brez dvomno, da so taki ljudje brez vsake hrbtenice in brez vsakega značaja, ter pripravljeni se vsakemu principu odpovedati, ter ga zatajiti, zaradi sebičnosti in samoljubja. Poznam tudi rojaka, ki je več let zaporedoma delal mestno delo, ter prispeval v republikanski vplivni fond, ter pridno delil letake V prid Morganove izvolitve, ter bil po izvolitvi Millerja od dela odslovljen, kako je zatrjeval, kakšna vnebovpijoča krivica se mu je zgodila, ter trdil, da je postal žrtev demokratskega prepričanja. Ne trdim, da so vsi enaki, ker kdor položaj razume, je kot gentelman vzel udarec na svoje rame in žnjim nosi tudi zadobljen poraz. Bodimo tudi v politiki dosledni in strpni, če nam je kaj za princip stranke, vzemimo njeno dobro in slabo stran, ter tudi dolžnosti, katero imamo proti njej vršiti. Zavedajmo se, da od stranke nimamo samo zahtev, ampak dolžnosti. Prvo je moralna dolžnost in po isti pride šele zahteva pravice, če je v soglasju s principom njenega programa. Kdor je v stranki zgolj iz lastnih interesov, je stranki bolj škodljiv kot pa nje najhujši politični nasprotnik. Kdor išče koritarstvo pri stranki, ne glede na njena načela, je človek, ki je pripravljen vsak čas radi osebnih interesov zapustiti stranko in uskočiti v nasprotni tabor. Iz našega političnega življenja, če hočemo biti politiki v pravi smirnici, moramo opustiti razna natolcevanja in spoti-kanja nad ljudmi, ki politiko bolj razumejo nego mi sami. Poniževalno je za rojaka, če se neiskreno izraža o stranki, katera radi poštenega programa in zdravih načel mu ni mogla nuditi udobno skledo, iz katere bi moral zajemati dobrote ter nasititi poželjenje lakomnosti. Ne obsojajmo rojakov, ki so pripravljeni vse storiti v blagor naroda in splošnosti, če ne morejo nuditi vsem Udobne stolčke in mehke blazinice. Oni so odvisni tudi od drugih, ko prosijo milosti druge za sorojake. Koliko so uspešni, toliko in nič več rie morejo nuditi drugim. Prosjačiti za, druge je najbolj nehvaležno delo, ker če ne uspeš in ne moraš intervencije vsled ved-nih zahtev uspešno izvršiti, ni pri ljudeh izgovora, ampak je kratko ustvarjena sodba, ki se glasi: ni mi hotel dobro storiti! Navadno tukaj ni vprašanja, če je mogel ali ne, ampak je kratko rečeno: ni hotel. Bodimo previdni predno izrekamo sodbe o drugih ter trezno premislimo cel položaj za in proti. J. P. -o- Ni prepozna ta novica Cleveland, O. — Zelo na skrivnem nas je mnoge v naselbini potegnil mlad par, ki je napravil korake v srečen zakonski jarem, ne da bi kdo kaj vedel ali slutil o tem. še celo gostje, ki so zahajali k omizju iste hiše, kjer so dobivali postrežbo od one gospodične v restavraciji, niso nič vedeli, da ima na muhi ženina in da ga poroči ne da bi katerega stalnih gostov kaj vprašala za nasvet. To je pa že preveč! Toda ta zadeva ne sme ostati tajna še nadalje, hočemo jo obelodaniti, da bodo vedeli še drugi ljudje, da sta mož in žena: Mr. John šuštaršič in Julija, rojena Kos, ki ima mater živečo v Park Hill, Pa., kamor je mladi par odpotoval 28. maja in se tam poročil. Nevesta je nečakinja Mr. John Turšiča, ki vodi restavracijo na 6009 St. Clair Ave., kjer je bila tudi gospodična Kos zaposlena. Dasiravno mnogo rojakov dnevno poseča to restavracijo (med njimi več urednikov), pa je vseeno ta važna zadeva ostala skrita. Toda končno •je pa le nekomu prišlo na uho. Kdor stika okrog za novicami, pa jih iztakne. Obilo sreče in mnoge čestitke novoporočencema v njih zakonskem življenju. G. —Smrt pod vlakom. Kakor blisk se je razširila grozna novica, da je vlak v predoru med Višnjo goro in Malo Loko povozil neko žensko, železniški uslužbenec je po odhodu' zadnjega večernega vlaka proti Ljubljani pri pregledovanju proge prav blizu vhoda v predor zapazil na progi sumljivo stvar. Posvetil je, na kar je spoznal, da leži tam mrtva mlada ženska, katere pa ni mogel spoznati. Brž je hitel v prvo čuvajnico ter te-lefonično obvestil železniško postajo. Na kraj nesreče so odhiteli orožniki in nekaj železničarjev. Med tem se je v predoru samem okoli ponešrečenke zbrala množica ljudi. Radovedneži pa vkljub vsem ugibanjem niso mogli ugotoviti, kdo da je po-nesrečenka. Pozno zvečer so jo pripeljali v mrtvašnico pri Fa-ri in šele zjutraj so dognali, da je 21 letna Jožefa Zaje iz Male Loke. Domače je ta strašna nenadna smrt razumljivo hudo presenetila. Vso noč so bili v skrbeh, ko je ni bilo zvečer domov. Kako je nesreča nastala, se ne da še dognati. Razširjene so sicer različne vesti, katere pa bodo najbrž samo ugibanja. —V Ljubljani je umrl splošno spoštovani tovarnar g. Stane Jakša. Zapušča vdovo in dve mali hčerki. —Na Blejski Dobravi je umri posestnik g. Jože Zupan, p. d. Markot, star šele 46 let. —Grozen samomor slovenskega rojaka v Prilepu. V aprilu letos je bil prestavljen v Mace-donijo g. Arlič Ivan, podpre-glednik finančne kontrole. Dne 6. maja se je vrnil zvečer z večdnevnega službenega potovanja na oddelek in je moral iti takoj v bolnico v Prilepu. Nalezel se je malarije kar v prvem mesecu tamkajšnjega, službovanja. Rad bi bil dosegel premestitev nazaj v dravsko banovino, pa se mu ni posrečilo, kar ga je zelo zbolelo. V nedeljo 8. maja dopoldne se je zaprl ,v stranišče prilepske bolnice, spisal oporoko na vrata in si nato zadal z nožem 12 smrtnih vbodov. Porezal si je žile na nogah in rokah, vbodel se večkrat v glavo, pod brado in v levo stran prsi, tako da je moral v nekaj minutah izdihniti. Bolniški strežaji so siromaka našli že mrtvega. V, oporoki je nesrečnik izjavil, da gre v prostovoljno smrt, ker ne more doseči premestitve v domače kraje. Prosil je, naj z njegovim denarjem poplačajo vse pogrebne stroške, a ostalo naj pošljejo njegovi hčerki v Slovenijo. Denarja je imel tukaj okrog 15,-000 Din in je bil torej zelo varčen mladenič. Kakor pravijo njegovi tovariši, je menda imel v domovini zaročenko, s katero se je nameraval poročiti, pa iftu je premestitev za enkrat onemogočila poroko. Tudi v oporoki omenjena hčerka bo gotovo od zaročenke. —Smrtna nesreča. Iz št. Jerneja se poroča: Marija Pave, posestnikova vdova z G. Brezovice, je nesla v Novo mesto življenjske potrebščine naprodaj. Ob povratku se je v Orehovici sešla s svojim očetom, k'i jo je povabil na voz. žena se je oprijela lojternic, pa je omahnila nazaj in padl^ tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico. Umrla je v bolnišnici v Novem mestu. —Dekle je ustrelil in sebe ranil. 6. maja dopoldne je ustrelil banovinski cestar Franc Sot-ler iz Brezovega 14 letno Rozali-jo šinkovčevo iz Orešja nad Moravčami. Sotler je 1. maja prejel svojo cestarsko plačo ter vse te dni popival po moravških zidanicah z Rozalijo, ki je bila njegova zaročenka. Sotlerju je pred leti umrla žena v ljubljanski bolnišnici in mu zapustila pet otročičev, za katere je skrb prevzelo njegovo sorodstvo. V pondeljek zvečer je prišel Sotler z dekletom v gostilno pri Mi-kliču, kjer je z njo prenočil v gornji sobi. že nekaj dni sta se med seboj prepiral, ker se Ro-zali j a ni hotela poročiti z njim. Tudi to noč sta se sprla. Dopoldne okoli devetih pa sta počila v sobi dva strela. Ko so ljudje vdrli v sobo, se jim je nudil strašen prizor. Rozalija je nezave- D vaj set let je dolga doba in približno toliko časa sem že jaz v Ameriki. In v vseh dolgih 20 letih nisem še potuhtal, zakaj imajo brivnice zunaj pred vrati svoje bojno znamenje ali grb, v podobi stebra v narodnih barvah in zakaj da se ta steber vrti in vrti po ves ljubi božji dan. če bi se že brivec vrtil pred vrati, bi človek razumel in mu ne bi zameril, ampak zakaj se pa steber vrti, tega pa ne vem. Ko sem nekoč vprašal brivca za pojasnilo, mi je rekel, da je to taka navada. In še več drugih "navad" ima jo ameriški brivci, ki jih v sta-rem kraju ne poznajo. Na primer stoli. V Ljubljani te je bri vec posadil na stol, da si sedel v njem moško pokonci kot novomeški prošt. Tukaj te pa lepo položi na stol, kot bi otroka de-val v zibel. Se reče, saj to polaganje po stolu ni toliko na-pek, ker se človek lahko pri tem naspi. Posebno je prijetno to takrat, če tri četrt noči premar-jašaš, pa greš zjutraj k brivcu, kjer ga vjameš kake pol ure, ne da bi ti bilo treba zato kaj po sebej plačati. Kadar so te brili v Ljubljani in je bil brivec gotov, ti je del pod brado skledo, nad katero si se moral skloniti, kot bi ti tekla kri iz nosa, ali pa tako, kakor mati pita otroka. V Ameriki pa teh skled ne poznajo, ampak te brivfec zavije v debele brisače, da izgledaš kot egiptovska mumija. Iz sredine brisače se pa dviga kvišku nos brivske žrtve ki izgleda kot kak obrežni svetilnik. Posebno krasen pogled je na rdeče nosove, ki žare iz bele brisače, kot gladijole na vrtni gredi. Take stvari sem premišlja zadnji petek, ko sem se podal 1 tak olepševalni urad, da me moj ster očehlja tistih par ščetin. In ker sem imel ravno čas in tudi stna ležala na tleh v mlaki krvi in kmalu izdihnila. Sotler jo je pogodil v želodec, sebe pa hudo ranil v ramo leve roke. Popol dne se je pripeljal litijski zdrav nik dr. Premrov k Sv. Križu kjer je za silo prevezal Sotlerja in odredil prevoz v bolnišnico Sotler pa tega ni maral, češ, da hoče poleg deklice umreti. Grof Pace, ki se je s svojim avtom mudil pri Sv. Križu, je potem odpeljal ranjenega Sotlerja kandijsko bolnišnico. —Italijanski begunec sred Save. Progovni obhodniki so nedavno na, poti po progi mec Zagorjem in Trbovljami začuli s pečin sredi Save klice na po moč. Poslužili so se čolnov in zajadrali sredi Save, kjer so na samotnem otočku našli mladega Italijana Aid?, Pecorarija. Fant je po poklicu mizarski pomočnik in je služil vojaški rok pri letalskem oddelku v Gorici. Pa se je naveličal službe in preko Triglavskega gorovja je prišel čez mejo. Potoval je po naših krajih in prišel tudi v Zasavje, kjer se je ponoči polastil nekega čolna in se hotel popeljati navzdol, do koder ga bi nesel savski tok. čudnega popotnika pa je že pri Prusniku zadela nezgoda. Valovi so čoln treščili ob skalo, da se je razbil, fanta pa je vrglo na otoček sredi Save, kjer je ostal ves dan in vso noč. Gru-dila ga je že silna lakota. Ko je vendar priklical železniške ob-hodnike, da so ga rešili, so bile njegove prve besede: "Kruha, lačen sem,!" Ze,slišali so ga orožniki in ga odvedli v litijske zapore. Zagovarjal se bo zaradi nedovoljenega prehoda preko državne meje in zaradi polastitve tujega čolna. —V Topolščici je po dolgi bolezni umrla, stara šele 18 let, gdčna. Minka Drolc, nečakinja univ. prof. g. dr. F*. Lukmana. zaspan nisem bil, mi je prišlo na misel, kako sem prišel prvič v Drivnico kot grinar. Na ves glas sem se zasmejal, ko sem se spomnil veselega dogodka in brivec je moral počakati z britjem da so prišle obrazne gube zopet v normalno potezo. Torej drugi dan, ko sem s svojim cenjenim obiskom počastil preslavno mesto Cleveland, sem rekel mojemu prijatelju, da bi šel rad v brivnico, pa si ne upam, ker ne znam "šprahe." Prijatelj mi je pa rekel, da bodo v briv-nici že vedeli, da nisem prišel kupovat nogavic ali kaj podobnega, ampak da sem se prišel obrit in da ni zato potreba absolvirati take univerze v angleščini. Brivec mi bo sam pokazal stol, kamor naj se vsedem, potem naj pa na vsako vprašanje odgovorim yes." Ko bom pa gotov, naj mu dam pa petak, pa si bo že ura-čunal, kolikor bo znašal račun. Torej, sem se skorajžil in ponavljal po poti do brivnice: yes, yes, yes in tudi še potem, ko sem čakal na vrsto, so se mi ustnice. premikale v pobožni izgovarja- vi "yes," kot bi potihoma molil za duše v vicah. Končno mi brivec namigne, naj se blagovolim vsesti na stol. Vsedem se in brivec me nekaj vpraša. Ker me je pri tem resno pogledal, sem mislil, da mora biti gotovo kako važno vprašanje, zato se moško odrežem: "Yes!" V tistem hipu me pa že popade z eno roko za glavo, z drugo zgrabi za stol in me vrže v ležečo pozicijo. V prvem hipu sem mislil, da sem prišel med roparje in da me bodo kar na mestu zadavili, posebno ker je brivec hitro vrgel nekak prtič okrog mojega vratu. Tako pa ne bo šlo, si mislim in naglo skočim pokonci, pozabivši, da sem v ameriški brivnici in ne v ljubljanski. Toda takoj sem se spomnil, da sem že prej videl, kako so polagali brivci svoje žrtve po stolih, zato. sem se pomiril in lepo vlegel nazaj. Potem se je pričela operacija britja. Kar fletno se mi je zdelo, ko je lepo gladko tekla britev po mojem obrazu. Kmalu je bil gotov in me zopet prav prijazno nekaj vpraša in šel bolj prijazen je bil moj odgovor "yes." Potem me je pa začel mikastiti po obrazu in vrteti nos in ušesa, kot bi ,mi jih hotel odviti in si jih vzeti za spomin. Ko je bil s tem gotov, mo| je zopet nekaj vprašal. Ker sem se bal zamere, sem zopet pritrdil, da "yes." In tako je šlo naprej, dokler ni končno brivcu zmanjkalo vprašanj, ker spustil me je i3 rok in se mi prijazno smehljal, držeč eno roko proti meni, kar je bilo najbrže znamenje, za plačilo. Vedel sem, da britje takrat ni stalo več kot 25 centov, pa sem mu dal raje petak, da ne bo mislil, da sem kar tako. Brivec mi da iz petaka drobiž, katerega spravim v žep in grem domov. Doma me prijatelj vpraša, kakor je bilo in povedal sem mu, da so ameriški brivci sila prijazni, da pa bodo prišli na be-raško palico, če se bodo z vsakim kostimarjem toliko časa ukvarjali kot so se z menoj in to vse za 25 centov. Prijatelj mi reče, naj mu pokažem, koliko sem dobil iz petaka in pokažem mu. Sešteje in ugotovi, da je bilo natančno $2.50. "Saj ti je računal $2.50," reče prestrašeno prijatelj. "Kaj si pa vse naročil poleg britja?" "Nič nisem naroči 1, samo "yes" sem rekel na vsako njegovo vprašanje in poldrugo uro me je imel na stolu." Prijatelj se je smejal, da ga je kar zvilo in mi je rekel, da bodo brivci kmalu obogateli, če bom jaz hodil V brivnico na tak način. Ugotovil je, da mi je izkazal brivec vso svojo umetnost: britje, masažo, iztisneje ogreov, 99 raznih dišav, striženje las, kodranje las, cepljenje las (skoro na isti način kot se cepijo drva), in sploh P°" kažal mi je vso svojo mojstrsko zmožnost in- priprave, edino čevljev mi ni osnažil. To je bila moja prva. šola in od takrat naprej sem svojo taktiko izpremenil in odgovoril na vsako vprašanje "no." Vesti iz domovine i ' ■ . ' 1 ". .... i . Če verjamete al' pa ne. TREZNA RAZSODNOST AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 6TH, 1932 3 1932 JUN E 1932 Sn Mo Tu WeJ Th| Fr Saj 1 2| 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 PI |20| 2II 23! 25 26 m 28] 2?| 30|,_ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 12.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na .špelkotovih farmah. 12.—Pevsko društvo Zvon, koncnert in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 12.—Društvo Zorislava, piknik na štrumbljevih prostorih. 12.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik na Močilnikarjevi farmi. 12.—Hrvatsko društvo Slo-boda, piknik v Slovenskem društvenem domu, Euclid, O. 19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. 19.—Zaključek šole z igro šolskih otrok fare sv. Kristine. 19.....Društvo sv. Družine, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 19.—Slovenska godba Bled, piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Brooklyn, št. 1,35 S. N. P. J. priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih na 4002 Jennings Rd. 24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd. 26.—Fara sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih. 26.—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Eu-clidu. 26.—Piknik Slovenske delavske dvorane na Silko farmi. štorih v Maple Gardens. 7.—Slov. soc. klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi. 14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 14.—Piknik družbe S. N. Do-,ma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd. 21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 21—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi. OKTOBER 10.—Društvo ;Na Jutrovqm praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. NOVEMBER 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. i JULIJ 3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi. 3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 3.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, piknik na Hartmanovi farmi na Ridge Rd. 3__Piknik Slovenske Delavske Dvorane na Silkovi farmi, Egypt Rd. 4.—Euclid Rifle klub, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu. 10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 10__Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10.—Slovenska šola Slovenskega Doma, piknik na Frank Kauškovi farmi. 10.—Piknik Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. se vrši na Frank Kavškovi farmi. To je prvi piknik te šole. 17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi. 24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24. — Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi. 31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24.—Zegnanje pri fari sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja. 31.—Slovenska Zadružna Zveza, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. AVGUST 7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah. 7.—Društvo Presv. Iiešnjega Telesa, izlet na cerkvenih pro-', Socialisti in delavske unije "Proletarec," glasilo slovenskih socialistov, komentira v zadnji izdaji o bodoči konvenciji SSPZ. Med drugim pravi tudi, da bi prišli v poštev za bodoče najeto glasilo SSPZ štirje listi in jih navaja po vrsti. In glejte in strmite: med temi štirimi listi, o katerih urednik "Prole-tarca" misli, da bi prišli v poštev kot najeto glasilo, je tudi eden, ki 'nima unijskega znaka, torej je neunijski list. Iz tega sklepamo, da je uredniku "Pro-letarca.," ki pravi, da je edini, ki set bori za delavske pravice, vseeno, če "pride v poštev" unij ski ali neunijski list. Potemtakem je uredniku delavskega lista pač vseena figa ,če ima slovenski list unijski znak in podpira delavske unije ali ne. Da le "farški" ni, pa je list dober in lahko "pride v poštev." -o- EARL DERR BIGGERS: KITAJČEVA PAPIGA KOLIKO ČASA ŽIVE NEKATERE ŽIVALI Morska, želva živi okoli 300 let, ščuka 250 let, slon 150 do 200 let, papige 150 let, orel, jastreb, sokol 110 let, konj, kamela, osel, medved 40 do 50 let, govedo, lev tiger, zebre,, ptice pevke 20 do 25 let, srna, severni jelen, koza, ovca 15 let, sa-mica-mravljinka 6 do 15 let, sa-rnec-mravljinec nekaj tednov, pes, lisica, mačka 10 do 12 let, kunci 5 do 7 let, podgana, miš 3 leta, čebela: matice, 2 do 5 let, trot 4 do 5 mesecev, delavka pozimi 6 do 8 mesecev, delavka poleti do 6 tednov, metulj 1 do 3 tedne, enodnevnica: ličinka 2 do 3 leta, dorasla 4 do 5 ur. I. Aleksander Eden je stopil z meglene ulice San Frančiška v veliko kakor dvorana prostorno prodajalno tvrdke Meek & Eden. Takoj je stalo štirideset izredno elegantnih poslužnih prodajalcev ob vitrinah, ki so bile polne dragocenih draguljev ter bleščeče srebrnine, zlatnine in platinine; vsi so bili enako oblečeni v brezhibne kutavaje, z rdečimi, kakor rosa svežimi klinč-ki v levi gumbnici. Eden je prikimal prijazno na levo in desno. Bil je precej majhen, sivolas mož; imel je svetlo in ostre oči ter oblasten nastop, kakršen se je prilegal njegovi družabne veljavi. Kajti vrli gospod Meek se je prezgodaj napotil v veliko večnost in zapu^ stil svojemu družabniku svoj delež v najznamenitnejši dragu-ljarski tvrdki zahodne ameriške obale. Iz ozadja je vodilo nekaj stopnic v imenitno opremljene pisarne v medstropju, kjer je preživljal Aleksander Eden svoje dni. "Dobro jutro, gospodična Chase!" je pozdravil čedno tajnico v predsobi. Edena njegov čut za lepoto, obrušen v dolgi skušnji dragulj arske trgovine, ni pustil na cedilu, ko je to damo sprejel v službo. Svetolaska je imela oči kakor vijolice in je bila odličnega obnašanja; popolna je bila tudi v svoji obleki. Bob Eden, precej proti svoji volji dedič trgovine, je nekoč dejal, da ima človek,' ko prestopa očetovo trgovino, občutek, da je gost kakega zaključenega Salona. Aleksander gd(gn je pogledal na uro. "V kakih desetih minutah pričakujem obisk, staro prijateljico, gospo Jordan iz Hono-luluja. Prosim Vas, privedite jo takoj k meni!" Na velikem naslonu njegove zasebne sobe je ležala jutrnja pošta, ki jo je le površno pregledal; kajti njegove misli so se preletavale po drugih potih. Zamaknjen je zrl v hišo na drugi strani, še je visela kadeča se jutrnja megla nad cestami in iz sivih hlapov se je zamišljenemu možu ob oknu odkrivala slika davno prošlih, daljnih dni. štiri desetletja so že minila od onega večera v Honoluluju, v veselem, srečnem Honoluluju stare monarhije. V kotu velike dvorane pri Phillimorovih je za steno zelenih palm igrala godba in po blestečem parketu je plesal Alec Eden, tedaj še do-bran, črnolas mladenič sedemnajstih let, z Alico Phillimoro- To je "Božo,'.' katerega je dal njegov lastnik, McClin-tock iz Kansas Gity zdraviti potom svetlobnih žarkov. "Božo" je namreč nelfd noči tako goreče podil tatove, ki so hoteli vlo-mitd v. hišo, da se je zaletel v ostro žično ograjo, kjer je visel več ur, predno so ga oprostili. Dobil je hude poškodbe in so mislili, da bo treba ? vestega .čuvaja ubiti. Toda njegov lastnik je izjavil, da bo potrošil zadnji cent za zdravljenja psa. vo. Nerodni mladi dečko se je včasih spotaknil, kajti ples je bil čisto nov, twostep, ki ga je pravkar prinesel na Havaje neki pomorski kadet. Morda pa njegovega spotikanja ni bila kriva samo njegova nerodnost, marveč tudi omamljiva zavest, da drži v rokah biser otočja. Veliko Zemljanov je, ki jim je sreča nad vse naklonjena. In k tem je spadala Alica Phillimore. Ni bila le bajno lepa, ampak tudi dedinja skoraj neizmernega bogastva. Phillimorove ladje so rezale sedem morij in na tisoč jutrih družinskega posestva je zorel sladkorni trs za zlato žetev. Alec je videl na belem dekličinem vratu simbol njenega prvenstva in premoženja, sloveči biserni niz, ki ga. je stari Phillimore prinesel s seboj iz Londona in plačal zanj ceno, da je ves Honolulu zijal z ustmi in očmi. Lastnik tvrdke Meek & Eden je še vedno strmel v valečo se meglo. Kako dražesten je ta spomin natisti čarobni večer, poln vonja tujih cvetic, dehteč v zamolklem šumenju morskih valov in v mehkem šepetu domačih napevov! Kakor skozi kopreno zre pred seboj sij Alicinih modrih oči. Vse razločenje pa vidi — sedaj je namreč že blizu šestdesetih in je povrhu dovršen trgovec — njene velike blesteče bisere, ki se v njih toplem blešču lovi luč kakor v čarobnih zrcalih. .Tja — je skoroizgnil — okroglo 'štirideset let je že minilo odtlej in mnogokaj se je poslej že dogodilo; na primer, da se je Alica poročila s Fredom Jordanom, in čez nekaj let, da se jima je rodil edini otrok — Viktor. Eden se je trpko nasmehnil. Kako hudo še je zmotila, ko je temu vihravemu in bedastemu cepcu dala to srečo obetajoče ime! Godrnjavo je stopil k svoji pisalni mi?i- Prav gotovo je kaka Viktor jeva traparija sprožila, dogodke, katerih en prizor se bo v kratkem izvršil v tej pisarni. O tem ni dvoma. > In ta: malopridnež bo stal za kulisami, dokler ne bo padel zastor zadnjikrat. Mafno je bil zatopljen Eden v svojo pošto, ko je njegova tajnica malo kesneje javila napovedano obiskovalko. Alica Jordan je bila vesela in živahna kakor vedno. Kako se je ustavljala letom! "Alec, ljubi stari prijatelj ..." je veselo žvrgolela. Stisnil je njeni drobni roki "Alica, ke.ko sem vesel, da vas vidim!" Primaknil je usnjat stol. "Za vas častno mesto' Vedno!" Smehljaje se je sedla. Eden se je igral s svojim nožem na mizi. Končno se je zbral. "Torej . . . Kaj sem hotel reči . . Kako dolgo ste že tukaj?" je začel razgovor "že štirinajst dni, mislim . . Res, v pondeljek je bilo štiri najst dni." "Niste držali obljube, Alica Niste me obvestili." "Ko sem pa preživela prelept urice! Viktor tako skrbi za me." "Seveda — Viktor — upam, da se mu dobro godi?" Malce zoprno je spreletelo Edena in pogledal je v okno. "Megla se dviga, kajne? Imeli bomo še lep dan ..." "Ljubi, stari Alec, pri meni vem ni treba hoditi okoli vrele kaše. Tega nisem vajena. Naj-prvo kupčija — je moje geslo. Tako je, kakor sem vam po telefonu povedala: Sklenila sem prodati Phillimorove bisere." Pokimal je. "Zakaj pa ne? čemu naj bi ve,m sicer bili?" "Seveda. Zame so postali brez pomena. Kajti bili so namenjeni mladosti. Toda radi tega se nisem odločila. Rada bi jih obdržala — toda, žal, ni mogoče. Sem . . . Sem ob vse, Alec." Njegov pogled se je izgubil zopet proti oknu. "To se čudno sliši, kajneda? Vse ladje Phillimorove, vsa posestva, ki so bila naša — vse je izhlapelo. Velika hiša na obali je do dimnika v dolgovih. Viktorju se namreč nekaj kupčij ni posrečilo ..." "Ni vam treba dalje pripove dovati," je tiho odvrnil Eden. "Oh, vem kaj mislite, Alec. Menite, da je Viktor veternja-ški in nepremišljen in — morda še hujše. Toda on je edino, kar mi je ostalo, odkar me je zapustil Fred. In rada ga imam." "Kakor dober tovariš, kar ste zares," se je nasmehnil. "Ne, nič grdega nisem mislil o Viktorju, Alica;. Tudi sam imam sina." "Ne zamerite! že davno bi bi-a morala vprašati. Kako gre Bobu?" "Mislim, prav dobro. Najbrž še pride, preden odidete, če je seveda dovolj zgodaj zajtrko val." "Ali dela v vaši tvrdki?" ' Eden je skomizgnil. "To vprav ne. Ko je dovršil šolo, je eno leto preživel na južnem riiOr-ju, drugo v fivrdpi in'tretje — colikor vem —v igralnici dvojega kluba. Ampak tako življenje mu menda ne godi. Oni dan je govoril o časnikarstvu.' Ima prijatelje pri časopisih." Draguljar je zamahnil z roko in pokazal na svojo prodajalno. "Te-e stvari, Alica, ki sem jim jaz posvetil življenje, njega dolgočasijo." "Ubogi Alec," ga je nežno tolažila njegova stara prijateljica. "Mladi rod tako težko razumemo. Toda — prišla sem, da govorim o svojih lastnih skrbeh. Kakor sem vam že omeni-a: na koncu sem. Biseri so vse, kar imam še dragocenosti." "No, to ni malo." "Dovolj, da, rešim Viktorja iz stiske. Morda dovolj za ta leta, ki jih bom živela. Moj oče je plačal zanje devetdeset tisoč dolarjev. To je bilo takrat premoženje .ampak danes . . . '' "Danes? Najbrž'ste prezrli, da so biseri od osemdesetega leta v vrednosti izdatno poskočili . Dane^ 4§ (1;a r piž vreden sVo-jih tri sto tisoč dolarjev." "Kaj pravite? Ali veste to gotovo?. Saj ga niste še nikdar videli . . . " . "Aha . . . saj sem dvomil, se li boste še spominjali," jo je na-lahko pograjal. "No, že vidim, da ne veste več. Malo; preden ste prišli, so moje misli romale v preteklost — nazaj na tisti večer pred štiridesetimi leti, ko sem obiskal svojega strica na Havajih. Povabljen sem bil k vam na ples, vi pa ste me učili plese 8953484853484853485353484853484853484853535348485348485348234853485348900101 004853915353235323539023482353484848534848535348489148232348232323232323234823482323232323235323232323484853 Gospodična s pošte Ivan je obstrmel. V farmako- < peji ne more najti zdravila pod j tem imenom. In tudi drugače i se ni mogel domisliti, da bi bil : kedaj čul o njem. Nu, pa saj , bo morebiti šlo tudi brez teh. 1 Glavno je vsekakor, da najprej ugotovi Podkuknikovo bolezen. Sel mu je bil za vodnika in odšla sta v mrak, gori v hrib. Tema je že bila, ko sta prispela v Sa- : moto. Pred vratmi, ju je pričakala Podkuknikova žena, vila ro- , ke in jamrala, da ji bo mož umrl, ker ga je zadela kap. Doktor Gričar pa je vstopil v sobo. Močan duh po vinu mu je udaril v nos. Peč pa je bila zakurjena, da je kar žarela, a v zapečku je ležal bolni kmet. S svetilko je svetila kmetica ter prosila zdravnika, naj vendar že da možu "Žlahtnih kapljic." Ivan pa je koj ugotovil, da ni Podkukniku druzega, nego da se ga je pošteno navlekel, pa da je treba predvsem mrzle vode in svežega zraka. Sam odpre Ivan okna ter zahteva, naj mu takoj prineso škaf mrzle vode, naravnost od studenca. Prestrašena je kmetica zavpila in se pričela križati. Prepričana je bila, da je 4 ' zdravnikov namestnik slaboumen. Hlapec pa, ki je prinesel vode je mimogrede povedal, da se je Podkuknik že ves dan bal, da ga zadene mrtvoud, ker je tako malo bolj težko dihal. Vsled tega je kar na dušek izpil vso zalogo "žlahtnih kapljic," ki so jih imeli pri hiši. A teh je bilo kake tri litre. Predno je še Ivan vporabil kuro z mrzlo vodo, je vp.rašal, iz česa pravzaprav sestavijo te "žlahtne kapljice." Pripomnil je še, da vporabljajo za glavni sestayni del menda vino. Hlapec ga je kar prezirljivo pogledal, k0 ne ve niti tega. Nato pa je pojasnil, da je treba za "Žlahtne kapljice" predvsem močnega vina. V tem se namoči pelina, rožmarina in tisočrož. To je potem ta pravo zdravilo proti mrtvoudu. Zdravniku je bilo dovolj informacij. Sedaj je bila njegova diagnoza v celoti potrjena. Ni se zbrigal za vpitje jezne kmetice, pač pa je iz-iil cel škaf vode na pijanega kmeta, ki se je mrzlega poliva prestrašil, vstal in se zaletaval po sobi. Isti trenutek pa je planila v sobo mala dekla ter vpila, da ne more "ta malo" več dihati. "Še to! Moj Bog, kakor da ni dovolj nesreče! A povrhu je še zdravnik nor!" je vpila kmetica. Ivan pa je bil sedaj skoz in skoz samo zdravnik. Hitel je v sobo, kjer so spali otroci, da nudi svojo pomoč. Kmetica je sicer protestirala, a že je Ivan ob otrokovi zibelki, iz katere je dvignil omamljenega otroka. Duh iz otrokovih ust mu je takoj povedal, kaj mu je. Takoj je izvlekel otroku iz ust "štu-cel" ter ga spravil v žep. (štu-cel" pripravljajo tako, da pope-čejo kruhove drobtine v sladkorju. To zmes potem zavijejo v platneno krpo ter jo namočijo v žganju. Seveda je otročiček po tem "čucelnu" kar dneve in dneve vprek omamljen ter nepretrgoma spal.) S cisto vodo je malčku nato izpral usteca ter zahteval čistega mleka. Strašno so vpile babnice. Nori doktor bo vendar otroka umoril, saj povzroči nerazredčeno mleko pri otrocih takojšnjo smrt! Še enkrat je moral Ivan ponoviti svojo zahtevo in šele tedaj je prinesla mala dekla skodelco nerazredčenega mleka. Par žlic tega je nato Ivan zlil otroku v usta. Takoj je otročiček pričel'pljuvati in izpljuval obenem z mlekom tudi vsesano mešanico sladkorja, kruha in žganja, "čepek" je začel takoj kričati, gibati z ro- čicama ter brcati. Ostro pridigo in opomin, naj v bodoče opu-ste take pripomočke, so navzoč -ni poslušali le napol, ker zanje je bilo gotovo in sklenjeno, da tale zdravnikov namestnik ne ve ničesar, pa prav ničesar, da je nor in da streže ljudem po življenju. Povrh vsega je še začel nekoliko streznjeni kmet vpiti, naj mu dajo pijače, ker ga v grlu strašno peče. Nu, sedaj pa je bil Ivan vseeno toji hudoben in je ukazal, da ne sm^jo dati nobene pijače Podkukniku, ker bo sicer takoj umrl. Niti vode mu ne smejo dati! S to zadnjo pripombo bi si bil skoro pridobil nazaj svoj ugled. V ostalem pa si je svoj glas zapravil v Samoti. Omalovaževalno so gledali za njim, ko jih je zapustil ter se odpravil v temno noč, proti domu. Drugo jutro je prineslo mlademu zdravniku polne roke dela. Več hribovcev — vsi so bili zelo oddaljeni od Jezerske vasi — je zahtevalo, da pride k njim. In kakega presenečenja je bil deležen že na prvi kmetiji? Kmetica, ki je bila tam bolna, se je pritoževala, da jo strašno bole zobje. Zdravnika je hotela samo vprašati, dali ima še učinek svinčenka, ki je prestrelila pred tremi leti jelena — ali jo je treba sedaj zopet osvežiti v jelenovi krvi, da si jo proti zobobolu položi pod jezik. Ivan je bil najprej presenečen, potem pa ga je popadla nad tako babje-vernostjo sveta jeza. Radi take neumnosti je moral na vso to dolgo pot! Ker pa je to odkrito povedal, je zadel na kaj slabo! Kmetica je začela vpiti, da plača zdravniku dva goldinarja na leto in zato ga sme klicati. kadar hoče, to je njena pravica in tako so se tudi pogodili že pred več leti s starim zdravnikom. In če se bo "ta mladi" upiral priti prihodnjič, ko ga bodo klicali, tedaj bodo izročili starega zdravnika sodišču vsled kršitve pogodbe. Ubogi Ivan je ves poparjen < zapustil dvorišče. Nekaj časa mu je vzelo, predno je mogel ta doživljaj premisliti. To so vsekakor zelo zanimive razmere med zdravnikom in kmeti! Po- J godba za bora dva goldinarja na leto daje hudobnim ljudem pravico klicati zdravnika kolikor-krat hočejo, v najoddaljenejše kraje. To mora nehati! Za trdno se je odločil, da ne poj de vdrugo na take limanice. — Ampak, kako pa naj ve, kedaj ga bodo klicali za tako neumnost? Mar ne mora namestnik, ako je že stari zdravnik v začetku, da, si pridobi pači j ente, take pogodbe sklepal, se istih držati,, ako noče kolegu nakopati na vrat na j ostudne jših tožb? Medtem ko je to premišljeval, je ugotovil, da. ni izvoljen poklic tako rožnat, pač pa da ima dokaj črnih senc — in takoj se je kesal, da ni sprejel mesta na kliniki, ki mu ga je njegov bivši profesor ponudil. Vendar pa mora teh pet tednov svojo dolžnost kar na j vestne je vršiti! V teh mislih krene proti Orlovi kmetiji, kjer je baje ležal težko bolan hlapec. V torbici je imel Ivan s seboj Antipyrin in kinin ter si je obečal njiju takojšnji učinek —seveda če bo hotel bolnik ista sploh vzeti. Truden je koneč-no prispel na mesto. Iz previdnosti je Orla takoj vprašal, dali ima tudi on pogodbo s starim zdravnikom. Orel pa je vprašanje zanikal ter bil še toll vljuden, da se je zdravniku lepo zahvalil, ker je takoj prišel. Morebiti bo lahko še hlapcu pomagal. Oni mu niso mogli, kljub temu, da so že uporabili vsa sredstva, ki so jih le vedeli. Vsto- pili so v vežo. Doktor Gričar je že poiskal v torbici praške ter vprašal, kje je bolnik. Mirno j pokaže kmet na zakurjeno peč, ki se je vročine kar kadila. Ivan i ponovi svoje vprašanje in zopet pokaže Orel na peč. "Kaj pa pomeni to?" "Na, tam notri je bolnik in se poti, da prežene mrzlico." Ivan je obstal, kakor okame-nel. Kmet pa odpre peč in za-kliče: "Janez, le ven pridi, doktor je prišel." Rudeč kakor rak, napol zadušen, se je privlekel hlapec iz peči. Noge so se mu tresle in komaj je stal. Omahoval je in se pritoževal, da mu je po smolnatem olju, ki so mu ga dali pitir slabo. Ivan bi se bil najraje zasmejal, a revež se mu je smilil. Ni' hotel Orlu ničesar očitati, pač pa je zahteval za bolnika takoj postelje. Kmet. pa se je branil bolniku pomagati; v posteljo, češ to ni dolžnost gospodarja. j. Kmet da je kmet, hlapec je pa hlapec!1 Tam gori je čumnata in v njej postelja. Hlapec naj le sam Skrbi, kako bo prišel gori. Zdravnik pa je brezsrčnega kmeta samo ošinil s po-gledom, nato pa je prijel orna-. hujočega bolnika ter ga nesel . po stopnicah v sobo. "Bog vam poplačaj!" je dejal hlapec. Ivan je nato bolniku podal kinin, a ta se ga je branil, češ, saj ima v želodcu že dovolj smolnatega olja. Rad bi pa samo kaj proti I groznici. Sedaj pa je tudi Ivana minila potrpežljivost, grobo je hlapcu pojasnil, da bo kinin pregnal groznico. Grobost pa dela kar čudeže! Ubogi hlapec vzame zdravilo ter ponižno prosi zdravnika, naj ga ne pusti umreti, ker ima še nove jerhaste hlače, a te mora vendarle še po-nositi. Ivan se je moral ugrizniti v usta,: da potlači smeh, ki ga je silil. Obljubil je hlapcu, da mu bo prinesel jutri še kake kapljice,, a nato odšel. V veži pa ga je čakala kmetica ter hotela vedeti, kedaj bo hlapec zopet dober za delo. Doktor Grir čar je jezno odvrnil, da je le odi visno, kako bo predpisana zdra* vila jemal. "Tako, tako!" pravi kmetica in hoče vedeti, dali je zapeklina kože kaj nevarnega. Ivan pritrdi in jo vpraša, dali je kdo bolan. "Sosedovi otroci samo!" "Ali imate vi kaj otrok?" "Seveda, devet!" "Potem skrbite, za božjo voljo, da ne pridejo vaši otroci v dotiko s sosedovimi, sicer se bo nevarna bolezen prenesla tudi k vam." "Ah, saj ne bo tako nevarno! Saj sta -samo dva bolna, tretjega sem pa še včeraj videla letati naokoli!" Svete gorečnosti je planil Ivan proti sosednji kmetiji, tako hitro, da je kmet kar vprašal, kje gori. "Vaši otroci so bolni za davi-co?" je vprašal doktor Gričar. "Za čem?" "Imajo porujavele izpahlja-je?" ' "Imajo jih." "Peljite me takoj k otrokom! Ako ni že prekasno, prinašam rešitev!" "A tako — potem ste pa vi ta nov zdravnik? Nak, brez zamere, jaz ne dam mnogo na zdravnike! Saj smol jim že napravili obkladek s strtimi polži, smodnikom in salom. In tudi po padra smo že poslali. Ta bo sedaj že prišel, ker so bolni že trije otroci in se vsaj pot izplača, ko lahko kar vse naenkrat zdravi." "Mož, mar ste nor? Gre se za življenje vaših otrok! Vi pa govorite o izplačanju poti! Ako že daste kaj na nas študirane ljudi ali ne, je vseeno. Prinašam rešitve — stalo vas ne bo nič!" "Tako? Da ne bo stalo nič— to so pa druge strune! Nu, pa jih le poglejte! Saj ni tako hudo!" Brezbrižni kmet je pokazal Ivanu v sobo. Objokana sedi ob postelji že rohnečega dečka ma- ti, ki v svojem srcu vsekakor že sluti veliko nevarnost. Tudi osta- j lima dvema v grlu že požvižgava. Ivan je poznal to žvižganje. Po mali preiskavi je ugotovil, da je v resnici davica. In že je razburjen pripravil injekcijsko iglo ter potrebni serum. Mater pa je potolažil, da bo, ako je božja volja, vbrizganje še pomagalo. Tedaj pa pade na njegovo ramo težka kmetova roka. Grobo ga vpraša: "Kaj pa boš s pobom?" "Pustite me za Kristusove rane — nevarnost je prevelika!" (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA John Faletic *26°° Sflf Niagara ONtv :.; ? : }51 OtteWfty $6.50 ROUND TRIP~~ between CLEVELAND and BUFFALO ■;; j -V ; ; ' , Autos, apy size, carried for only #3.75 ($4-75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheaper... and saves a day. . ,1 , Steamers each way, every night, leaving »t 9:00 P. M., May 15th to November 1st. v CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only «3.00 on© way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75.