Neniška nestrpljivost. Sloveaci viaoko eialajo od nekdaj gealo: ,,Vse za vero, dom ia cesarja". Zato ae držijo trdao avoje vere, katero tudi v djanjih kažejo; ljubijo pa tudi svitlega cesarja ia avstrijsko domoviao tako, da od aemškega cesarja ia Bismarka aič čuti aečejo. Celo drugačaji pa so aemški libeialci, kateri so sicer krščeai, pa vero zaaičajejo, — ao v Avstriji rojeai. pa veadar vedao čez aemško mejo škilijo. Očitao pravijo, da Avstrija Biora biti aemška, ali pa je ae bo. Galicijo ia Dalmacijo hočejo odcepiti od naših dežel ia kar bi še zeiulje ostalo, to hočejo vse poaemi-iti, da bi jo pozaeje ložej požrla aemška Prusija. Oai eastijo aemškega kaacelarja Bismarka, Bašim avstrijskim miaistrom pa kljubujejo, kjer le Boorejo. Kaj ti ljudje aameravajo, pokazalipa ao ot-ividBO pred aekaterimi daevi. Pretekli tedea imeli so aeBiški telovadci v Draždaaih na SaksoBskem veliko svečaaost, pri kateri ae je marsikaj prigodilo, kar je za Avatrijo zelo pomialeka vredao. Poaebao velikoaemški Avatrijci ao ae jako aamljivo obaašali. V Bodeabacha aa nemško-češki meji ao aaksoaaki železaiški uradaiki lokomotlvo okiaoali z aemakimi zastavarai, pa poleg tistih so tadi obeaili dve avstrijaki državai zaatavi. Avstrijski telovadci pa so črao-rumeai zastavi raz lokomotive potrgali ter doli pometali. ImeBa dotu-aih faataliaov so se aazaanila c kr. policiji v Pragi. To pobaliasko ravaaaje je celo aavzoče aaksoaske železaiške uradnike tako v aevoljo spravilo, da je jedea rekel: ,,Ko bi imel jaz službo, takoj dam vae zastave raz lokomotive pobrati." Maogo govorov, ki so jih pri baaketu imeli, bilo je aaravaost' Avstriji sovražaib, polaik veleizdaje, da ai jih tudi veliko aemški čaaaiki aatiaaiti ae upajo. Med govoraiki ae je zglasil tudi duBajski odvetaik, celjski poslaaec g. dr. Foregger, kateri je svojo ljubav do Avstrije tako-le izrazil: ,,Gut Heil AUdeatachlaad", to je: ,,Bodi aii zdrava velika Nemčija!" —Zdaj bodo meada jegovi volilci vedeli, po čem da je žafraa!! ss, Med avstrijskimi telovadci bili ao tudi aekateri Madjari, kateri so podarili venec z ogerskimi barvami ia madjarskim aapisom. Veaec je bil krasea, iz lepih belih cvetlic. Govoraik depatacije, Erao Bokelmaa iz Haanoveraaskega, ki je sedaj ačitelj telovadbe v Budimpešta, slavil je Madjare ia madjaraki jezik, potem pa je omeajeai venec na oder obesil. Vsled tega Bastal je velik hrup, ki se je polegel še-le potem, ko ae je venec odstraail. Klicali ao Nemci: ,,Ogri zatirajo Nemce". Neapametao je eicer bilo, da so ai Madjari Nemca odpadaika izvolili za govoraika, kajti s tem ao morali Nemce razžaliti, veadar večjaaeotesaaoat je bila na Bemški straai, ker ao bili Madjari povabljeai, ker so priaesli lepo darilo, ter ao telovadce nemški pozdravili. Tako brezobzirao delajo veliko-Bemci. Kako da so ti Nemci Avstriji udaai, razvidao je iz tega, da se v Draždaaih oai aašega presvitlega.ceaarja niti z beeedico spomaili aiao. Iz tega pač lebko preavitli ceaar eklepajo, kakošea sad bode dozorel aa dreveau takega vedeaja. Naša vlada pa bi lehko spozaala, kje da iaia svoje odkritoarčae prijatelje, ali pri Slovaaili, kateri jo djaasko podpirajo, ali pa pri Ncmcih, ki ji povaod poleaa pod aoge mečejo. Iz tega ee tadi razvidi, kako je velikoaemška ošabaost povsodi eaa ia iata, aa severu, kakor aa jugu, ia kako malo imajo Nemci uzrok, se pritoževati, da ao v Avstriji zatiraai, ako se predrzaejo take reei počiajati. Bi-li Be bilo modro, ako bi vlada bolj odločao sloveaski živelj v Avatriji gojila ia veadar eakrat že tudi sloveaski aarod k raizi povabila, kateri že toliko časa za durmi atoji ia ae z drobtiaami zadovoljuje, katere a preobilae mize aemške aarodaoati padejoaatla? Ze zbog tega naj vlada našo narodnost zagovarja in krepi, ker če nas ponemčijo ali ponemčnrijo. bi se z nemštvom tudi lehko ua nalezli enake ljubezni do Prusije. Zdaj nam naj še kdo ocita, ako pobijamo načela našib nemškib liberalcev in nemškntarjev, kajti ravni ti so podavači onih veliko - nemcev na severu. Avstrija bi nam morala velikoveč hvaležna biti, fe jim včasi krinko raz obraza potegnemo.