Leto XII., štev. 17 Joravuištvo; Ljubljana, Kuafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. fuseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana ŠL 11.842 Praba čislo 78 180 Wien št 105.241 Ljubljana, sreda 21. januarja 1931 Cena 2 Din Naročnina znaša uiesečno 25.— L>in, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon iL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Svet DN o razorožitvi Vsi državniki se v svetu Društva narodov izrekajo za čim prejšnje sklicanje splošne razorozitvene konference *neva, 20. jan. AA. Današnja dopol-dansKa seja sveta Društva narodov je bila otvorjena kmalu po H. uri. Na dnevnem redu je samo vprašanje, kdaj naj se skliče konierenca za svetovno razorožitev. Španski poslanik v Parizu Uumones de Leon je v svojem poročilu o tem vprašanju očrtal posamezne etape dosedanjih razoroži t vemii sestankov, odborov m kon-icreiic. Na podlagi dela in načrta, ki ga je sesta vaia pripravljalna razorožitvena komi-v a, je sedai mogoče sklicati konferenco u svetovni razorožitvi. Nemški zunanji minister dr. Curtius je opozoril na nezadovoljstvo v Nemčiji z načrtom konvencije, ki ne določa razorožitve, marveč stabilizira sedanje oboroževanje. Nemčija zahteva paritetno jamstvo in \ ariosi. Člani Društva narodov imajo enase : a vice. Nihče ne bo s tolikšno dobro voljo sodeloval pri razorožitvi, kakor nemški na-; ;i K sodelovanju v evropski konferenc? w evroosk^ unijo bodo pozvane tudi Rusiia, Turčiia in Islandska ž''ncv;i, 20. januarja d. Odbor šestorice, j t ga je izvolila evropska komisija Dru- J •tva narodov za proučitev vprašanja po-, vabila evropskih držav. ki uiso članice Društva narodov, je snoči dokončal svoja posvetovanja po triurnih razpravah ter je sprejel naslednjo resolucijo: studijska komisija za evropsko unijo je sklenila glede na resolucijo skupščine Društva narodov od 17. decembra 1930. proučiti svetovno gospodarsko krizo, v kolikor se tiče evropskih držav kot celote, ter s posredovanjem glavnega tajnika povabiti vlade Islandije, Turčije in Sovjetske Rusije k sodelovanju pri proučevanju vprašanja osnovanja evropske unije. Pred sprejetjem te resolucije se je iaz-vila v odboru, v katerem so Briand, Hen-derson, Curtius, Grandi, Titulescu in švicarski zvezni svetnik Motta, živahna debata. Briand je najprej predlagal, naj se o resoluciji razpravlja ponovno danes na tajni seji, Henderson pa je nastopil proti tajnim sejam, češ, da je itak naslednjega cine objavljeno vse v listih. Ker so časopisna poročila običajno nepopolna, je zahteval uveljavljenje enakopravnosti in uvedbo javnih razprav. švicarski zvezni svetnik Motta je predlagal, naj se razveljavi prejšnji sklep komisije, ter razpravlja javno. Ko je Briand predlagal, naj se razprava prične takoj kljub pozni večerni uri, se je uprl holandski zunanji minister. Vprašanje sodelovanja Rusije, ki je naenkrat postalo velik politični problem, se je zato danes popoldne obravnavalo na javni seji. Ženeva, 20. januarja. A A. Odbor za pro- učitev vprašanja osnovanja evropske zveze je popoldne nadaljeval javno razpravo. Po krajši- debati je odbor sprejel resolucijo, naj se Islandska, Turčija in sovjetska Rusija povabijo k sodelovanju pri gospodarski kooperaciji. Predsednik norveške vlade Molnvinckel je izjavil, da je povabilo prerano in je v tem pogledu predlagal razne pridržke. Njegovim izvajanjem so se pridružili zastopniki sedmih držav: Nizozemske, Danske, Švice, Norveške. Španije. Belgije. Švedske m Jugoslavije. Nato so razpravljali o izvajanjih Colijna. Rumunski delegat je zahteval, naj se ustanovi mednarodni agrarni zavod ter urede tržišča za poljedelske pridelke agrarnih držav v srednji in vzhodni Evropi s posebnim, pospešenim postopkom. Nemški zunanji minister je imel nato daljši govor o nezadovoljivem položaju sedanje gospodarske politike Poudarjal je, da je enotna rešitev tega vprašanja nemogoča. Nemška vlada je morala po primeru mnogih držav zaradi radikalne spremembe razmer na tržiščih sprejeti razne carine. Nemčijo obremenjujejo enostranske dajatve, ki preprečujejo naravni potek njenih gospodarskih in finančnih dogodkov. Ce hoče Nemčija izpolniti svoje obveze, mora povečati izvoz, uvoz pa znižati. Curtius se je dotaknil nadalje sladkornega vprašanja in je omenil bližnjo konferenco o žitu. ki ji želi jiopoln uspeli. Tudi Nemčijo pritiskajo kratkoročni krediti in visoka obrestna mera, zlasti njeno poljedelstvo. Zato je naloga odbora. da prouči vprašanja kreditov in kapitalnega tržišča. Značilni >?Jav' o potrebi razorožitve Bivši francoski vojni minister Maginot za politiko mednarodnega sporazumevanja - Vodja belgijskih socialistov Vandervelde o nevarnosti nove vojne Pariz, 20. januarja d. Dolgoletni pobor-r. i k in zastopnik izrecne militaristične politike, bivši vojni minister Maginot se je izjavil v razgovoru z urednikom lista »Paris Midi« za pristaša mednarodne razorožitve. Sicer vztraja še nadalje pri tezi. da Francija ne sme zanemariti svoje narodne obrambe, toda po njegovem mnenju se samo z vojaškimi ukrepi dandanes ne more več zajamčiti varnosti države. Francija se približuje kritičnemu trenutku, ko bodo izdatki za oboroževanje presegli njeno plačilno sposobnost. Razen tega bo v prihodnjih letih zaradi nazadovanja rojstev rued vojno padla efektivna moč rekrutnih letnikov od 240.000 na 140.000, kar se more izravnati samo s podaljšanjem službene dobe in zvišanjem kontingenta poklic-n h vojakov. V teh razmerah ne preostaja francoski politiki drugega. kakor iskati izpopolnitve lastnih sil za varstvo svojih meja na polju mednarodnih rešitev. Francija ima zato dovolj vzroka, da podpira in pospešuje vsa stremljenja za poravnavanje mednarodnih sporov z razsodiščnim postopanjem ter vsako pobudo za lojalno in vsestransko znižanje oboroževanja. Da se preprečijo nove vojne, je mogoče samo dvoje, po čemer mora Francija stremeti z vsemi silami organizacija solidne narodne obrambe in politika mednarodnih sporazumov. »Paris Midi« označuje Magino-tovo izpreobrnitev k razorožitvi in Brian-dovi politiki kot dogodek, ki bo ne samo v Franciji, temveč tudi v inozemstvu izzval močan odmev. Bruselj, 20. januarja d. Vandervelde je imel v nedeljo na zborovanju socialistične mladine govor, v katerem je izjavil, da ne veruje v novo svetovno vojno, čeprav je po njegovem mnenju mednarodni položaj slabši kakor kdaj prej. V ostalem pa bi v slučaju novega konflikta položaj Belgije ne bil več isti kakor 1. 1914. Tokrat bi bila Poljska ona dežela, ki bi bila neposredno ogrožena. Na koncu je govoril Vandervelde o pogodbah, ki se morajo revidirati po skupnem sporazumu. Zakaj, ako se v Versaillesu sprejete obveznosti ne izvršujejo, se Nemčiji ne more zabraniti novo oboroževanje. V akciji proti vojni se mora belgijska delavska stranka upreti vsakemu povečanju oboroževanja ter istočasno delati na mednarodnem polju za razorožitev, ki naj bi se izvršila pod nadzorstvom. Kongres bolgarskega bratstva Sofija, 20. januarja AA. Kongres »Bratstva« bo v Sofiji 25. t. m. Italija gradi nove podmornice Trst, 20. januarja AA. Včeraj so spustili v morje v ladjedelnici Monfalcone pri Trstu italijansko podmornico »Argonaut«, prvo izmed podmornic, ki jih izdelujejo letos v tej ladjedelnici. SESTANEK BANSKEGA SVETA Prva seja banskega sveta dravske banovine - Ekspoze bana dr. Marušiča o smernicah za delo banske uprave ~ Novi banovinski proi ačun znaša 120 milijonov Ljubljana, 20. januarja. Danes dopoldne je ban dr. Drago Marušič- otvoril prvo zasedanje banskega sveta dravske banovine. Ker banska uprava satna nima primernih prostorov, se ie vršilo v sejni dvorani Zbornice za TOÌ. Navzoči so bili vsi člani banskega sveta razen poslanika dr. Kramerja, ki ie odsoten iz Ljubljane in se je opravičil. S strani banske uprave so prisostvovali otvoritveni seji poleg bana m Dodbana tudi vsi oddelni načelniki. Seia se je pričela ob 10. dopoldne; banski svetnik Senekovič je prečital odlok. s katerim se sklicuje banski svet k svoiemu prvemu zasedanju. Za delovodjo banskega sveta je bil določen svetnik Miroslav Senekovič. za njegovega pomočnika pa tajnik Jernej Božič. Ekspoze bana dr. Marušiča Nato ie povzel besedo ban dr. Marušič, ki ie v daljšem govoru uvodoma pozdravil banske svetnike nato pa v velikih potezah orisal položaj v dravski banovini, program dela banske uprave in osnovna načela banovinskega proračuna, ki tvori glavni predmet razprave prvega zasedanja banskega sveta. (J. ban ie med drugim izvajal: Dovolite mi, da Vas predvsem na tem prvem zasedanju banskega sveta iskreno pozdravim v prepričanju, da bo Vaše sodelovanje pri našem stremljenju za po-vzdigo ekonomskega, socijalnega iu kulturnega nivoja dravske bauoviue imelo uspešue posledice. Zlasti pa sem prepričan, da se bodo s skupnim pretresom banovinskega proračuna za leto 1931/32 ugotovile smernice za delo na splošni povzdi-gi narodnega gospodarstva in narodne prosvete. za katero moramo vložiti svoje moči vsi brez razlike. f. takim s toži im sodelovanjem predstavnikov državne oblasti ter celega naroda, s tem, da bomo najzvestejši pomočniki Nj. Vel. kralja' pri njegovih naporih, da se čimpreje dogradi Ln konsolidira naša lepa, uedinjena dr. žava Jugoslavija, da se gospodarsko in kulturno razvije, da bo močna v svojem neomajnem hotenju ediustva in neodvisnosti, smemo biti uverjeni, da se najlepše oddolžimo neštetim žrtvam, ki -o položile svoje življneje za ta ideal. S takim delom pa se tudi najboljše zahvalimo Nj. Vel. kralju za njegov modri in rodoljubni akt od 6. januarja 1929 ter opravičimo nade, katere je stavil naš ljubljeni vladar v svoj narod. Potreba narodne solidarnosti čas, v katerem živimo, je ogromnega pomena za bodočnost Jugoslavije in za razvoj našega uaroda. Zato moramo z enako požrtvovalnostjo, kakor so se zalagali uaši heroji na bojnih poljanah za ustvaritev stoletnega sna našib največjih v*i'.e-umov, izvesti do konca to veliko delo, nam v čast, a našim potomcem v ponos, tako da zgodovina ne bo mogla reči, da je našla v velikih časih majhne in malodušne ljudi. Naše delo pa je postalo tudi maogo lažje, ker so naše smernice jasne in čiste, Ker temelji naše delo za dobrobit naro-.ia na narodnem čustvovanju, na narodnih težujah in potrebah, ker je program, katerega zastopamo, tako širok iu tako splošno naroden, da je sodelovanje na tem pro gramu vsakemu omogočeno. Uvaževanje in zaščita verskega čuta našega naroda, ki tvori zdravo, etično podlago za /sa.ko javno in privatno udejstvovanje, razumevanje za kulturne tradicije, k; naj bodo močna komponenta pri zgradbi jugoslovenske kulture in pri vsem tem globoica ljubezen do našega naroda in do njegovega prvega predstavnika, našega ljubljenega vladarja., so misli vodnice našega uela. Kdor pri takem delu stoji ob strani, ne razume sedanje dobe. Apatija in skeptici-zeui podrezujeta žive energije naroda; zato moramo na fronti narodne obnove in državnega preporoda smatrati ljudi, ki zavestno ali nezavestno zavirajo to mogočno delo. za narodne škodljivce. Smotreno gospodarsko delo že morejo biti vsakomur jasne otago. dejne posledice novih metod in novih potov, katera je inavguriral januarski manifest. Razdori in prepiri, ki so vezali lober del narodne energije in ki so nanesli tolike škode naši mladi državi, so prenehali. Nastal je mir ter se že po večini občin dravske banovine opaža s'ožno sodelovanje, brez ozira na prejšnje delitve, edino pravilno po gospodarskih in nacijonalnih vidikih Brzi in premišljeni ukrepi kraljevske vtade pripomagajo dnevno k ublažitvi gospodarske krize, ki je svetovna, in ki se — zahvaljujoče se ravno načinu reševanja državnih poslov ter sodelovanja naroda — ne pojavlja v naši državi v taki ostrosti, kakor v drugih državah. Ako se hočemo uspešno boriti, proti posledicam gospodarske krize moramo predvsem vse naše gospodarsko delo postaviti na tri važne temelje, to so: delo. varčnost in gospodarnost. Gledati moramo, da zaposlimo vse sile naroda, kajti z delom se ustvarjajo nove mate.rijatue dobrine, ki množijo narodno bogastvo in blagostanje. Pri porabi dobrin moramo biti varčni ter moramo gledati, da jih ne trosimo po ne. potrebnem Omejiti moramo naše potrebo na najnujnejše Nad vsem tem pa mora biti gospodarnost, to je tako delo kakor varčnost morata sloneti na zdravih gospodarskih podlagah Samo ono delo je v prvi vrsti koristuo, ki ustvarja dobrine, ki so za razvoj gospodarstva potrebne; zato je naša dolžnost, da gledamo, da je vsako delo koristuo in vporabuo. Prirodno je, da gledamo, kje se ta ya-čela morejo v naši državi, iu specijalno tudi v dravski banovini, najučinkovitejše vporabiti. Mislim, da tu ne bode nobenega spora, ako povdarim. da je uajireden krnet-ski stan steber narodnega gospodarstva. Pregovor, da ako se kuietu dobro goli, te vsem dobro godi, ni vzet kar tako iz zraka Danes je vsakomur jasno, da prihaja v gospodarskem življenju kmet kot pro-ducent in konsument v prvi vrsti v po-štev; in ravno knietski stan nudi s s-o-jirni mnogobrojninu gospodarskimi panogami, najboljše polje za pravilno gospodarsko udejstvovanje. Te različne gospodarske panoge so takorekoč medsebojno povratno zavarovanje za primer gospodarske krize Ako je ena panoga v krizi, mora primanjkljaj pokriti druga gospodarska panoga itd. Načela pri sestavi banovinskega proračuna V7 predloženem načrtu proračuna smo skrbeli, da damo pobude za napredek in intenzivno gojitev vseh panog v kmetijstvu in smatramo, da je denar, ki ga bomo uporabili v te svrhe, gospodarsko ualožen denar. V svesti smo si bili važnosti dobrih prometnih zvez, zlasti cest, za celokupno naše gospodarstvo, predvsem pa tudi za kmetijsko gosjiodarstvo. Nismo mogli zapreti oči tudi pred dejstvom. da postaja tujski promet čedalje bolj važna panoga v dravski banovini iu da so za tujski promet dobra prometna sredstva predpogoj. Poleg tega pa sino se ozirali tudi na to, da je v svrho razširitve tujskega prometa potrebno, da bo naša gostilničarska iu hotelska obrt na višku, da lahko zadosti svojim nalogam, zaradi česar moramo skrbeti, da se kolikor mogoče dvigue tudi ta gosiiodarska panoga. Narodna prosveta je najjačje orožje v konkurenčni borbi za življenjski obstanek ter smo tudi tozadevno predvideli v okviru razpoložljivih sredstev podpore, ki naj našemu narodu lastni želji po izobrazbi dajo še močnejšo pobudo. Da smo morali skrbeti tudi za našo trgovino, obrt in industrijo, loži na liani. Sploh je potrebno izhajati od načela, da so vse naše gospodarske panoge solidarne ter da so navezane tako tesno iruga na drugo, da se morejo uspešno razvijati samo v harmoničnem sodelovanju. Istotako nam je bila briga, da se zavzamemo tudi za naše socialne in zdravstvene ustanove ter bomo gledali na to, da se bo narod vedno bolj zavedal važio-sti narodnega zdravja, zdravih stanovanj, zdrave pitne %'ode in zdravega načiua življenja. Pri presoji in sestavi proračuna je bila moja glavna naloga, da najdem pravo mejo, koliko morem zahtevati prispevkov od prebivalstva v obliki davščin za kritje potrebščin banovine, da se pri tem ne ovira ali pa celo oškoduje narodno gospodarstvo in gospodarstvo posameznikov, torej obdačbo, ki jo more prebivalstvo brez škode še prenašati in najnižjo mero izdatkov, pod katero se le-ti ne smejo reducirati na škodo splošnosti. Iz teh razlogov in posebno še z ozirom na sedanje neugodno stanje našega narodnega gospodarstva je v banovinskem proračunu popolnoma izveden princip absolutnega varčevanja na eni strani in kolikor mogoča oprezna izbira dohodkovnih virov na drugi strani. Osobito nameravam pritegniti k stroškom za vzdrževanje, modernizacijo in gradnjo cest predvsem dotične interesente, ki imajo od dobrih cestnih zvez največje koristi. Glede potrebščin je treba še omeniti, da jih ni mogoče popolnoma kriti z enim proračunom ali v enem letu, temveč je treba razpoložljiva sredstva porazdeliti na posamezne panoge sorazmerno po njih nujnosti potreb tako, da se najnujnejše potrebe zadovoljijo pred manj nujnimi in da se te predložijo event. na poznejši ugodnejši čas. Kot nujnejše potrebe smatram one. ki služijo omiljenju sedanje gospodarske krize in one izdatke, ki so v stanu dvigniti gospodarsko moč najširših slojev prebivalstva, t. j. predvsem kmečkesa ljudstva. Najvažnejše proračunske postavke Za dobro izvrševanje poslov, ki so naloženi banovini, je potrebno zadostno število uradništva, da se vse uradne zadeve rešujejo hitro. Danes je pri banski upravi m pri sreskih načelstvih 238 banovinskih uslužbencev, v novem proračunu pa jih je predvidenih 332. Ostali izdatki banovinskega proračuna pa so namenjeni poleg odplačevanja banovinskih dolgov, predvsem za izboljšan ie sedanjega neugodnega gospodarskega stanja in za povzdigo splošne kulture v banovini. Semkaj spadajo predvsem izdatki za pospeševanje kmetijstva, v katere svrhe je določen znesek Din 19,769.21 Izdatki za socialno skrbstvo in narodno zdravje predstavljajo v banovinskem proračunu relativno najjačjo postavko. Preskrba siromašnih oseb je po zakonu sicer naložena občinam, vendar pa se mora na tem polju udejstvovati tudi banovina, osobito na polju mladinskega skrbstva s tem, da vzdržuje dva dečja domova, tri zavode za defektno deco in en zavod za vajeniški naraščaj. Zelo živahno delovanje razvija banovina tudi v tem pravcu, da posreduje za osirotelo deco, ki nima roditeljev ali je njena vzgoja iz drugih razlogov ogrožena, da najde rednike iz vrst poštenih družin Pri pospeševanju in čuvanju narodnega zdravja odpade največji del izdatkov na vzdrževanje bolnic in bolniških naprav. Obseg obstoječih bolnic ne zadostuje več, ker se opaža stalno naraščajoča frekvenca bolnic in s tem stalen porast bolniških oskrbnih dni. Radi tega moramo posvetiti vso skrb izpopolnitvi in razširitvi bolniških naprav z zgraditvijo novih bolniških zgradb in razširitvi obstoječih bolnic. Velik nedo-statek na tem polju je pomanjkanje zadostnih prostorov za umobolne bolnike, že bivši oblastni samoupravi sta hoteli temu nedostatku odpomoči z nakupom primernega posestva in zgraditvijo nove umobolnice. Ta načrt je izvedla banovina na ta način, da je kupila graščino Novo Celje, kjer bo v prenovljenih in adaptiranih prostorih mesta za 300 umobolnih oseb, s čimer se bo zadovoljilo za enkrat najnujnejšim potrebam. Radi povzdige in napredka ostalega gospodarskega in kulturnega življenja v banovini se namerava pospeševati obrt, trgovina in industrija. Na široki podlagi zasnovana elektrifikacija banovine bo za gospodarski razvoj vsekakor ogromnega pomena. Sem spada nadalje briga za ceste in komunikacije vobče, izpopolnitev avtobusnega prometa kot dopolnilo železniških zvez, modernizacije in rekonstrukcije obstoječih cest. Sedanje testne zgradbe niso več primerne za naglo se razvijajoči avtomobilski promet, vsled česar ue trpi samo promet, temveč tudi ceste same in se mora za njih vzdrževanje trositi nesorazmerno visoke zneske. Ureditev cest po modernih načelih zahteva trenotno sicer res velike investicije, ki so pa dobro naložene, ker ss vzdr-ževalui stroški reducirajo in je na ta način že podana opravičnost investicij. Zaradi tega nas trenotno večji izdatki ne smejo plašiti, kakor splošna prevelika štednja ni na mestu tam, kjer gre za izdatke, ki poživljajo gospodarsko življenje, ublažujejo gospodarsko krizo in s tem pospešujejo splošno blagostanje j Obremenitev občin Najvažnejši činitelj za širjenje pro« svete in izobrazbe po deželi so osnovne šole. Zakon o narodnih šolah nalaga občis nam d.olžnost, da morajo vsep-ovsod skr* beti za primerne šolske zgradbe, kar pa dovede v neredkih jirimcrih do težke pre» obremenitve občinskih financ. Značilno px je, da ni mogoče govoriti o splošni pre* obremenitvi pbčin, temveč so to le spora» dični primeri v okrajih, ki so vsled pre* majhnega obsega in s tem združene ma'e davčne moči bili že do sedaj pritegnjeni k javnim dajatvam v pretirani meri. Kon* statirati je treba, da so državni davki vse: kakor znosljivi in v primeri z drugimi dr* žavami zmerni, da pa postanejo te dajatve zel/i občutne, ko se jim pridružijo še ba» novinske, sresko»cestne. zdravstvene, zbor» nične in občinske doklade. Vsled uvel ja v» ljenja novega šolskega zakona in drugih zakonov, ki so naložili pbčinam nove na» loge in bremeni, je v nekaterihh občinah obremenitev prav težka, vendar je položaj v dravski bmovini že dokaj ugodnejši, ker znaša najvišji odstotek doklad k držav» nini neposrednim davkom le pri eni občini 373 odstotke, ki se s cestnimi, zdravstveni» mi in banovinskimi dokladami zvišajo na 465 odstotkov. Glavni del občin pp številu 904 pa pobira občinske doklade, ki ne pre» segajo 100 odstotkov in od teh je 448 ob» čin, kjer znašaj*} občinske doklade manj ko 50 odstotkov. Nad 100 odstotno občin» sko doklado ima v dravski banovini 120 občin, tedaj le 11.50 pdstotka. Iz tega izhaja, da leži glavni problem finančne preobremenitve občin in okrajev v neenakomerni višini avtonomnih doklad. Vsa sanacija v tem pogledu mora torej iti za tem, da se ta neenak omernpst po mož» nosti odpravi ali pa vsaj zmanjša, da se javna bremena razdelijo, kolikor mogoče enak omemo na vse občine v banovini. V to svrhp je predvsem potrebno, da se s pvečanjem občinskih okolišev na eni stra» ni ojača njih davčna moč, na drugi stra» ni pa po principu vzajemnosti zasigura preobremenjenim občinam finančno pomoč s tem, da se jim daje iz banpvinskih sred» stev podpore za one izdatke, ki povzro» čajo pri posameznih občinah previsoko obremenitev. Na ta način se previsoka bre» mena ene občine razdelijo na širši krog, s čimer sama po sebi postanejo lažje zno» sljiva. Zavedajoč se tega. je banska upra« va v proračunu banovinskega šolskega od« bora predvidela znesek po Din 2,000.000.— za podpiranje zgradb spiskih poslopij in učiteljskih stanovanj. Te podpore bodo deležne predvsem občine, ki bi morale vsled zgraditve šolskih poslopij doklade s direktnim davkom izredno povišati. Ena» kcmu cilju služi daljni znesek Din 4 mili» jonc za ustanovitev batu »vinskega šolskega sklada, ki se bo uporabljal za dajinje po» sojil za šoIsk; zgradbe odnpsno za boni» iikacijo de'a (>l'!cst: takih posojil. Izcna» čenju bremen. "Tc-ba štednja na pravem mestu Težak gospodarski položaj vseh krogov, ki mi je bil pri sestavljanju proru'u-iia pred očmi, zahteva kar največjo gospodarnost, ki pa ne sme iti — kakor že ■omenjeno — tako daleč, da bi se eliminirali izdatki, ki so koristni in potrebni da zaustavijo nadaljnjo gospodarsko nazadovanje in dvignejo splošno blagostanje. Princip gospodarnosti se je začel ori izvrševanju banovinskega proračuna povsod in dosledno izvajati. Storjeni so v tem smislu važni ukrepi. Banovinska podjetja in ustanove morajo postati vzor dobrega in racijonalnega gospodarjenja. Radi tega je pri njih uvedeno knjigovodstvo po trgovskih načelih in se bo že v bodočem letu mogla konstatirati njih rentabilnost V tem pogledu se je v preteklosti mnogo grešilo, marsikaj gre pa tudi na rovaš ne. ekonomične štednje, vsled česar posebno kmetijski zavodi in bolnice uiso mogle napredovati, temveč se je njih stanje poslabšalo. -«««ti Veliko važnost polagam tudi na gospodarnost pri sreskih cestnih odborih, katerim se ravno pri nabavi gramoza nudi prilika, da s preudarno ureditvijo tega vprašanja znatno zmanjšajo izdatke. Banovinski cestni Sond Primerno vzdrževanje že obstoje» ò;h cest in njih moderniziranja z oziroin na avtomobilski promet je nujno potreb na, zahteva pa take denarne žrtve, da j'h ni mogoče kriti iz rednega občega banovinskega proračuna. Radi tega je treba v te svrhe najti posebne vire, ki so v or ganični zvezi z uporabo cest in ki bi se izključno uporabljali za cestne svrhe. V ta namen je predvidena ustanovitev ba novinskega cestnega fouda, iz katerega bi so naj krili vsi materijalni izdatki za v z drževanje in manjše rekonstrukcije ter ob resti in anuitete od cestnih investicijskih posojil. Za kritje izdatkov cestnega toa la bi naj služile predvsem takse ua motorna vozila v približni višini sedanje državne in banovinske takse Splošno je znano, da motorna vozila na eni strani v znatni me ri kvarijo naše ceste, na drugi strani pa kategorično zahtevajo zboljšanje sedanjih cest Radi tega je le upravičeno, da se jih v izdatni meri pritegne k cestnim stro škom Ravno tako je upravičen davek na nakladanje in razkladanje za prevoz bla ga ua železnici. Treba si je samo predo citi, da se je leta 1928 ua ozemlju irav ske banovine natovorilo in iztovorilo na železniških postajah preko 6,000.000 ton blaga Na kilometre daleč od železniških postaj se kvarijo s temi tovori ceste, ne da bi dobila cestna uprava za to primeren ekvivalent, ki ga tudi ni mogoče zajeti s pobiranjem posebnega prispevka za prekomerno uporabo cest. Kot nadaljni vai cestnega fonda pridejo v poštev: Troša rina na benzin. trošarina na pneumatiko prispevek avtobusnih podjetij za preko n terno uporabo javnih cest taksa na šo ferske legitimacije, odkup osebnega dala na banovinskib cestah, davek na premije od zavarovanja motornih vozil in davek na vnrežno živino. Podpore za pospeševanje splošnega napredka Kakor že omenjeno, je banovini pred» vsem naložcn.o pospešvanje gospodarske» ga in kulturnega napredka. Kar se tiče te pospeševalne funkcije, ki je naložena banovini, je treba ugotoviti, da se glede posameznih panog vrši na različne načine in sicer posredno in neposredno. Deloma je zato nastavljen strokovni uradniški aparat, kateri sodeluje kot svetovalce' iu učitelj ter tudi kot vzbuditelj da se odpravijo ovire dobremu razvoju do tirnih panog, da se uporabljajo sodobna in najboljša sredstva za dosego čim jačjega efekta, ter da se obče dviira kultura in poznavanje posameznih gospodarskih panosz Neposredno pa se vrši pospešavanje s tem da se pomaga z uiaterijalninii sredstvi, da s-j dajejo podpore, ki naj zlasti v časih, ko so izvestne potrebščine v cenah visoke, omogoči nabavo istih. fu smo polagali mnogo važnosti, da odpravimo nedostatke preteklosti ter vzamemo podporam oni značaj, ki je kedaj kvarno vplival na moralo našega naroda. Objektivna uprava daje podpore po enotnih načelih, ki so za vsakogar ista in abstrahira kolikor toliko od osebnega momenta. Zato so se pripravili in objavili po-ebni pravilniki, v katerih so naprej točno precizirani pogoji za dosego podpor, ki se dajejo za pospeševanje raznih kmetijskih panog, za asanaci io vasi, za vo» dovode, melijoraciie itd. Polpora naj se daje praviloma samo v obliki percentualnega prispevka k nabavnim ozirom investicijskim stroškom, ali pa naj bo nagrada za vzorno gospodarenje študijski fond V poslednjem slučaju naj vzpodbuja okolico k napredku, sicer pa ji je mesta samo tam, kjer je požrtvovalnost neposrednih interesentov zasigurana Pri študijskih podporah se uveljavlja načelo, da mora biti iste deležen le najboljši in najrevnejši. Tu vrše podpore neke vrste selekcijo, ua rešimo iz podeželja naše najbolj nadarjene J ! vitli ter jih izobrazimo v prid ožje in širše domovine. Za one. ki so že v svojih poklicih ali pa jim je služba zasigurana, se namerava ustanoviti študijski fond, iz katerega se bodo dajala izključno brezobrestna posojila za [>opolnilev študija doma ali v inozemstvu, ako so prosilci trenutno brez sredstev. Tako se bo iz sredstev študijskega fonda moglo vršiti v teku nekaj let trajno podpiranje potrebnih brez posebne obremenitve banovine. Povdarjain to radi tega. ker je bilo (Kitrebno, da se v pospe sevalni službi uvede odrejen sistem, kale» re ga more tudi javnost kontrolirati. Sokolska vzgoja Ni mi potreba posebej po vda rja t i, da sem v proračunu poskrbel tudi za to. da se sokolska vzgoja čim izdatnejše podpira. Sredstva so namenjena v glavnem za izobrazbo vaditeljskega naraščaja. To je potrebno, ker se ua podlagi sokolskih načel ter s pomočjo sokolskih organizacij, ki nai ustanovijo svoje postojanke v zadnji vasi, vzgoji naš narod v zdravju in moči. v zvestobi do domovine. poržtvovaluosti. bratstvu in inedsebot-ni ljubezni. Govor bana so sprejeli navzoči ban ski svetniki z dolgotrajnim ploskanjem. Udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Najstarejši član banskega sveta župan in gostilničar v Lokah pri Žusnm g. Florijan Gajšek je nato predlagal naj sc odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostna brzojavka, predsedniku ministrskega sveta generalu Živkuvicu pa pozdravna brzojavka. Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi: .\ j. Vel. kralju Aleksandru /., Beograd Pod predsedstvom bana g. dr. Maru= sita Druga zbrani člani banskega sveta dravske banovine si uso jamo na svoji pr= vi seji izraziti Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo m udanost z najiskre» nejšitni željami za Vaš in \'ašega visoke; ga doma dobrobit. Trdno zaupajoč v vzvb seni in smotreni cilj Vaše vladavine dajemo obenem izraza svoji trdni nudi, ca boste od l 'as započeto delo narodne» ga in državnega ujedinjenja dovedli do popolnega konca v srečo in procvit našega naroda in naše ljubljene države. V to ime Vam kličemo: Bog živi našega ljubljenega vladarja in kralja Aleksan» dra l. in njegov visoki dom. Čitanje le uuanostne brzojavke so vsi navzoči poslušali stoje ter z navdušenim odobravanjem sprejeli ta predlog. Brzojavka predsedniku ministrskega svciu generalu Petru. Živkoviču se glasi: Pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku Gospod Peter Živkovič, piegsednik mi» ustrskega sveta, minister za notranje po» sle, urmijski general, častni adjutant Nj Vel. kralja, Beograd Pod predsednu šivom bana g. dr. Marušiča Draga na svo» ji prvi seji zbrani člani banskega sveta dravske banovine Vas prisrčno pozdrav» I jamo kot prvega sodelovalca našega ljub» Ijenega vladarja kralja Aleksanüia l Obenem upamo in želimo, da bomo s svojim delom Vam pripomogli izvršiti veHko na» 'ogo. ki Vam je bila poverjeno od Nj wel kralja V to ime kličemo: Živel pred» tednik naše kraljevske vlade! Živela sreč» na in močna Jugoslavija! Tudi ta brzojavka je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je načelnik finančnega oddel ka banske uprave g. dr Orel podal svoje poročilo o proračunu za leto 1931-1932 Banovinski proračun za leto 1931=1932 iz» 'azuje 119,964.015 Din izdatkov in ravno ^oliko dohodkov Napram proračunu za leto 1930=1931 ie novi proračun zmanjšan za 16,098.271 Din. kar je posledici tehnik ne sestave novega proračuna. Izdatk- za vzdrževanje banovinskih cest so namreč letos posebej preliminirani v proračunu cestnega fonda, ki tvori s proračuni bano-. vinskih zavodov in ustanov aneks k sploš ncinu preračunu, dočim so bili ti 'zditki v preračunu za leto 1930»31 nicgov sestavni del in so znašali 19.680.000 D,n. V novem proračunu pa so predvideni z zneskom 27,350.000 Din. Izdatki Od izdatkov občega proračuna odpade na centralni urad banske uprave 12,999 020 dinarjev. V tem poglavju so predvideni osebni prejemki vseh banovinskih uslužr bencev pn banski upravi in pri sreskih načclstvih, dočim so prejemki osebja bas novinskih ustanov in zavodov izkazani v Doscbnih proračunih. Na osebne prejemke centralnega urada odpade 8,034.520 Din, tprej niti 8 odst celotnega proračuna, kar je gotovo zmerna postavka Preliminirani izdatki za osebne prejemke so za 664.771 dinarjev večji v primeri z dosedanjimi, ker bo treba v jirihodnjcm proračunskem letu nomnožiti predvsem tehnično osobie z ozi» rom na obsežni gradbeni program, ki si ga je stavila banska uprava in pa z oziroin na rastoči obseg poslov banske uprave, k; so potrebni zlasti zaradi pospeševanja kme» tijstva. Celokupni izdatki I poglavja zna šijo 12,999.020 Din in so za 1.004 771 Dir večji kot v proračunu za leto 1930»31 Ta povišek je utemeljen v naravnem razvoju poslov banske uprave, p.oscbno pa v na» m er'.», vani intenzivni gradbeni delavnosti Izdatki za kmetiistvo znašajo I9.76^2i1 dinarjev, t. j. 17 odst celotnega proračuna in so za ,5.422 340 [);,-, višji kot v proračunu z-3 leto 1930»31.Ppvišek izdatkov izvira iz želje banske unrr-ve pomagati s prispevk' in podporami kmetskemu stanu k izboljša nju niegovega sedanjega kritičnega jiolo-žaja Od teh izditkov odpade na dotacijo b a n,o vinskim kmetijskim zavodom 6.91492? dinarjev ostali znesek na if namenicn za obče pospeševanje kmetijstva (za kmetskp ■zobrazbo. posmSevanic poljedelstva živinoreje. vinarstva, sarMarstva. gozdarstva kmetijskega za ir :žništva dd.) Izdatki za prosveto znašajo 13,466 308 dinarjev ali 11 odst celotnega prorpčuna. Povišek znaša 4.574.890 Din. Poleg obvez» nosti banovine za vzdrževanje zgradb sred» niih šol in učiteljišč tvoriio največji del iz» datkov prispevki b "rvvinskemu šolskem J odboru v znesku 0.032.992 Din: od tcüa ie namenjeno 6.000.000 Dm za podpore obči» nam pri zgradbah osnovnošolskih noslopij. ostanek pa za splošno povzdigo kulture in prosvete v banovini. Na tehnični oddelek odpade 21.546 013 dinarjev. Od tega zneski gre 8.121.013 Din za plačo cestarjem in cestnim nadzorni» kom za banovinske ccste v dolžini 3600 kilometrov Za hidrotehnična dela pre 3.050.000 Din. za oc! nor e za zgradbo v od,o» vodov pa 2.000.000 Din. Stroški z » namera» vane melioracije in rctni'acije se bodo krili z investicijskim posojilom Materijah« iz» datki za vzdrževanie cest kak,or tudi anu» itete in obresti cestnih investiciìskih nošo» iil «o izkazani v prorfič"nu cestnega fonda, čigar ustanovitev ie banska uprava predla» gala na kompetentnem mestu Če na nrof pričikovaniu ne bi nrišlo do ustanovitve cestnega f.onda. se bodo morali tudi ti izdatki kriti iz občih banovinskih dohodkov Za enkrat je tukaj predvidena le dotacija za cestni fond v znesku S0'>0 000 Din. izdatki za socìJa'no s'-rbef- r> in narodno zdravje znašajo 29,547.634 Din, kar pred» stavlja 25 fnlst. celotnega proačuna. V od» seku za socijalno skrbstvo jc predvideno za vzdrževanje dveh dečjih domov in vajeniškega doma v Ljubljani 1,377.420 Din, za spl.ošno socijalno skrstvo pa 5,150.000 dinarjev. Od tega odpadeta dva milijona za podpiranje gradbene akcije, en milijon pa za podpore za zgradbe ubožnic in hi» ralnic. Med izdatki za /Jravstvo jc na» menjen znesek 14,568.532 Din kot dotacija za kritje oskrbnih stroškov v zdravstvenih zavodih in za osebne prejemke osobja v teh zavodih. Ti izdatki so napram onim v sedanjem proračunu znižani, to pa s pred« postavko, da bo s 1. aprilom 1932 prevzela država splošno bolnic.o in bolnico za žen» ske bolezni v Ljubljani ter bolnico za du» ševne bolezni v svojo upravo. S tem pre» vzemom, ki je utemeljen v zakonu o b.oU nicah, bi seveda odpad a državna dotacija za tc zavode, vzlic temu pa bi bil bano» vinski proračun razbremenjen za okroglo 5.000.000 Din Z zakonom o združenih zdravstvenih občinah se je banovinam na» ložila dolžnost, da morajo plačevati vsaki združeni zdravstveni obč'-u po enega zdravnika in eno sestro p.omočnico ter stroške za zdravila in zdravljenje siromaš» nih oseb Vsi ti stroški skupaj znašajo 6.036.682 Din. Za pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja je določen znesek 2,385.000 Din. Za podpiranje obrti, trgovine in industris ie je predviden znesek 4.358.872 Din, kar pomenja povšek za 875.569 Din. Največji prirastek izkazujejo izdatki za tujski pro» met, ki mu banska uprava posveča poseb» no pažnjo. Izdatki za tujski promet bodo znašali le tos 1.894.000 Din napram S50.000 dinarjev v tekočem proračunu. Stroški za agrarne operacije bodo znašali 812.000 Din liapnm izdatkom 772.000 Din v letošnjem proračunu Izdatki so v glav» nem namenjeni na ureditev in melioracije lašnikov Za plačevanje anuitet in obresti je pred» viden znesek 8.000000 Din. Od tega odpa» de za odplačevanje dolgov bivših oblastnih samouprav 6.600.000 Din. presežek pa je določen za obresti in anuitete investicijskih pos/)jiI. ki se bodo najela za regulacijo rek in hudourirkov. za povečanje uradnega po» j slopja Kranjske hranilnice, za nad/idanje Narodnega muzeja in za popravila nckate» ri h drugih poslopij, ki so last banovine. Stroški za investicijska posojila ostalih pa» nog (kmetijski zavodi, cestne zgradbe, bol» niške zgradbe )so predvideni pri dotičnih poglavjih proračuna. Za razne druge izdatke je predviden kredit 9.473.000 Din, za v proračunu ne» predvidene izdatke pa rezervni kredit 3923.957 Din. Dohodki Pri iskanju kritja občih proračunskih izdatkov se je banska uprava držala načela da ne gre obreinenjati prebivalstva z novimi davščinami. Izjemo bi tvorila trošarina na one vrste brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kcinifne sestavine. Izdelki iz sadnih sokov in mineralnih vod ne bi bili prizadeti. Ta trošarina bi se uvedla na predlog ministrstva za poljedelstvo, uvedle pa jo bodo predvidoma tudi druge banovine. Uvidevaioč dejstvo, da so davkoplačevalci zlasti z avtonomnimi dokladami preobremenjeni. je v tem proračunu banska uprava znižala doklado k neposrednim davkom od 10 % na 35?». Zaradi tega b'" se preliminirani dohodki znižali na 27.S24.160 Din napram 30,800.0 0 Din v tekočem proračunskem letu. V ostalem so predvideni le oni viri dohodkov, ki so že v proračunu za leto 1030. 31. Dohodki so se ugotovili v oni višini. ki jo bodo po dosedanjih izkustvih v prihodnjem proračunskem letu predvidoma res dosegli, tako da je proračun dohodkov popolnoma realen. Z ustvaritvijo cestnega fonda pa se bodo pobirale še nekatere davščine od onih interesentov, ki jim bodo izdatki za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v prvi vrsti koristili. Po referatu dr. Orla se jc vršila debata o postavki osebni in materijalni izdatki centralnega urada banske upravo, nakar je bila seja ob 12.30 zaključena Prihodnja seja jutri dopoldne ob 0. * Ostavka dr. Kramerja Beograd, 20. januarja p. Novoimenovani praški poslanik dr. Kramer je danes podal ostavko na svoje mesto banskega svetnika dravske banovine. Nemška sodba o položaju v Jugoslaviji Ugodno poročilo nemškega gospodarskega lista - Naraščanje zaunania inozemskega kapitala Berlin, 20. januarja, r. V gospodarskem poročilu. Ri ga izdaja za svoje klijente največja nemška banka, Deutsche Bank- und Diseont-Gesellschaft v Berlinu, se bavi tudi z gospodarskim položajem v Jugoslaviji, o katerem pravi med drugim: 2>Zaniruanje gospodarskih krogov je osre-iotočeno na vprašanje, kedaj in pod kakimi pogoji bo prišlo do najetja velikega državnega posojila. Glavni cilj tega posojila je stabilizacija dinarja, to je fundacija sedanjega obtoka bankovcev Dinar je že od i 1925 dejansko stabiliziran, ker se giblje njegov tečaj v tej dobi stalno okrog 9.13 švicarskih frankov. Državne finance so pod sedanjim vladnim režimom popolnoma uravnotežene. Državni dohodki so znašali leta 1929-30 iz neposrednih davkov 2.34, iz posrednih davkov in taks 3.73 milijarde dinarjev. Državni monopoli (tobak, sol, vžigalice) so dali 2.37, državna podjetja (železnice, gozdovi in rudniki) pa 3.65 milijarde dinarjev. Izdatki, ki se dele na vojsko in centralno upravo, kulturne in gospodarske izdatke ter monopole ia državna podjetja, so za več sto milijonov manjši od dohodkov. Trgovinska bilanca je izkazala lansko leto 146 milijonov prebitka. Plačilna bilanca pa je izkazala aktivnost za 1.255 milijonov dinarjev, dočim so izplačila v inozemstvu znašala 1.223 milijonov Gospodarska kriza se sicer občuti, vendar pa ne tako močno, kakor v drugih evropskih državah Politični položaj je konsolidiran, mir in red pod vsemi okoliščinami zasigurana. Zato je razumljivo, da smatrajo splošuo sedanje stanje dokaj ugodno za sklenitev posojila. V zadnjem času kože švedski kopi-tal veliko zanimanje za elektrifikacijo in za instalacijo telefonskega omrežja. Gospodar ski položaj je v ostalem neizpremenjen. Cene najvažnejših izvoznih predmetov, žitaric in lesa. so tako nizke, da je izvoz skoraj popolnoma zastal. Izvoz živine je kljub padanju cen še dokaj živahen, prav tako tudi izvoz jajc Izvoz sadja je bil letos zelo velik in je jugoslovensko sadje doseglo dobre cene. Zadovoljiv je tudi izvoz vina in opija.« To strokovno poročilo ugledne nemške banke, ki ima svoje poslovne zveze po vsem svetu, je izzvalo v nemških gospodarskih krogih veliko zanimanje za Jugoslavijo in je zelo povoljno odjeknilo tudi na tržiščih. Solun, 20. januarja. AA. »Ephemeridi ton Balkanion« prinaša članek o naši kraljevini pod naslovom »Jugoslavija na pragu 1931. — Dve leti vlade generala živkovi-ča«. članek se bavi z notranjim, gospodarskim in zunanjim položajem Jugoslavije, s krepitvijo tega položaja in ugleda v tujini in izreka navdušeno priznanje vladi kralja Aleksandra in generala živkoviča. Zaključitev indijske konference Macdonald o novi indijski ustavi, ki bo prinesla Indiji samostojno upravo London, 20. januarja. AA. Po otvoritvi včerajšnje zaključne seje indijske konference je bila prečitaua vdanostna izjava •angleškemu kralju Indijski delegati se mu zahvaljujejo za osebne pobude in za zanimanje, ki ga je pokazal za razprave indijske konference. Kralj je v svojem odgovoru priznal, da ga je dostojanstven potek kon. fereuce razveselil, čeprav niliče ni pričakoval. da bi konferenca rešila stavljena vprašanja do kraja in v vseh podrobnostih, pravi kralj, je vendar njeno delo otvorilo novo poglavje indijske zgodovine. Zato gleda z zaupanjem v prihodnost, ki bo vzpostavila mir v Indiji. Predsednik angleške vlade je prečital dolgo izjavo, ki jo je sestavil v soglasju z vsemi člani vlade. Po tej izjavi je angleška vlada naziranja. naj bi vsa odgovornost za vlado v Indiji prešla na osrednjo in na pokrajinske zakonodajne zbornice. Izvzete nnj bodo samo take odredbe, ki morajo v gotovi prehodni dobi varovati razne obveznosti. Posebne določbe bodo morale ščititi politične svoboščine in pravice manjšin. Vlada upa, da bod nadaljnja pogajanja rodila nove uspehe. Z zadovoljstvom je vzela na znanje, da so vse stranke sprejele za osnovo zamisel osrednje vlade ter obliko zvezne države, ki bo obsegala vse indijske države ter Britansko Indijo z dvozbornično zakonodajo. Podrobnosti o novi vladi naj se opredele s posebnimi pogajanji med princi in zastopniki Britanske Indije. Osrednja vlada bo izvrševala one naloge, ki jih bodo odstopile posamezne članice indijske federacije Ostali odnošaji bodo urejeni v soglasju s krono, ki bo imela podkralja za svojega zastopnika. Zakonodaja bo slonela ua federalni osnovi. Eksekutiva bo odgovorna legislaturi. Obrambne zadeve in zunanji posli bodo pridržani za generalnega uvernerja. Guvernerju bodo izročena primerna sredstva. Odgovarjal bo tudi za manjšinsko zaščito Finance naj ne kršijo finančnega ravnovesja in kredita Indije. In-lijska vlada bo imela pravico naiagati davščine in vršiti kontrolo nad izdatki. Plemenske, verske in socialne razlike naj v zbornicah ne tvorijo sporov in naj ne ločijo državljanov Indije. Vlada bo brez odlašanja proučila vse nadaljnje predloge za ureditev indijskega vprašanja Svojo izjavo je Macdonald zaključil z izjavo, da zna vlada ceniti sodelovanje delegatov in da se je prepričala o tem. da je osebni stik najboljša pot za odstranitev razlik in nesoglasij. London, 20. jan. AA. Zaključek indijske konference komentirajo angleški listi zelo povoljno. »Times« izraža upanje, da bodo odbor' konference nadaljevali svoje delo za boljšo bodočnost Indije. »Manchester Guarian« meni, da ie indijska konferenca v marsičem razčistila ozračje ter naglasa, da morajo Indijci sami ustvariti svojo neodvisnost. List naglasa, da ne more biti vseindiiske ustave, dokler ne bodo zadovoljni kristjani, muslimani in druge indijske manjšine. Člani manjšinskega odbora se morajo vrniti v Indijo s trdnim namenom, da rešijo čimprej tnanjšini-sko vprašanje ter poravnajo svoje verske spore. »Daily Telegraph« pravi, da je indijska konferenca dovršila ogromno delo in veliko pripomogla k rešitvi tega zapletenega vprašanja. Bombay, "20. januarja. AA. Indijski prva» ki so danes objavili manifest, ki v njem izjavljajo, da bi bil moral .Macdonald prista viti svoji deklaraciji na zaključni sei i indijske konference izjavo o obči amnestiji v Indiji ter ukinitvi policijskih določb, ki so glavna ovira za nadaljnja pogajanja o indijski ustavi. Poglobitev trgovinskih stikov z Argentino Zagreb, 20. jan. n. Z današnjim jutra» njim brzovlakom je prispel v Zagreb ar» gentinski poslanik v Beogradu Alberto Candioti Na kolodvoru ga je sprejel kon» zul republike Argentine in konzul republi» ke Chile. S poslanikom Candiotijem je prispel iz ßsograda tudi tamošnji gene» ralni konzul Argentine Bar os Gosta sta se nastanila v hotelu »Esplanade«, popol» dne pa sta posetila bana savske banovine dr Iva Peroviča ter mestnega načelnika dr. Štefana SrVulja Nato se je vršila v zbornici za TOI kratka konferenca z za» stopniki trgovskega stanu Razpravljali so o možnosti tesnejših trgovskih odnošniev med našo državo in argentinsko republiko. Sodniška imenovanja Beograd, 20. jan. p. Nj. Vel. kralj jc na. predlog ministra pravde in v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta podpi» sai ukaz, s katerim se v območju npclacij* skega sodišča v Ljubljani premeščajo ne» kateri sodniki po službeni potrebi, drugi pa na lastno prošnjo in s katerem je ime» novanih v istem območju deset sodniških pripravnikov za nove sodnike okrajnih (sreskih) sodišč v raznih krajih Slovenije. Po službeni potrebi sta imenovana z» sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Cvetko Ažman, doslej sodnik sreskega so» dišča v Ptuju in dr. Srečko Grmovšck, do» slej sodnik sreskega sodišča v Dolnji Len» davi. Na lastno prošnjo so imenovani: za sod» nika deželnega sodišča v Ljubljani Janko Müller, sodnik sreskega sodišča v Konji» cah: za namestnika drž. tožilca pri okrož. sod:šču v Celju Jurij Lesjak, sodnik src» skega sodišča v Šoštanju: za namestnika državnega tožilca pri okrož. sodišču v No» vem mestu Ferdinand Mcršol, soclnik src» ske«a sodišča v Trebnjem. Za starešino sreskega sodišča v Kozjem Sil veri j Pakiž, sodnik istotam: za sodnika sreskega sodi» šča v Konjicah Leopold Šmalc, sodniški pripravnik pri dež. sodišču v Ljubljair; za sodnika sreskega sodišča v Ptuju Krasi» ko Goslar, sodnišk ipripravnik pri dež. so» dišču v Ljubljani; za sodnika sreskega so» dišča v Dol. Lendavi dr. Miroslav Dev, sodniški pripravnik pri okrož. sodišču v Mariboru: za sreskega sodnika v Kozjem Alojzij Trampuž, sodniški pripravnik prf okrožnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah Jos-r» Kokalj, sodniški pripravnik pri dež. sodi» š" v Ljubljani; za sodnika sreskega sodi» šča v Marenbergu Mirko Kcjžar. sodniški pripravnik v Mariboru; za sodnika src» skega sodišča v .Šoštanju Zdenko Vcrstov» šek, sodniški pripravnik v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Metliki dr. Aleksander Grobclnik, sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sod» nika sreskega sodišča v Črnomlju Albin Torelli, sodniški pripravnik pri dež. sodi» šču v Ljubljani; za sodnika sreskega so» dišča v Trebnjem Karel Pleiweiss, sodni» ški pripravnik pri dež. sodišču v Ljubljani. Na lastno prošnjo so premeščeni: Josip Zorko. sodnik sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah k sreskemu sodišču v Kamnik: Josip Pfeifer, sodnik sreskega sodišča * Brežicah k sreskemu sodišču v Kranj in Irance Slabe, sodnik sreskesa sodišča v Marenbcrgu k sreskemu sodišču v Radov» Ijico. Kruto kaznovanje Slovenca v Italiji Trst, 20. januarja. AA. »Popolo di Trie* ste« javlja, da je bil Slovenec Ignacij La» zar, ki so ga lani prijeli, ko jc nesel seboj iz Jugoslavije neke tiskovine in liste, ob» sojen v Gorici na tri leta ječe. 20.000 lir globe in 740 lir upravne globe zaradi c?£a» ret, ki jih je imel pri sebi. Napredovanje Beograd, 20. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za uradnika pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v II,2 Dušan Podgornik, dosedaj v H/3. Beograd, 20. januarja p. V višjo skupino je napredoval višji monopolski inšpektor Ivan Tome pri tobačni tovarni v Ljubljani. Načelnik Čmelik upokojen Beograd, 20. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralia na predlog ministra za gozdove in rudnike je upokojen Vilko čmelik. načelnik oddelka za gozdarstvo v l/3a. s pokojnino, ki mu pripada po službenih letih. Sodišče v Prištini pogorelo Priština, 20. januarja p. Snoči okrog' 7. je nastal iz neznanega vzroka požar v poslopju tukajšnjega sodišča. V hipu je bilo vse poslopje v plamenih. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo ter se je posrečilo rešiti arhiv in del pohištva. Vse drugo je zgorelo, škoda je precej velika. Granata raztrgala dva otroka Ivavadar, 20. januarja p. V bližini Drenova so našli igrajoči se otroci staro granato, s katero so se začeli igrati. Granata je pri tem eksplodirala in je dva otroka dobesedno raztrgala, trije pa so bili nevarno ranjeni Nenadna smrt Varaždin, 20. januarja č. Davi je nenadoma umrl mesar Stjepan Popijač. Ravno ko je zaklal svinjo, se je zgrudil in bil v trenutku mrtev. Zdravniki so ugotoviti, da ga je zadela srčna kap. Drugo gostovanje dr. Aliehina v Zagrebu Zagreb, 20. januarja n. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin bo imel ne danes, temveč jutri v sredo ob 8. v Novinarskem domu novo produkcijo tako zvane brze igre. Trgovinska pogodba s Turčijo Beograd, 20. januarja č. Pogajanja r.a sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo so uspešno končana. V soboto bodo pogodbo parafirali. Nadaljevanje telefonskih in brzojav, poročil na 5* strani Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dases: Precej stalno, nekoiiko oblačno, malo hladneje. — Situacija včerajšnjega dne: Velika barometerska depresija, ki je ležala pretekle dni nad severno Evropo, prihaja s svojim centrom vedno višje na severovzhod Evrope. Za njo prihaja visok tlak z Oceana, ki je že prekril celo zapadno in deloma tudi južno Evropo. Jadranski minimum je popolnoma oslabel.^ Tlak je padel za 0.1 dv> 1 nun samo v višjih krajih gorske Hrvatske, dočim se je drugod dvignil za 0.1 do 7 mm, največ na jugu. Temperature so ostale v Primorju, Hrvatskem in Sloveniji brez velikih sprememb, v južnih predelih pa so padle za 1 do 2 stopinji. Le v višjih krajih in v srednji Hrvatski so temperature znatno narasle, ponekod celo do 13 stopinj C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Vremenski značaj negotov; najbrž precej oblačno. Temperatura bo zmerno padla. Naši kraji in ljudje Tpg\NEETE I Dr, Edvard šavnik | Kranj, 20. januarja. Včeraj v večernih urah je vse mesto nc» Tiadoma pretresla žalostna vest, da je umrl občeznani priljubljeni zdravnik, do» brotnik dr. Edvard Šavnik. Odlomila se je stara, prava veja gorenjskega stebla, prenehalo jč biti srce, v katerem je do zadnjega trenutka gorel neugasni ogenj plemenitosti in človekoljubja. Bil je zdravnik, oče na razpolago vsem v jutra* njih ali poznih večernih urah s prijatelja sko besedo ali s svojim obsežnim znanjem, katero je kot povsem modemi zdravnik do zadnjega neumorno dopolnjeval. Bil je izraz jeklenega značaja, ki ni nikoli klonil ; cd nikomer, vedno zvest svojim čistim leaJom. Mnogi doma in izven meja ga nodo ohranili v neizbrisnem častnem spo» niinu. Pogrešali ga bodo vsi — gospod, iiijak in dclavcc, posebno pa ga bodo po» presala vsa naša humanitarna, kultur* na in narodna društva, katerih zvesti član, ustanovitelj in podpredsednik je bil po« ko j nik. Rodil se je 13. marca 1852 v Kranju 'kot sin lekarnarja Sebastiana Šavnik a. Nižjo gimnazijo jc dovršil doma, višjo pa v Ljubljani. Medicinske študije je končal v Gradcu, kjer je tudi promoviral ].875. Svojo prvo službo je nastopil v La» škem kot občinski zdravnik. Na tem me» stu ni bil dolgo, vojaška dolžnost ob mo» biiizaciji ga je klicala v Bosno Z Jo va» novičevim bataljonom jc prebredel križem trpečo drugo domovino. Vrnil se je šele naslednje leto in bil takoj imenovan za uradnega zdravnika v Logatcu. Službe ni nastopil, nastanil sc je — v rojstnem krdju — kot privatni zdravnik, obenem pa jc postal pomočnik pri uradnem zdrav» i.J^u dr. M alej u. Po njegovi smrti je bil imenovan na njegovo mesto kot uradni zdravnik, leta pa je bil imenovan za sreskega zdravniškega referenta. To sluz» bo jc opravljal zvesto do leta 1926., sedaj pa so ga upokojili in odlikovan jc bil za dolgotrajno neumorno zvesto službovanje •/. redom Sv. Sa\e IV. stop. Pokojnika, ki ie bil tudi dolga leta železniški zdravnik, je poznala vsa Gorenjska, zaupanje ljudi ie bilo veliko, šc sedaj v bolezni so pri» ha'ali k njemu prosit sveta in tople be» sede. Nikoli ni odrekel nikomur, vedno delaven, skrben, vedno tili in miren. Vse svoje moči, vse svoje proste ure je posvetil duma narodnemu in kulturnemu delu. Bil jc ustanovitelj in nad 50 let zdravnik Prostov. gasilnega društva. Sam je organiziral in vodil reševalni oddelek in jc tu s svojo strokuvn jaško besedo vzgo» jil praktični in delovni kader. Društvo ga j c pred leti za premnoge zasluge in veliko delo imenovalo častnim članom. Udej» slvoval se jc tudi pri Narodni čitalnici kot pevec, dolgo časa ic tudi sodeloval v zna» nem Par/novem orkestru, nekaj let pa je predsedoval društvu, ki ga je za njegove velike zasluge počastilo s častnim član» s t vorn. Od ustanovitve je stal v prvih so» kolskib vrstah in se udejstvoval kot pre» tlavatelj zlasti na župnih in društvenih tc» čajih. Kij se ic obnovila gimnazija 1894., se jc kmalu na njegovo pobudo osnovala dijaška kuhinja. Kaj je bil blagi pokoj» n k tej humanitarni ustanovi, bi vedele povedati največ številke v knjigah; darò» v: v denarju in blagu so vedno prihajali Elitni kino Matica Pridite in poslušajte očarljivo Ijubavno pesem Posleiliiji poljub katero poje nepozabni pevec >; RIO RITE« John Boles film ljubezni, senzacij, lepih arij in čarobnega petja Krasen dopolnilni spored in nova zvočna Miky-miška humoreska Predstave ob 4m 7« 9. zvečer Telefon 2124. TT n njegovih radodarnih rok. Bil je zvest zagovornik, neutruden nabiralec vso vrsto dolgih let. Z njim bo izgubila dijaška ku* hinja močan steber in častnega predsedni* k a. Nad 30 let je bil v občinskem odboru in si je pridobil tudi tu z delom premno* ge zasluge; izvoljen je bil za častnega me» ščana mesta Kranja. Bài je ustanovni član in dolga leta odbornik Olepševalnega dru» št va. sploh je kot čebelica neumorno de» lo vai v vseh narodnih, dobrodelnih in kub turnih društvih. Umrl je mož dela, zdrav» nik»dobrotnik, ki mu je bil poklic lajšanje bede in gorja trpečih, ne pa zbiranje po* svetnih zakladov. Svoj zdravniški hono» rar, če ga je sploh računal, je po večini odstopal dijaški kuhinji. Danes žalujejo ob njegovi krsti poleg mnogih neštetih hčerke Marta, uradnica Narodne banke, Vera, soproga trgovca Janka Sajoviea, Meta, Olga im Renata, učiteljice im in Lev, zdravnik»špecija» ročilo jc podal blagajnik Jurij Dcpoli. \ -c ! i ii b velikemu delu in agilnosti se mo* ra društvo boriti s finančnimi težkočami, najbolj obremenjuje nabava avtomobila. Po stvarni debati, ki se jc sukala po največ okoli prireditve plesa in 4. vinske» ga sejma, ki se bo vršil v nedeljo 1. fe» bruarja v Narodnem domu, je z zahvalo vsem darovalcem zaključil načelnik ob» čni zbor. Kot zastopnik župe se je zbora udeležil župni načelnik g. Janko Saje vie. Društvo šteje danes 8 častnih. 58 izvr» šujočih in 340 podpornih članov. Kako je posloval Bolči Žvan Poročali smo že o novih pustolovščinah nedvomno nadarjenega, a nepoboljšljive» ga Bolčija Žvana. »Politika« prinaša celo njegovo sliko m naslednji opis njegovega »delovanja« v zadnjem času: Policija v Užicu je 4. decembra areti* l'ala sleparja Bolčija Žvana, ki jc že več mesecev s ponarejenim pooblastilom Ma» tiče živih in mrtvih iz Beograda zbiral pri* spevke za Zbornik Jugoslavija. Bolči Žvan se jc zdaj predstavljal za doktorja, zdaj za novinarja in pomembnega javnega de» lavca. Njegove uspele operacije so se kon» čale v Užicu. V početku decembra je Žvan z nepo» znano damo prispel v Užice, kjer se je nastanil v hotelu »Parizu« in se takoj lo* til posla. Stopil je v zvezo z nekaterimi uglednimi osebami ter jim jc ponudil naj* novejšo knjigo Matice živih in mrtvih. V Lržicu pa tudi v nekaterih drugih mestih je Žvan napravi] dobro kupčijo. Sumljiv pa je '-»ostal uradniku sreskega načelstva Dimitriju Milivojeviču. ki ga je zasledo* val nekaj dni in ga slednjič 4. decembra zvečer preko portirja hotela »Pariza« po* zvad na sestanek. Žvan je prišel in sc jc precej zmedeno predstavil kot Boljedrag Žvan, novinar iz Beograda. . Milivojevi* ču se je videlo njegovo obnašanje dovolj sumljivo. Zahteval je legitimacijo in Žvan je predaci! potni list iz leta 1925. in par priporočil nekaterih sreskih načelnikov. Ne da bi poiagal mnogo vere v tc listi* ne, je Milivojevič pozval Žvana s seboj na sresko načelstvo, kamor jc bila iz hote* la pozvana tudi Žvanova spremljevalka. Žvan je izjavil, da je dama Milica Ma* djerčičeva, po rodu iz Klj«učaca, in da je z njim že nekaj časa zaročena Spremljala ga jc na »turneji« ter mu pomagala tudi poslovati. V Užicu pa je Milica vse dni presedela v hotelski sobi, kjer jo je tudi našel stražnik. Žvan jc na* dalje izjavil, da ga je Matica živih in mrt* vih resnično pooblastila za zbiranje pred» plačil za novi Zbornik Jugoslavije. Takoi po tej izjavi se je užiška policija seveda brzojavno obrnila na Matico za sporočilo, ab jc Žvan res njen pooblaščenec. Žc v par urah je iz Beograda prišel brzojavni odgovor, da Matica z aretiranim Žvanom nima nikakih zvez in da je fant najbrž navaden slepar. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sije Žvan predstavljal ? različnimi imeni. V Srbiji je v raznih krajih nastopal kot no» vinar dr. I va.n Belogradič, na Hrvatskem pa kot Jakob Žvan. Videč, da ima oprav* ka s prepredenim goljufom, je sresko na» čelstvo v Užicu dalo Žvana odvesti v Beograd. Oddelek kriminalne policijc v Beogradu je v teku nadaljnje preiskave do» gnal, da je Žvanu v par mesecih uspelo nabrati okrog 10.000 Din na račun pred* plačil za Zbornik Jugoslavije, kakor tudi to, da je Žvan svoj čas res bil uslužben pri Matici živih in mrtvih, kjer pa so ga že po desetih dneh odpustili. Sedaj drži* jo Žvana dailje v preiskovalnem zaporu v Beogradu, dočim so njegovo zaročenko iz* pustili. POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL KRALJA ALEKSANDRA I. V. reprezentančni ples slušateljev Aleksandrove univerze 31. I. 1931 UNION Domače vesti + Kraljica bo prisostvovala krstu novega luksuznega parobroda. Kakor javljajo iz So l'ita, se ie predvčerajšnjim vrnil iz Beograda g. Banac, predsednik »Jugoslovanskega Lloyda«, ki se ie delj časa mudil v prestolnici. V razgovoru z novinarji ie sporočil, da se bo krst velikega luksuznega parobroda »Kraljica Marija« vršil dne 21. iebruarja. Slavnosti bo prisostvovala Nj. Veličanstvo kraljica Marija, koje ime nosi novi luksuzni parobrod. * Komisija za oceno pri dravski poštni direkciji. Pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani je bila te dni sestavljena oblastna direkcija za oceno za leto 1931., koje ciani so svetniki inž, Matevž Kolarič, dr., Anton Vagaja in dr. Ivan Lamut, namestnika pa dr. Joško Lebar in dr. Franc Jan-žekovič. Komisija za oceno odloča v prvi stopnji. Služba članov komisije je obvezna. * Promocija. Včeraj je bil na univerzi kralja Aleksandra i. v Ljubljani promoviran abs. pravnik g. Boris Turna iz Gorice za doktorja prava. Čestitamo! Konzulat kraljevine Jugoslavije v Celovcu sporoča, da se preseli te dni iz svojci sedanjih prostorov v hišo Villacherstras-se št. 1, telefon št. 764. * Nagrajeni načrti za cerkev v Splitu. Kakor poročajo iz Splita, ie razsodišče preteklo soboto razglasilo svojo oceno za cerkev na Dobrem v Splitu prispelih načrtov. Prva nagrada ni bila podeljena, druga in tretja nagrada sta bili združeni in po-Jeljeni načrtom inženjerjev in arhitektov Jožeta Mesarja in Viada Bohinjca iz Liubliane ter Vladimirja Antonina in Frana Cota iz Zagreba. * Občni zbor odseka Kmetijske družbe za perutninarstvo v Ljubljani. Glede na okolnost, da se nahaja večina članov odseka v bivši mariborski oblasti, se je določilo. da bo občni zbor odseka v Celiti in sicer na svečnico točno ob 10. dopoldne v hotelu Fvropi. Poleg običajnega sporeda bo predaval g. Kafol iz Ljubljane o nalogah odseka in g Gosak, šolski upravitelj iz Te-harjev. o rjavi štajerski kokoši. Na občnem zboru se bo razpravljalo zlasti o vprašanju nabave jajc rjave štajerske kokoši za valjenje. Zoorovanja se lahko udeleže tudi nečlani. * Redili občni zbor »Obrtniške samopomoči« Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 25. t. m. ob 14. v posvetovalnici Zbornice za TO! v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. pritličje desno, z običajnim dnevnim redom. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kasneje z istim dnevnim redom ne giede na število prisotnih članov. * Novi grobovi. V Mirim v Julijski Krajini ie preminila v starosti 76 let vdova Alojzija F a g a n e 1 i j e v a, tamošnja posestnica. trgovka in gostilničarka. Priljubljeno in spoštovano pokojnico so preteklo nedeljo ob številni udeležbi občinstva pokopali ua tamošnjem pokopališču. Bodi pokoinici ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! * V Hubadovi župi včlanjeni zbori naj blagovolijo čini prej odgovoriti na zadnje okrožnice župne uprave, ker se bliža čas župne skupščine in koncerta (S. marca 1931.) * Šolske razmere v Skontru pri Vitanju. Glede na zadevno poročilo v 11. številki -»Jutra« nam iz Skomra poročajo, da je tamkajšnji župnik vršil dve leti zasilen pouk le v vojnem času, po prevratu se le vršil deloma redni, deloma ekskurendni pouk po učiteljskih učnih močeh, a od leta 1^26. je službovala na tamkajšnji šoli uči-teljica-upraviteljica Kokolova. ki ie nedavno zaprosila za premestitev in je na njeno KINO IDEAL Premiera ob 4., pol 8. in 9. Naša ljubljenka Jasiet Gaynor v filmu nežne ljubezni stornati male •Marice Krasno ! Očarljivo ! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne, 20. januarja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm Ljubljana 7. 764.3. —2, 75, ENE3, 2, —, •—. Maribor 7. 761.0. 1, 92, mirr^o, 10, —, —. M ostar 7, 764.9, —i. 75, NE 2, 3, —, —. Zagreb 7. 762.2, 1. 74. SW2, 9, —, —. Beo» grad 7. 762.9, 0. 72. S2, 10, —, —. Sarajevo 7. 766.2, —4. 83, E2. 4. —, —. Skoplje ni depeše. Kumbor 7, 760.5, 5. 56, E4, 3, —, —. Split 7, 764.7, 4, 48, NNE4, 2, —, —. Rab 7, 764.2. 6. 65, SF.6, 7, —, —. Vis 7, 762.6. 5, 64, S2, 0, —. —. Temperatura ie bila v Ljubljani najvišja 3.5, najnižja —2.3. Maribor —1. Mostar — 1. Zagreb 1. Beograd —3. Sarajevo —8. Sol n ce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.51. Luna vzhaja ob 9.23, zahaja ob 19.26. mesto prišel kontr^ktualni učitelj g. Karel Vovk. + Raziskavanje starin v Dalmaciji. Po sporazumu med primorsko in savsko banovino se bo v kratkem pričelo raziskavanje vseh starinskih slik in drugih starinskih predmetov na našem Primorju. Vsi starinss' predmeti se bodo popisali in klasificirali ter po možnosti ugotovili tudi njihovi avtorji. Predmeti se bodo fotografirali in določila njihova umetniška vrednost. Na ta način se bo sestavil kataster vseh starinskih slik in drugih umetniških predmetov v Dalmaciji. Akcija se bo prihodnje leto nadaljevala. * Bat a kupil palačo v Novem Sadu. V Novem Sadu se je te dni vršila sodna prodaja na kateri je znano industrijsko podjetje Bat'a kupilo palačo bivše banke »Vojvodina« za 3.500.000 Din. * Tunel skozi Ivanj-planino. Strokovna komisija je v zadnjih dneh pregledala veliki predor skozi Ivanj-planino ter ga prevzela. V početku februarja bo predor izročen prometu Slavnostni otvoritvi bodo prisostvovali nekateri člani vlade in zastopniki gospodarskih krogov. * Požar v Skalah. Iz Šoštanja nam poročajo: V nedeljo popoldne ie sirena elektrarne velenjskega premogovnika naznanjala z dolgimi piski požar. Zaradi kratkega stika na električni instalaciji je nastal ogenj na gospodarskem poslopju nove pod-uradniške stanovanjske hiše na premogovniku v Velenju. Poleg domačega rudniškega gasilskega moštva, so prihitela na pomoč še gasilna društva iz Šoštanja, Družmirja in Velenja. Šoštanjski gasilci, ki so dospeli za rudniškim moštvom prvi z motorno brizga!:no na Destovnikovem avtobusu, so požar kmalu lokalizirali in zadušili, tako da ogenj razen strehe na gospodarskem poslopju ni mogel ničesar uničiti. * Ne sme v gostilno. Francu Brglezu, rojenemu 1886. pri Sv. Fmi, sedaj branjarju v Ptuju, je sresko sodišče v Ptuju prepovedalo obiskovanje gostiln za dobo od 6. januarja 1931 do 6. januarja 1932. * Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana I., poštni predal 171. Izvod s postiiu. vred 21 Din Denar naprej ali o- twA1''*1' * V Škofji Loki bo gostovala v nedeljo dramska družina »Soča« iz Ljubljane. Uprizorila bo Molnarjevo trodejanko »Vrag«, ki je ena izmed najduhovitejših, efektnih, modernih komedij. Vsa večja gledališča jc imajo stalno na repertoarju, ker nudi obilo duševnega užitka kakor tudi zabave. V Škofji Loki bo uprizoritev gotovo vzbudila privlačnost in občinstvo se bo udeležilo polnoštevilno Predstava bo v Sokolskcin domu ob 20. * Za dobo mednarodnih zimskosportnih prireditev oddaja sobe v Bohinju samo »Putnlk« Tourist - Office, Ljubljana, Dunajska cesta 1 Rezervirajte pravočasno! * Obledele obleke barva v razlicn'h barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— »Bela umetnost«. Danes ob IG. ter ob pol 20. in 21. bo predvajala ZKD v pro-storili kina Ljubljanski dvor prenderò krasnega smučarskega filma »Bela umetnost«. Film je nemškega izvora iu nam predočuje v lepil) naravnih slikah lepoto smučarskega sporta. Posnetki so delani na Arlsbergu, v dolini Zermatta in deloma na Monte Rosi, v višini 4000—4600 ni. Krasne skoke izvajata mojstra smučarja H. Schneider in H. Schneeberger Krasni športni film priporočamo v ogled vsem športnikom, prijateljem lepe narave ter mladini in dijaštvu. Cene znižane. Pred-prorlaja vstopnic od 11. dopoldne pri blagajni kina Ljubljanski dvor. u— Vseuč. profesor dr. A. Gosar bo jutri ob JS. v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o socioloških hi ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. u— Iz gledališča. Opozarjamo na nocojšnjo pretniijero v drami. Igrala se bo šala »Trije vaški svetniki« v režiji g. Lipaha. To je izvrstna komedija iz kmečkega življenja. Premij era je za red E. Balzaoovega »Mer-cadeta« bodo ponovili v petek za red 1). V operi bodo drevi ponovili za red D mladinsko opero »Nina nana, punčka moja« in Ša-fratiek-Kavičev balet »Figurine«. Jutri pa bodo uprizorili prvo Mozartovo delo v letošnji sezoni, opero »Cosi fan tutte«, ki je imela pred leti na našem odru velik uspeh. V partiji Don Alfonza nastopi g. Betetto Predstava bo za red C. V soboto bodo uprizorili »Madame Butte rt ly z go. Zlato Gjun-gjenčevo v naslovni partiji. u— Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani vljudno vabi vse diplomirane sa-maritanke in samaritane na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 22. t. m. ob 19. v dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Predaval bo dr. Franta Mis. u— Udruženie jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 23. t. m. ob 20. v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-11 (Kazina). Predaval bo dr. inž. Miroslav Kasal o predmetu: Nesreče pri gradfbi želczobetonskih konstrukcij in njih vzroki Vabljeni so člani ter vsi, ki se za-nimaijo. u— Članicam ženskega akademskega pevskega zbora javljam, da se vrše pevske vaije odslej redno vsako sredo in petek ob 19. brez akademske četrti, v balkonski dvorani na univerzi Tudi ostale tovarišice. ki imajo veselje do lepe pesmi, se še lahko prijavijo, a najkasneje do petka zvečer. — Tajnica J. Juvančeva. j VaSe plošče m filme | j Vam najvestneje | j razvije in kopira g I drogerija K A it C LJUBLJANA MARIBOR ! u— Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla — je predmet predavanju, ki bo jutri v četrtek ob pol 21. v »Zvezdi« na družabnem večeru trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. O tem zgodovinsko, socialno in gospodarsko jako zanimivem predmetu bo predaval monsgr. prof. dr. Josip Ujčič Odlični in priljubljeni govornik bo nedvomno tudi to pot zadovoljil poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodje so dobrodošli. u— Evidenčne tablice za motorna vozila. Uprava policije v Ljubljani razglaša: da je v posesti evidenčnih tablic za motorna vozila za 1931. in poziva lastnike tu uradno registriranih motornih vozil, da se v svrho prevzema zglase na upravi policije (odde--lek. za registriranje mot. vozil soba štev. 18 in sicer: lastniki osebnih avtom, od štev 2—1 do 2-200 21. I. 1031; lastniki osebnih avtom, od št\*v. 2—200 do 2—300 22. 1. 1931 lastniki osebnih avtom, od štev. 2—300 do d.dje 23. I. 1931; lastniki tovornih avtom, o i št. 2—1 do 2—200 20. I. 1931; lastniki tovornih avtom, od Št. 2—200 do 2 dalj:' 20 1 1931; lastniki motornih koles od št. 2—1 do 2—100 27. I. 1031; lastniki motornih koles od Št. 2—10O do 2—220 28. T. 1931; lastniki motornih koles od št. 2—221) do 2—400 29 I. 1931; lastniki motornih koles od št. 2—400 do dalje 30 I. 1931. Seboj je prinesti tipno spričevalo, legitimacijo o dodeljeni evid. številki, dosedanje tablice (številke) in 35 Din za nove evid. štev Interesenti uaj se zglase le v dopoldanskih urah med 8 in 12. uro. u— »Čarobna košara« pri Sokolu v Mostah. Manica Koinauova se je priljubila so-kolsk' mladim v Mostah. V nedeljo popoldne sta »Čarobna košara« in »Sestrin varuh« privabili v Sokolski dom nad 400 radovednih otroških glavic, da je vršeio kakor v čebelnjaku. V »Čarobni košari« so nastopil; otroci v originalnih kostumih in predstavljali prijatelje zdravja: velik jajček velikanska pesa, zelje in koren, mleko z velikansko dudo, originalna zavitka mila »Zlaroga« in »Chlorodouta«, ki sta napravila pri večstoglavi množici dobro reklamo za tovarno, ter sovražniki zdravja: ogromen piškot, meso, bacil, trebuhokol in zo-bobol. Bolni Janezek se je težko ločil od priljubljenih slaščic ter se okleni! viteza Zdravja in njegovih prijateljev. Smeh in ploskanje sta bila priznanje dobremu igranju. Lepo ie bila podana tudi že znana igra »Sestrin varuh«. Predstava za mladino je bila brezplačna. Sokol je pokazal razumevanje za mladinsko vzgojo. Gdč. Manici čestitamo: hvala tudi g. nadzorniku Gradu ter br. Briclju in Kelblu, ki sta ponovno žrtvovala veliko svojega prostega časa za nove kulise, in naposled hvala vsem, ki so pripomogli mladini do teh veselih trenutkov. Pri večerni predstavi za odrasle pa se ie občutno pokazala odsotnost bratov in sester, ki naj drugič pokažejo nekoliko več razumevanja za delo svojih mlajših bratcev in sestric. Želimo, da bi »ata« so-kolske mladine v Mostah br. Rozman nada- ZOBOZDRAVNIK dr. Josip Kraigher zaradi obolelosti v tem tednu do 23. t. m. ne sprejema. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10. 2160 Ribje olje, norveško, prvovrstno dobite v drogeriji A. KANC, Ljubljana, židovska ulica. 2098 Ka!eij? potem pa Kresfvol! VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionskj dvorani v Ljubljani. 17820 Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPÜLSALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. , M^WITEimiM lJUKLJ BUIVI IRSKO ULiCfl 2X11 I Ijeval svoje koristno delo med mladino In priredil z nio še veliko takih predstav. R. V. u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi za v juniju 1930 zastavljene dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dragulje) dne 6. februarja, za efekte (perilo, stroji itd.) pa 12. februarja, vsakokrat cb 15. v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. u— Pevsko društvo v Mostah bo imelo 30. redir občni zbor 24. t. m. v prostorih tov. J. Erbežnika na Zaloški cesti 57. z običajnim dnevnim redom. Ker bo proslavilo društvo letos svoj 30 letni jubilej je udeležba rednega članstva strogo obvezna. Vabljeno je tudi podporno članstvo. u— Dovoz ledu. Zadnje dni so pričeli z dolenjske strani dovažati v mesto ledene plošče, ki so 6 do 10 cm debele in popolnoma čiste. Pomanjkanja ledu se torej v Ljubljani tndi letos ni treba bati. u— Več luči na Večno pot. Prejeli smo: Ob Večni poti je zadnji čas zrasla cela kolonija vil. Razsvetljava tega dela mesta pa naglo pojema, čim se oddaljuje od mestne vrtnarije. Tam je še na vsakem drugem drogu električnega voda luč, prihodnja ie že na tretjem, potem na petem in nazadnje ni kar na sedmih drogili luči in to baš na najbolj samotnem delu Večne poti, ob Koll-manovi vili. Ko so postavljali sedaj nove droge, smo vsi mislili, da nam bo podarila mestna občina vsaj dvoje, troje novih luči Naše nade pa se niso izpolnile, zato prosimo stanovalci tega dela mesta magistrat, naj nam nakloni še par žarnic. Zlasti za ženske, ki jih posel sili v pozni uri domov (tako gledališko osobje, ki ga mnogo stanuje v tem delu), je taka egiptovska tema mučna Menda ne bomo spet čakali na luči, dokler nam jih ne nakloni kak milosten zločin. u— Huda nezgoda je doletela predsinoč-rtjim preglednika mest. dohodarstvenega urada g Franca Zupana. Ko je prišel okrog 23. domov, rnu ie na stopnicah v temi nenadoma spodrsnilo. Med tem ko se ie lovil, je udaril z roko po neki šipi in se hud j obrezah Ker nikakor ni mogel ustaviti krvi. je moral iskati pomoči v splošni bolnici. u— Apaški napad na ulici. Ko se je vračala zasebuica Eia Gutnikova stanujoča v Apihuvi ulici 34, predsiiočnjim po Pleterš-nikovi ulici domov, je ugledala par korakov stran od ulice trojico neznanih mladeniče v Tudi ti so jo takoj opazili in se i e najmanjši hitro odločil k napadu: skočil je k Eli in ji iztrgal iz rok ročno torbico. Takoj nato so vsi trije neznanci izginili v noč. Prestrašena napadenka sprva sploh ni mogla kričati. Čim si je od strahu opomogla je šla na stražnico prijavit apaški napad. V uropani torbici so bila zlata očala, nekai drob'ža, več ključev ter toaletne potrebščine in tako ima Gutnikova nad 3u0 Din škode u— Vlom v Oblakovo gostilno. V noči od ponedeljka na torek je bil izvršen v gostilno Ivane Oblakove na Tržaški cesti 24. skrajno drzen vlom. Tatovi so se priklatili na dvorišče okrog 2. ponoči. Odprli so okno. ki vodi v posebno sobo in preiskali gostilniške prostore, nakar so stopili v vežo in utrli šipo v kuhinjskih vratih. V kuhinji so s pomočjo dleta odprli predale mize. Našli so za okrog 300 Din kovanega drobiža, kar pa Jim seveda ni zadostovalo. Ker ni bilo več, so se polastili 18 parov jedilnega orodja in velike črne listnice, v kateri pa so našli ie nekaj računov. Skupna škoda iznaša okrog 520 Din. Drznega vloma sta osumljena dva mlada neznanca, ki sta prejšnji dan prosila pri Oblakovih jedi in sta jo tudi dobila, pri čemer sta imela čas, da sta se dobro razgledala. u— Zimsko suknjo je ukradel. V neko gostilno iu Mestnem trgu je prišel predsiiočnjim bivši privatni uradnik Henrik M. Ko je čez čas precej vinjen previdno zapustil lokal, je z njim vred izginila tudi lepa črna suknja, last A. R. Henrik je men i d-j ostala njegova tatvina neopažena, pa se je zmotil Bi! je že naslednjega dne aretiran. Pri aretaciji je strašno protestiral, a mu seveda ni pomagalo. Izročen bo sodišču. u— Aretacija nevarnega tatu. V Florijan-ski ulici je predsiiočnjim aretiral detektiv že dalje časa zasledovanega vlomilca in znanega tatu Josipa Omejca, doma iz Medvod Mož se je že dalje časa potepal po Ljubljani, dočim se je prej zjdrževal na deželi, zlasti na Dolenjskem. Bil je tudi v Črnomlju ni okolici, kjer je nedavno vlomil v neko trgovino ter odnesel precej obleke. perila, tobaka in denarja v vrednosti nad 8000 Din. Aretirani Omejcc je priznal tudi več drugih manjših tatvin in bo moral dajati sedaj pred sodiščem dolg odgovor. u— Reprezentačni ples, ki ga p ri re'e slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I, bo 31. t. m. v dvorani Uuiona. Iz Maribora a— Iz gledališča. Jutri se bo za ab. C. ponovila popularna in melodijozna opereta »Grof LuKsemburški« v soboto pa bo druga repriza zanimive žaloigre »Duh zemlje«. Ab A. Kuponi. — Pripravlja se Shawova družabna komedija »Ljubimec« ter romantična opereta »Ciganska ljubezen«. a— Vendlov »Danton« v Ljudski knjiž-lici. Znamenito laijigo velikega prijatelja fugoslovenov, Hermana Wendla »Dantona® o kateri je nedavno z veliko pohvalo poročalo »Jutro« ima že Ljudska knjižnica v Narodnem domu, kakor tudi vse ostale znamenite spise Hermana Wendla o Jugoslaviji. Nadalje ima Ljudska knjižnica več de! modernega nemškega pisatelja Štefana Zweiga, kojega dela je beležila nedeljska kulturna rubrika »Jutra«. a— Lastniki avtomobilov se ponovno opozarjajo, naj za svoja vozila v mesto nemudoma dvignejo nove evidenčne številke za tekoče leto pri policijskem komisa-rijatu v sobi št. 11-11. med uradnimi urami a— Nov poštni urad. Z 31. januarjem ^e zatvori državni pogodbeni poštni arad ■j Strnišču in pa pomožni poštni urad v Majšperku, pač pa se otvori s 1. februarjem nov pogodbeni poštni in telefonski urad v Majšperku, dočinl se Strnišče pri- klopi poštnemu uradu pri Sv. Lovrencu ifa Dravskem polju. a— Kmeiiski tečaj v Sevnici ob Dravi, ki sta ga v nedeljo v Doplerjc. i dvorani priredili mariborska ZKD in tamošnje Bralno društvo je prav dobro uspel in je bila dvorana polna obiskovalcev. Vsi so z zanimanjem .sledili predavanjem gg. Aplen-ca in Šiftarja m predvajanju filma, ki ie ponazoroval uspehe umetnega gnojila. a— Smrtna kosa. V splošni bolnici je umrl včeraj pomočni delavec Ivan Holz-kneeht, v Studencih pa je umrla 5S-letna zasebnica Rozalija Bernič. a— Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru naznanja, da se bo vršil v sobo:o 24. t. m. ob 19. redni letni občni zbor v prostorih restavracije Halbvvidl v Jurčičevi ulici. Vsi člani se vljudno vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. V petek 23. t m. ob 15 bo v mestni plinarni pregled vseh osebnih avtomobilov. Vsi avtoizvoščki se pozivajo, da se ob označenem času predstavijo s svojimi avtomobili komisij. a— Občni zbor godbenega društva Lira v Krčevini se bo vršil 25. t. m. ob 15. v krčevinski šoli, Tomšičev drevored. a— Prleki! Vsako tretje leto priredijo Prleki v Mariboru ob pustnem času družabni zabavni večer pod geslom: »Prleško go-stiivanje« Letos bo ta prireditev 7. febr. v dvorani »Pri Roži« na Koroški cesti. Priprave so v teku, vabila bodo razposlana proti koncu januarja. Kdor pomotoma ne bi dobil vabila, ga dobi pri g. dr. Franu Ir-goliču. Jedila, vino itd. naj Prleki prinesejo 7. februarja med 14. iu 19. uro v dvorano in oddajo lam odbomicain pripravljalnega odbora. a— Lov na divje svinje je odredila oblast za 22. t m. na ^obočju Boča. Lov vodi nadlogar Sieber. Mariborska podružnica SLD obvešča svoje člane, da je odhod tega dne ob 5.30 iz Maribora in da bo na postaji v Poljčanah udeležencem na razpolago poseben avtobus. a— Prvi samomorilski kandidat na novem dravskem mostu pri Zg. Dupleku. V ponedeljek zvečer je neki mlajši kmečki fant skočil z novega mostu pri Zg. Dupleku v Dravo. V mrzli Dravi si je pa samomorilni kandidat očividno naglo pomislil, kmalu se je prikazal na površju in je deloma plavajoč, deloma pa plazeč se po plitvi vodi prilezel do brega in takoj nato brez sledu v temi izginil. a— Bitka s tihotapci s smrtnim koncem. Organa finančne kontrole ob državni meji pri št. Ilju sta v ponedeljek popoldne blizu glavne ceste iz št. Ilja proti meji opazila dva moška, ki sta se sumljivo plazila skozi gozd. Ko sta opaziia bližajoče se financarje, sta se spustila v divji beg. Ker se kljub ponovnim klicem •stoj!« nista ustavila, sta bila organa finančne kontrole primorana rabiti orožje, že po prvih strelih sta begunca odgovarjala s streljanjem iz samokresov. Razvila "se je pravcata strelska bitka, v kateri se je eden izmed beguncev kmalu zgrudil, njegovega tovariša pa so premagali in zvezali. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil ranjenec 26-letni Simon Grušovac iz Logatca. Takoj poklicani okrožni zdravnik: dr. Bačar mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnico v Maribor, kjer je pa mož že zvečer podlegel težki poškodbi. Krogla mu je šla skozi hrbet, ranjen je bil pa tudi v trebuh. Verjetno je, da je Grušovca ustrelil njegov lastni tovariš, ker je bil ustreljen od zadaj. Grušovec je bil znan kot strastni tihotapec. Pri preiskavi njegove obleke so našii celo vrsto saharinsKia škatlic. a— Pretep. 19. t. m. zvečer so se fantje v Zgornjih Goricah stepli, pri čemer je zadobil 33-letni posestnikov sin Josip Šra-mel vbodljaj v levo lice. Rešilni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnico. a— Za ukradeno uro še carino. Pn okrožnem sodišču so razpravljali prav zanimivo zgodbo o ukradeni zlati uri. Pr , -telj je svojemu tovarišu v službi ukrade? zlato uro v Mariboru ter z njo popihal čez mejo Že v Špilju se je hote! tat zlate ure znebiti, a pri pogajanju s kupcem, so g\t že prijeli avstrijski orožniki. Zlata ura je že s prihodnjim vlakom roma'a z u beginn tatom nazaj v Jugoslavijo, samo da so tatu izročili okrožnemu sodišč;;, zlato tiro pa je pridržala carina, dokler .'! lastnik ne bo plačal carine za njen ponovili uvoz v Jugoslavijo. Tatinski tovariš jc dobil p. okrožnem sodišču primerno ira:,-ado, po uro pa bo moral iti njen lastnic šc k ljubljanski carini in tam položiti uvozuiuo. a— Iz bioskopov. (irajski kino do vključno petka Rihard Tauber: Ne verujem nobeni ženiš... d sobote dalje »Lažni fd.d-maršal". — Kino Union danes dalje »Vesela «rca« 100 odst. nemški zvočni film. —■ Kino Apolo v soboto in nedeljo: »Vstajenje«. po romanu Tolstega, Iz Celia e— Okoliški občinski svet bo imel svojo prvo letošnjo sejo v petek 23. t. m. ob 20. v občinski posvetovalnici na Brega. Na dnevnem redu so poročila finančnega, cestnega odseka in slučajnosti. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval na meščanski šoli g. profesor Fran žgeč iz Maribora o spolni vzgoji naše mladine. Opozarjamo zlasti starše na to velevažno vzgojno predavanje. Mladini pod 17. letom vstop zabranjen. e— Nov dijaški mesečnik. V založbi posebnega konzorcija in v tisku Zvezne tiskarne v Celju je izšla te dni prva številka mesečnika z naslovom »Jugoslo-venska Misel«. Novi list je glasilo Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, župe za Slovenijo v Celju. Program glasila je označen z naslednjimi besedami : '»Danes, ko dajemo svojemu pokretu večji razmah, ko skušamo združiti s tem glasilom ves jugoslovensko misleči del slovenske omSadine, moremo izraziti ves naš. pokret v treh mislih. Jasna narodna zavest, svoboda misli in pripravljenost k delu tvorijo miselni temelj, na katerem hočemo graditi bodočnost.« V prvi številki, ki obsega 16 strani, je objavljenih več strokovnih člankov in notic in dvoje dobrih literarnih prispevkov. Naročnina za prvi letnik je 12 Din. List toplo priporočamo. e— Opozorilo lovcem! Podružnica SLD opozarja vse člane iz celjskega, gornje-grajskega, šmarskega in konjiškega sreza ter šošuanjskega sodnega okraja, da plačajo letno članarino 82 Din, zapriseženi pazniki pa 42 Din samo po položnicah, ki jih je razi >slala v začetku januarja podružnična uprava. e— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla v Gaberju 166, v starosti 67 let Katarina Šmercova, voda po cinkarniškem delavcu. Včeraj zjutraj je umrl v celjski bolnici v starosti 31 let kipar g-. Jože Lapuh iz Zavodne pn Celju. Bodi jima ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje ! e— Občni zbor Rdečega križa v Celju bo jutri, v četrtek 22. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata. e — Mestni kino. Drevi ob pol 21. kras-r.a drama :;Po viharju«. Nem film, ki ga spremlja zvočna apartura. Kot dodatek sijajna zvočna šaloigra. Iz ŠkoSfe Loke šl— Namestitev. Poleg strokovnega učitelja g Franja Pavlice je prispel za raču-novodjo na banovinsko mlekarsko šolo v Škofjo Loko g. Zog a Andrej šl— Zdravstveno preiskavo pri škofjeloškem Sokolu vrši redno od 1. 1921. dalje pri vseh oddelkih dece, naraščaja in članstva društveni zdravnik br. dr. Jože Raiit. Zanimiva je ugotovitev, da je škofjeloško društvo edino v Savezti, ki ima tako vzorno urejen zdravstveni odsek. Br. dr. Rantu Tse priznanje.' Iz Krania r— Jugoslovensko ; češkoslovaška liga v Kranju. V petek 16. t. m je posctil češko» slovaški kon/ul g. ing. Šcvčik v spremstvu g. vieekonzula Cihclkc Kranj, si ogledal zlasti industrij^ ter se zanimal za življenje Čehoslovakov, zaposlenih v tovarnah »Ju» gočeške« in »Jugobrune« Ob 17. je imel sestanek z odborom tukajšnje lige, kjer ga ie predsednik ravnatelj Fran Sire presrčno nozdravil, nakar se mu jc konzul enako iplo zahvalil. Obenem se ie sklenilo, pri» rediti dva češka tečaja v gimnaziji v učil» ci 111. b razred i ob četrtkih in sicer prve» . i za dijake od 16.31) do 17.30, drugega pa i 17.30 d > IS.30 za ostalo občinstvo Vsak " in lige je dobrodošel! Odlična gosta sta : » odhoda brzovHka ostala v živahnem menku z odborniki lige ter sta odšla najboljšimi mulami za poglobitev in i: "vrstitev medsebojnega prijateljstva obeh j'vanskih narodov. r— Pogreb dr. Edvarda Šavnika. Vsa .'anjska društva in ostale opozarjamo, da •e bo vršil pogreb blagega pokojnika dr ' Jvarda šavnik i danes ob bi 15 izpred hi» še žalosti na mestno pokopališče. r— Triglavanski praznik. V soboto zve» -.ler se je vršil v sokolski telovadnici v Na» rodnem domu pod pokroviteljstvom čast» nega k.omitcia dobro uspeli Triglavanski ples. Telovadnica ie bMa preprosto, a zelo okusno okrašena. V odmoru do polnoči so se zbrali Trigiavani okoli nrapora, katere; ga ie izroči! vitez Pogačnik kot naistarej« ši član z vzpodbudnimi besedami naunlaj« ši članici gdč. Miri Košmkovi. hčerki rav» ti.tteÜa tukaišnic gimnazije. Nato ie za» donela Triglavf.nska »Sloveniia«« Animi» rana z'bava ic tra iaLi no*no v iutro. r— 1'lesni venčelc Športnega odseka So« kola Kran i se b.o vršil v soboto 24. t. m. v Narodnem domu Z Bleda bi— Poroka. V nedeljo se je poročil na Brezjah g. Valentin Kristan, obi. konc. tc» sarski mojster i/ Scia, z gdč Katarino Cen» gletovo iz Ribnega. Obilo sreče! bi— Kriza v lesni industriji ie imela tu» di na Bohinjski Beli posledice. Obe žagi sta več mesecev počivali. Pred kratkim so za» čeli na Resmanovi žagi zopet z obratom h!— Ciganska nadloga. Pod mlinskim hribom Obročem, t. j. med Selom in Kun: čičevo žago, sc je utaborla skupina ciga» ri.ov. ki hodijo od hiše do hiše beračit s svojimi instrumenti in so prava nadloga za Bled in okoliške vasi. Z Jesenic s— Vlomilci na poslu. V minulem tednu si-! bila v naši občini izvršena kar dva vlo» tu a in s:cer prvi v izložbeno okno g. Mar» keša na Savi. Neznan z.ikovec je med 17 i:i iS. uro. ko je največji promet na cesti in ko je bi o v trgovini več strank, odprl s kliučem iziožben.o okno. vzel iz piega več stvari, zaprl zopet okno ter izginil ti oc. Naslednji večer pa ic Ivlo na isti na» čin i:i v istem času ukradenih g. Mavrici ju Smole ju. urarju na Jesenicah, več ur v vrednosti preko 2000 Din Sumi sc, da je vlomilce v obeh primerih isti. h Kam««ka ka. Odpovedana smuška tekma. Zaradi neugodavh snežnih prilik jc bila tekma na S km odpovedana. Iz Novega mesta n—- Na občnem zboru Sadiarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu je imel glavno predavanje sadjarski str/)» kovnjak g. Ante piego, strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu. G. Malasck se ie udeležil le debate, in je priporočal razvoj sadjarstva in vrtnarstva v novomeškem sre/u. S tem popravljamo tiskovno po» moto. n— Na občnem zboru gasilnega društva v Šmihelu je v šoli predaval g. ravnatelj Mervič. ki je gasilcem obrazložil zgodovi» no gasilstva, njega razvoj, pomen in na» men od nekdaniih časov. Mlado. a«ilno društvo si bo že letos nabavi'.» motorno brizgalno V novi odbor so bili izvoljeni gg. Mišiak. Lil ja. llrastar, Dragman, Su» šteršič. Jakše in Žagar. Dr. Fur!an Antrn. daje javnosti v vednost, da je preselil svojo advokatsko pisarno v novo dograjeno hišo g". Kastelica, prvo nadstropje, Ljubljanska cesta 105. kjer vrši svoje uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 17. 2150 n— Di vii lovci so posebno letos v našem okolišu postali prav agilni in povzročajo zakupnikom lova veliko škodo, ker love div» jačino na zadrge ne da bi se brigali za čase lovopusta. Zakupniki lova s,o samo v dveh revirjih odstranili v mestnem in pre» čenskem revirju nič man j kakor 100 žičnih zadrg, ki so bile skrbno nastavljene divja» čini, zlasti zajcem. Da se očuva z»rod, so bili zakupniki po tej najdbi pr:siljeni upo» staviti v svojih revirjih permanentno s'už» bo. ki lovske tatove vsestransko zasleduje. n— Kino »Meteor« bo predvajal v petek, soboto in nedeljo alpski film »Amor na smučeh«, vsakokrat ob 16., 18. in 20. uri. GOSPODARSTVO Finanslranje železnice Kočevje-Sušak (Iz včerajšnjega predavanja gosp. Evgena Lovšina v Trgovskem domu.) Borba za posamezne varijante železniške zveze Slovenije z morjem je v splošnem pokazala veliko važnost in neobhodno potrebo te železnice. Kakor znano, je obveljala varijanta Kočevje - Stari trg - Gornji Jadrč-Vrbovsko sever s priključkom Černomelj-(iornji Jadrč (za zvezo preko Sevnice in Št. Janža na Zidani most), 'lo varijanto poznamo pod imenom Klodič - llrpv?t - Kavčičeva proga. Pričakov; da, da bo vlada že pred več leti dala potrebna sredstva za zgraditev te železnice, se niso izpolnila, čeprav vsebuje zakon o državnem zunanj m posojilu v zlatu od 23. julija 1022 (Blairovo posojilo) v 3 4. določilo, da se za proge Kočevje - Vrbovsko preko graduo Starega Irca in proge St. Janž - Sevnica izloči iz tega posojila 2 milijona dolarjev, tako da se proga pozneje dovrši iz prvega posojila, ki se najame za gradnjo novih železnic. V pogodbi, ki jo je država sklenila z Raihvay and jjort construction company in Jugoslavia pa se je država obvezala, da bo 70 milijonov dolarjev od skupno predvidenih 100 milijonov Blairovega posojila porabljenih za gradnjo železnice Beograd - Rotor in za pristanišče. Bo danes je bilo Blairovega posojila emitirano 43.23 milijona dolarjev, in sicer 8'r iz leta 1922. 13.23 milijona dolarjev in 7"ó iz leta 1927. 30 milijonov do» larjev. Bivše parlamentarne vlade so od teh prvih dveh emisij že porabile za splošne potrebe 30 milijonov, 13 milijonov pa za gradnjo posameznih sektorjev jadranske železnice. Emisija ostalega dela posojila bi se morala prvotno izvršiti do 1. junija 1927., vendar je tega leta vlada podaljšala ta rok banki Blair čc Comp, do 1. junija 1932. Glede na dalekosež.ie spremembe na ameriškem trgu efektov in znane baisse pa so nadaljnje emisije glede na možnost kon veti i jece drugi pogodbeni stranki težko mogoče. Gospod ministrski predsednik je pri neki priliki izjavil naši delegaciji: : Porabili so te dolarje v druge namene j in je s tem kratko, a dovolj jasno karakteriziral pred-januarsko gospodarsko politiko. Ves pro-j 'ki naše zveze z morjem obsega temeljito popravo dolenjske železnice do Kočevja, zgraditev nove proge od Kočevja na Vrbovsko. od Črnomlja ua Gornji Jadrč, od Sevnice do St. Janža in povečanje sušaške luke v Martinščici. Za to je potrebno mnogo denarja. Sredstva, ki bi izvirala iz presežka državnega proračuna, niso zadostna. Ker so zunanja posojila trenutno predraga, bi bilo potrebno novo notranje posojilo. Tudi vlada ie ponovno poudarjala, da bi bila pripravljena z notranjim |>osojilom graditi to železnico Obstoja se tretja možnost fmansiranja, ki veže na jiosojilo koncesijo za gradnjo. Po tem primeru je bilo razpisanih lansko je sen 8 prog, med katerimi pa naše železnice ni bilo. Najprej je treba ugotoviti, koliko denarja bi bilo približno potrebno za gradnjo proge. Projektant inž. Klodič navaja v svoji brošuri iz leta 1926., da bi znašali gradbeni stroški za progo Kočevje - Vrbovsko 232 milijonov Din (od tega 'most pri Radencih 23 milijonov Din. predor Lovnik 93 milijonov Din), proga Št. Janž - Sevnica bi dala 42 milijonov Din. proga Černomelj » Jadrč pa 86 milijonov Din. Gradbeni stroški prog Kočevje - Vrbovsko in Černomelj - Jadrč znašajo torej skupaj 338 milijonov Din. Pri tem pa moramo upoštevati, da so cene v splošnem od leta 1926., ko je bil proračun sestavljen, precej nazadovale, kar je tuui razvidno iz dejstva, da je direkcija za gradnjo železnic lani v jeseni razpisala gradnjo proge Sevnica - Št. Janž na bazi skupnih gradbenih stroškov 31.3 milijona Din nasproti prvotnih 42 milijonov Din. Če v enaki meri reduciramo proračun za Koč c v i c—Vr bovško in Černomelj—Jadrč, tedaj dobimo skupno gradbeno vsoto 288 miljonov Din. Iz previdnosti pa moramo zaradi težkega terena računati, da bosta obe prog? sta'i 300 do 330 milijonov Din, Proga Kočevje—Vrbovsko pa okrog 250 mili ionov Din Po izgraditvi nove železni» ce Ji o seveda potrebno tudi misliti na no» večanje sušaške luke. odnosno luke Mar» tinščiec. Za zve/o Sušak—Martinščica predvideva inž Klodič 2? milijonov Din gradbenih stroškov, za luške naprave, p.o» mole in lukobran pa 63 milijonov Din Tu» tli ta proračun bi bilo treba giedf na padec cen reducirati na 50 milijonov Din. PreiHcmo na vprašan ie kdo nai vzame posojilo in kdo nai bo lasfnik novega ob» lekta: država, banovina ali kaka priviligi» rana delniška družba Jasno je, da bo drža» va morala vsaj v začetku dop'ačcvat» vso» to za obrestovan je. dokler se nc bo osebni in blagovni promet razvid do gotove višine Če upoštevamo, da se bo od skupnih gr u!» benih stroškov porabilo do 140 mM i ionov dinarjev delavske mede in do 50 milno* nov za domač gradbeni material tedaj je i as n o, da govorijo za železnico bolj snlošn? interesi države in obeh buiovin. zlasti še, ker bo tekla železnica po siro* masnih krajih Pa tudi g'ede na snlošn o produktivnost te proge in na lokalno in t-ražitno politiko smatramo da ie samo država poklicana nosiH ririVo za ra*''iko med čistim donosom pro^e in stroškom obi-esfovania ter amortizacije poso-'ila. Država nai bo forei la^nit novega objekta in ona nai na?ame nosoiilo. ki se nai imenu ie »Državno nofran?e nosnü'o za iz« n!-.-,,«?; čf-vaTe v dveh polletnih obrokih. 8 odst. obrestno mero je vzeti za to, ker predstavlja danes na trgu vladajočo nahržio obrestno mero za hi;r>otekarna pmsoMla. Težie ic nrcsodi+? koliko na? znaša odldaj« ni (cnr>ii.skil tečaj, ki ic odvisen od tre» nutne donosnosti dnK<;b državni-. no,n;r, 'ev. pa tudi or' tcgi. kaV.o presojajo kupci -lenarili tr?t v bPžnii bodočnosti. Ža1 trenutno ameriška dcnresii'a vpliva na naše flomače razmere, kar vn'di;mo iz tečai"v B! ■a »rov c g" posojila. Če vzamemo za podla» on tečni R'^'mverta nosoiMa. teda? b? moral znašati emisijski tečaj 90 Din za 100 nomi» naie. Glede na namen, ki mu služi novo posojilo, pa bi se lahko emisijski tečaj dvignil do 95. l'o emisijskem tečaju bi tudi banke kupile za svoj račun obligacije, medtem ko bi bi'.o potrebno za posrcao» vaino vlogo bank pri plasiranju določiti ali provizijo ali prevzemni tečaj za b nkc (n. pr. 2 točki pod emisijsk m tečajem). Za primer naj bo navedeno, da se pri da» našli jih tečajih obrestujejo na i državni papirji realno po naslednjih odstotkih: Voj» na škoda po 0 odst., 8 odst. Blair po 8.7 odst., 7 odst. Blair po 8.8 odst., begluške obveznice po 9.1 odst.. investicijsko poso» jilo po S.l odst. Emisijski tečaj za 7 odst. Blairovo jv>soii'o iz leta 1927 je znašal 86, kar pomeni, di ic takrat naša država pri» stala ni realno obrestno mero 8.1 odst. za kupce obveznic. Pri tem pa moramo upo» števati obsežne garancije, ki sp bile dane na to posojilo, ra tudi dejstvo, da jc z"go» tov ila država takrat podjetniku za nagrado 9 odst. vsote vseh stroškov pri izvrš:tvi železniških in pristaniških del za jadran» sko železnico. Vprašanje jamstev je zelo delikatno. ker jc z njim zvezano zauoanje v državo. Za naš primer zadostuje, da posojila sploh ne bi daia.li. če ne bi imeli popolnega zaupa* nja. Tako obsežna jamstva, kakor iih je naši država dala ob priliki emisije Blairo* vega posoüla, nc morejo v našem primeru biti dosegljiva. Pri našem posoiilu moramo iskati jamstva najpreje v objektu samem. Jamstva, ki bi Ivb primerna za to posojilo, so naslednia: kraljevina Jugoslavija iamči za plačevanje obresti in za izplačilo glavni* ce integralno m brezpogojno. Razen tega iamči za redno službo posojila prvenstve* no z zastavo vseh kosmatih dohodkov no* ve proge, ki mora ostati prosta vs^ke hipo* teke. namembe a': kakršnegakoli breme* na. kakor ie v to Blairo vem oosoiilu dolo* čeno za druge železnice. Vsako leto Ko vlada v državni proračun vnesla za anuite* to potrebno vsoto. Posoii'o se sme pora* biti za gradn'o nroge Koč^vie—Vrbovsko in Černomelj—Gornji Jadrč. Ko bo ta proga dogotovliena, sme vlada porabit' ostanek za izgraditev luke Sušak—Martinščica. Pnsoiilo naj bi se amortiziralo v 30 ali 40 letih na ta način, di bi država vsako leto kupila na borzi 3(1 ali 40 del emitira» nega nominala, če bi bil tečaj pod parite» to. sicer pa bi se amortizaciji izvršila v gotovi noV>m žrebanja po nominalni vred» nosti. Poleg tega naj ima država pravico vrm?ti posojilo tudi preje, in sicer brez na» vedbe termina, da se pri zholjš nju prilik na trgu kamtala da možnost konverzije po* sojila v nižje obrestovano posojilo. Glede na nazadovanje obrestne mere so nekatere države v z'dnicm času priston:,c k taki konverziji. Tako .ie n. pr. Belgija izdala novo posojilo po obrestni meri 4.5 odst. (pri tečaju 95). ki se ho porabilo za k on* verzijo odnosno izplačilo S odst. dolarske« ga posojila iz lota 1{>2L Obreivurtev naše države ne bi bil ' prevelika. Pri 30 letni amortazacijski d.obi bi znašala amor^za» ci'«ka kvota letno 10 do 13 ìm'ijonov D:n. Da bi se k nakunu obligaeii pritegnili oni avtonomni zavodi in one družbe (za» varovalnice), ki morajo del svoje imovine nalagati v državnih papirjih, mora biti z zakonom zaiamčena novemu državnemu papirju impilarmi varnost. Novi papir pa mora imeti tud' oravco lombarda pri Na» rodni banki in Poštni hranilnic?, in sicer najmanj do 7^ odst. tečajne vrednosti. Po» soiilo mora biti nrosto vseh davkov, do» klad in taks. sedmiih in bodočih. Za ob» veznice pa mora biti dana možnost, da se jih lahko n ,rab? za küvciic nri državnih in iavii h dobavh Velike važnosti bi bilo tudi, če bi se obveznice lahko porabljale d tovega iznosa za plačilo davčnih za» osf a t. kov. Ostane še vprašanje, kdo naj podpiše no« vo posoMlo? Tu b? m»ra'a pravilno usmer» jena propaganda najti vse možne vire. Iz» gledi so dobri Po mnenju predavatelja naj b; v treh letnih obrokih podpisali v nomi» nalni vrednosti: dravska banovina 15 mi« lijonov Din. savska banovina 15 urTjonov. mesto Zagreb 6 milijonov, mesto Liubl'a* na 6 milijonov, denarni zavodi dravske banovine (banke, posojilnice, hranilnice, zavarovalnice) 90 mil'ìonov, denarni za» vodi savske banovine 90 mili ionov, Pokoi» nirski zavod za privatne nameščence v Ljubljani 30 milijonov. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreb ru 30 mi» lijonov. Trboveljska premogokopna druž« ba 9 milijonov, podjetniki, ki bi gradili. 60 milijonov, v prost5 prodaji pa naj bi se pri interesentih plasiralo 30 milijonov. Ce bi se po tei cenitvi podpisalo posojilo, te» daj bi se zbralo okrog 3S0 milijonov Din Glede postavke, ki jc omenjena pn podjetnikih, bi bilo še pripomniti, da je vlada že lani razDisala oddajo izgraditve osem prog v skupni dolžini 410 km za pribl'zno vsoto 1.1 milijarde Din, pri če mer je bila koncesija za gradnjo vezana na posojilo. Gradbena podjetja bi mora» la sama skrbeti za financiranje proti od» plačilu v 15 do 20 letnih obrokih. Vlada ie pri tem nudila realno obrestno mero 7.6 % (7 S 'o obresti, emisijski tečaj 92.) Ta raznis jc bil seveda sestavljen pred okto* bersko katastrofo na ameriškem trgu. Po tem razpisu so razni interesenti iz tuzem» stva in inozemstva predložili svoje ponud« be. iz česar sklepamo, da so nodjetja mo* rala smatrati te pogoje za dobre. Intencrie vlade torej niso zelo oddaljene od naših predlogov. Pri pogajanjih za posojilo bo seveda potrebno mnogo dobre volje in razume« vania za projekt pri vladi, kakor tudi pri podoisnik:h, ki morajo upoštevati, da bo proga služila v največji meri ožji domo» vin?. Pri vseh teh razmišljanjih ie bila se» veda upoštevana samo ena varijanta. ker je jasno, da oni, ki znova z.ačenjaio borbo /a ali proti raznim varijantam, rušijo pod« lago vsakega finančnega načrta in rušijo na tn način proiekt sam. Lajiikom naj za« dostuje, da je Klodič«Hrovat«Kavčičev na* črt uzakonjen, da ie vzdrževanje te proge najcenejše in da je ta načrt odobrilo tudi vojno ministrstvo. — Od^aia del za adaptacijo vojašnice »Kralja Petra I.« v Karlovcu se bo vršila notom ofertne licitacije 4. februarja pri inženieriji komande savske divizijske oblasti v Zasrebu. (Oglas je na vnogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi). Občinske trošarine in tihotapstvo špirita V zadnjem času, ko so številne podeželske občine uvedle občinske trošarine na alkoholne pijače, se pogosto pojavlja tihotapstvo špirita in žganja, na katerega sta sicer plačani državna in banovinska trošarina. Tihotapstvo se vrši večinoma na ta način, da oddajajo veletrgovci te pijače na fing:-rana imena kupcev. Ko pa pride kontrolni list k občini, kamor je bila baje oddana po šiljatev špirita, se izkaže, da je naslovnik, odnosno v kontrolnem listu označeni prejemnik v občini neznan. Hpirit je bil vtihotap» ljen v drugo občino, ki je bila seveda prikrajšana na občinski trošarini. Veletrgovci (založniki) z žganimi pijačami in s spintoni so v tem pogledu naziranja, da zadostijo zakonskim predpisom že s tem, da prodajo žganja ali špirita, na katerega je plačana državna in banovinska trošarina, prijavijo oddelku finančne kontrole in vpišejo v register, da pa niso zavezani kupca legitimirati. odnosno ugotoviti njegovo pravilno ime in bivališče, kamor je pijača namenjena. Dravska finančna direkcija je zaradi tega izdala odredbo (št. 03.036/4 od 10. novembra 1930). po kateri je to naziranje veletrgovcev pogrešno. Pravica občin do pobiranja trošarine na njihovem ozemlju je zajamčena v členu 7-* trošarinskega zakona. Čim občinske trošarine odobri banska uprava, dobijo zakonito podlago. Za tihotapstvo v pogledu občinskih trošarin je ? trošarinskem zakonu določena ista kazen* ska sankcija, kakor za tihotapstvo glede državne trošarine. Po trošarinskih predpisih velja splošno načelo, da jamči pošiljatelj (prodajalec) za trošarino, dokler^ ne prispe blago v namembni kraj. Zajamčena mora biti torej možnost, da se izterja tudi občinska trošarina v kraju, kjer zapade v plačilo. Zato ni vseeno, kdo se vpiše v potrdilo, odnosno v register, temveč se mora vpisati dejanski prejemnik. Prodajalec (ve-letrgovec, založnik) je torej zavezan, da se o istovetnosti kupca prepriča in mora tedaj kupca, ki mu ni znan, legitimirati, ker iamči sicer za občinsko trošarino on kot prodajalec, ako se ne bi mogla pobrati zaradi tega, ker je kupec navedel fingirano ime in bivališče. Da se zagotovi to jamstvo v primerih tihotapstva, je finančna direkcija por«lri!a svoje kontrolne odredbe in je izdala nalog, da se morajo vsi veletrgovci z žganimi pijačami zapisniško obvestiti o označeni obveznosti z izrecno opozoritvijo, da se bo vselej uveljavilo brezpogojno jamstvo prodajalca za prikrajšano občinsko trošarino, ako Iii sc ta nc mogla izterjati, ker so bile alkoholne tekočine dane v promet pod lingiranim imenom kupca in pravega kupca ni bilo mogoče ugotovili. V vseh takih primerih se bo na predlog občine ali finančne kontrole (kjer ta pobira tudi občinsko trošarino) izterjala prikrajšana občinska trošarina od prodajalca, pri čemer odpadejo vsi ugovori. Finančna direkcija pričakuje, da se bo s temi odredbami tihotapstvo zajezilo. Navedena navodila posegajo globoko v interese trgovine, vendar pa bi bilo potrebno, da se prepreči tudi tiho tapslvo onega žganja, ki se izkuha na deželi trošarine prosto in ki z malimi izjemami odhaja v konsum brez plačila trošarine, kar povzroča legalni trgovini zaradi velike razlike v ceni težko nelojalno konkurenco. BORZE 20. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab in je bilo le v devizi Berlin nek "i več potrebe. Tečaji deviz so se ponovno okrepili, in sicer Newyork od 56.535 na 56.:55, Trst od 296.21 na 296.40, Dunaj od 7.9-^89 na 7-9617 itd. Na zagrebškem efektnem tržišču je tudi danes ostala Vojna škoda pri iierspremenie-nili tečajih brez prometa. Zaključki pa so bili v investicijskem posojilu po H>, v 7"'o Blairovem po 80 in v 7?ž Seligmannovem po 79.5. .Med banč. vrednotami se ie okrejiiia Praštediona na 974 — 975 (zaključki). Promet je bil še v Unionbanki po 191. v Srpski po 189 in v Jugobanki po 78. Na tržišču industrijskih delnic se je Trboveljska okrepila na 327 — 327.5 (zaključki). Do prometa je prišlo še v Gutmannu po 130. v Tvor-nici vagonov po 90 in v Oceaniji po 210. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.775. Be'iin 15.44_13.47 (13.455), Bruselj 7.8943, Bu« dimpešta 9.8904, Curih 1095.9. London 274.99, Dunaj 794.67—797.67 (796 17), New. vork 56.555, Pariz 221.0S, Praga 167.68, Trst 295.40—297.40 (296.40). Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.255, London 25.08875. New vork 517. Bruselj 72.025, Milan 27.0625, Madrid 53.7. Amsterdam 207.975, Berlin 122.71. Dunaj 72.68, Sofiia 3.7373. Praga 13.305. Varšava 57.85. Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8rc Blair 92.5 b!.. 7% Blair 8n.r, bi., Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bi.. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Zacrcb Državne vrednote- Vojna «koda aranžma 41S — 421, kasa 417.5 — 420, za februar 415.3 — 417. investicijsko 85.5—S'7, agrarne 51 bi.. 7c/c Blair 79.025 — 79.875, S?« Blair 91.873 — 92.5, Drž. li i pot. ban- ka 91.875 — 92.3, 6% begluške m — 67; bančne vrednote: Praštediona 973 — 9Si\ •Tugo 78 — 79. Union 191 — 193. Narodna 8050 den., Srpska 188 — 190, Zemaliska 125 do 132; industrijske vrednote: Našička 830 do S73. Gutmann 129 — 130, Drava 235 dr» 237, šečerana 2 295. Brod vason 90 do 93, Vevče 128 den., Dubrovačka 375 den., Jadranska 545 den., Oceanija 205 — 215, Trbovlje 327.5 — 328. Beograd. Vojna škoda 41S — 419. investicijsko 87.5 — 88, agrarne 30 — 51.5, 7% Blair 79.3 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (20. t. 111.) Tendenca za les mlačna. Zaključen ie bil 1 vagon tramov in 1 vagon desk (smreka, jelka). ŽITO -r Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žilo čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se (franco sfovenska postaja, po mlevski voznini, plač. v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5. eomjebaška, 79/80 kg po 203 — 207.3. baranjska, 79/SO ko po 190 — 1S2.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50: oves: baianj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197 5; koruza: baška, slara po 130__ 152.5. baška, nova, umetno sušena po 142.3 — 143. pri navadni voznini po 147.3 — 132.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška i0: i>o 340 — 343 -f- Budimpeštaiiska terminska borza (20. t. m.) Tendenca stalna, promet majhen. Pšenica: za mare 14.34 — 14.35, za maj U.72 — 14.73: rž: za mare 10.32 — 10.33; koruza: za maj 12.34 — 12.36, tranzitna za maj 9.93 — 9.93. Odhod naše delegacije v Prago Carinska pogajanja s Češkoslovaško se prieno jutri v Pragi -- Sestava naše in čsl. delegacije Beograd, 20. januarja, p. Danes dopoldne se je vršila v ministrstvu za trgovino pod predsedstvom ministra Demetroviča in v navzočnosti našega praškega poslanika dr. Kramerja zadnja konferenca naše delegacije za trgovinska pogajanja s ČSR. Na tej konferenci je dal minister trgovine delegaciji poslednja navodila za pogajanja, ki se bodo pričela v četrtek v Pragi, kamor : Prenos opere iz gledališča v Brnu. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA IG 30: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos opere iz Brna. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Prage. — 19.30: Prenos Gotovacove opere jMoranac iz Narodnega gledališča. — 22.20: Orgelski koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Orkestralen koncert. 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Komorna glasba na ploščah. — 19.35: Produkcije na dveh klavirjih. — 20: Pevski večer. — 22.10: Jazz - band. — BERLIN 19.30: Sodobna zabava. — 20.50: Govor in simfoničen koncert. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 18.30: Pesmi. — 20: Romantika poštnega voza v besedi in pesmi. — 20.50: Prenos iz Berlina. _ MUHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Mešan program. — 21 : Klavirski koncert. — 22.20: Študijska glasba. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert solistov. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Koncert vojaške godbe. — RIM 17: Koncert komorne glasbe. — 20.40: Veseloigra. SOKOL Sokol v Kamniku je imel v petek svojo skupščino. V ^Čitalnici« se je zbralo mnogo članstva, več kakor smo ga vajeni videti na naših občnih zborih. Starosta br. dr. Karba je otvoril zborovanje in v lepih besedah orisal delo Sokolstva. Pozdravil je župnega delegata tajnika br. Flegarja. Po čitanju .-poslanice bratskim društvom in četam za glavno skupščino« je apeliral br. starosta na vse Sokole, da vztrajno podpro in s svojimi močmi delajo za procvit Sokola v Kamniku. Br. Stane Flegar je pozdravil društvo kot delegat župe in želel uspešnega delovanja. Nato se je starosta spomnil preminulih bratov Vivode in Vanosija. Po poročilu br. tajnika in blagajnika sta revizorja br. Bizjak in Kos predlagala absolutorij. Iz poročila načelnika br. Hribarja je bilo razvidno, da se je društvo udeležilo številnih izletov sokolskib okoliških društev, kakor tudi izleta v Beogradu. — Razpravljalo se je tudi o zletu v Prago leta 1932., v ta namen se osnuje poseben fond, da bo udeležba čim večja, živahna je bila debata o ustanovitvi lutkovnega gledališča, ki se bo tekom leta, v jesenski sezoni otvo-rilo. Društvena uprava ostane ista, z izjemo prosvetarja br. F. šmuca, ki je odstopil. Novi prosvetar bo br. Emil Rus, ko ga bo župa potrdila. Volilo se je časno razsodišče in izpopolnil se je tudi nadzorni odbor. — Sokolu Kamnik želimo mnogo uspešnega delovanja. Zdravo ! Sokolsko društvo v Kočevju je imelo 6. t. m. glavno skupščino pri Beljanu ob zelo dobri udeležbi. Navzoči so bili sreski načelnik br. Platzer, župni starosta br. dr. Pipenbacher ter predsednik zveznega in župnega nar. obramb, odbora dr. Riko Fux. Starosta dr. Maurer je predlagal brzojavni pozdrav starešini prestolonasledniku, njegovemu namestniku ter Savezu in banu, citiral je kraljevo poslanico So-kolstvu na Vidov dan in iz deklaracije predsednika vlade Sokolom namenjeni poziv 4. julija lani, spomnil se je padlih borcev, mučenikov in umrlih članov ter sprejema naše deputacije pri g. predsedniku vlade v Ljubljani. — Sledila so izčrpna poročila funkcionarjev, iz katerih je razvidno intenzivno in uspešno delovanje društva v vsakem pogledu ter je bilo izrečeno posebno priznanje br. načelniku Ru-stji. Br. nadz. Betriani je predlagal absolutorij z zahvalo blagajniku in vsemu odboru. Župi se je predložil stari odbor s potrebnimi popolnitvami oziroma izmeno. Nato sta župni starosti in ter savezni in župni funkcionar, iskreno aklamirana, v krasnih bodrilnih besedah vzpodbujala k nadaljnjemu vztrajnemu delu v nacionalnem in državnem duhu, v telovadnici in na prosvetnem polju; zlasti naj se po deželi v zadnjem selu snujejo čete, da se približamo cilju: kdor Jugoslovan, ta Sokol! Br. dr. Pipenbacher je zlasti še poudaril temeljne sokolske kreposti: disciplina, red, medsebojno spoštovanje, stvarnost in zaupanje, iz katerih se rodi pravi duh bratstva, živahno odobravanje je sledilo obema govornikoma. Po daljši razpravi zaradi telovadnice in gradbe doma je bil zaključen odlično uspeli lepi zbor, s pozdravom župnemu starešinstvu in I. saveznemu podstarosti br. Ganglu. Zdaj pa na složno delo za našo najvišjo naio-go: postaviti si svoj dom. Glavna skupščina Sokola I.itija-Šmart-no je pokazala verno sliko, koliko simpatij uživa pri nas organizacija, številno članstvo, zlasti tukajšnje uradništvo in tudi okoliško učiteljstvo je napolnilo telovadnico in galerijo. Ves potek skupščine je pokazal izredno disciplino. Starosta br. dr. Krevl je podal uvodno poročilo, prečital savezno poslanico, in je pozdravil župnega odposlanca br. Milosta iz Ljubljane. Spominjal se je tudi smrti treh društvenih članov: br. Kolbeta, Modica in VVatzaka. Tajnik br. Pleničar je podal sliko delovanja društvenega odbora. Dotaknil se je tudi znane zadeve šmarčanov, ki si žele ustanoviti lastno društvo in so si osnovali v ta namen poseben pripravljalni odsek. Omenjal je, da bo litijsko sokolsko matično društvo zelo veselilo, če dobi v soseski novo sokolsko posestrimo. Blagajniško poročilo je vsebovalo prav zanimive številke. Naše društvo vzdržuje tleovadnico v Litiji in v šmartnem. Vseh dohodkov je bilo lani 28.516 Din, izdatkov pa 60.035 Din. med drugim za popravilo doma v Litiji 35.414 Din. Vse premoženje je vredno 147.579 Din. Prečital se je tudi proračun za leto 1931. Načelnikovo poročilo je mesto odsotnega br. Tauferja podal namestnik br. Pestotnik. Telovadnico obiskuje 294 telovadečih v vseh oddelkih, starejša vrsta šteje 18 bratov. Vodi jo br. Pleničar. Naš Sokol se je udeležil vseh izletov okoliškib društev, ljubljanskih izletov, Malejevega pogreba itd.; prirejenih je bilo nekaj pešizletov, na domačem letnem nastopu pa je sodelovalo 172 telovadečih. Prav lepo je uspela prosvetna šola, ki jo je obiskovalo 571 oseb. Društvo ima lasten smučarski odsek, ki ga vodi br. Podboi. osnovala se je pod vodstvom br. učitelja Vidica nogometna sekcija, ki je nastopila že v nekaterih tekmah. O prosvetnem delu je poročal br. dr. Turato. Omenjal je predavanja, društveno čitalnico. Sokol ima tudi lastno knjižnico, le žal, da se ie prijatelji lepe knjige premalo poslužuje. Knjižnica je javna in je dostopna prav vsakomur, kdor se le zadostno legitimira. V prihodnje se bodo še pogosteje predvajali kulturni filmi, zlasti pa bo za mladino razveseliiva vest. da se pogaja naš prosvetni odbor z ljubljanskim so-kol^-kim mariionetnim gledališčem. ki bo nrihaial k nam večkrat na gostovanje. Naja mladina bo teh gostovanj gotovo prav vesela — Zatem so podali svoja izvestja še razni odseki, število vsega sokolskega pripadništva znaša 414. Predlog za me- sečno članarino po 5 Din je bil soglasno sprejet. Ob zaključku uspelega zborovanja je spregovoril še župni delegat br. Milost, nakar je bil prečitan predlog o imenovanju novega odbora, ki se pošlje župi v potrditev. Sokol v Gornji Radgoni bo imel svoj občni zbor prihodnji ponedeljek 26. t. m. ob pol 20. v petek razredu državne <>snov» ne šole. Eventuelne predloge članstva, ki bi se naj obravnavali na tem občnem zbo» ru, je izročiti sedanji društveni upravi pi» smeno najpozneje do 23. t. m Iz službenih obiav Delniška družba »Greinitz, industrija in trgovina železa v Mariboru« je sklenila znižati delniško glavnico od 5 milijonov Din na 3,500.000 Din. Sresko načelstvo v Celju razpisuje službeno mesto državnega cestarja-delavca na progi km 43.32—-19 državne ceste št. 50 z mesečnimi prejemki 600 Din in službenim stanovanjem v državni cestarski hiši v Lo-čici pri Vranskem. Prošnje je vložiti pri sreskem načelstvu v Celju do 25. t. m. Razglašen je stečaj o imovini Ferda Mot-nikarja, urarja v Zagorju ob Savi. Stečajni sodnik dr. Tomo Turato; upravnik sklada dr. Ivan šlibar, odvetnik v Litiji. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Litiji 26. t. m., ob 9., oglasitveni rok do 15. marca pri okrajnem sodišču v Litiji, ugotovitveni narok istotam 28. marca ob 10. Pri okrajnem sodišču v Kostanjevici bo 31. t. m. ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Sv. Križ vi. št. 203, 575, Bušeča vas vi. št. 177, 657 in zemljiška knj. Planina vi. št. 453. Cenilna vrednost 64.363.50 Din, najmanjši ponudek 36.799.52 Din. Družbe nepremičnin: na predlog zabte« vajoče stranke Lečnika Antona, zlatarja v Celju, bo 6. februarja ob 9. pri okraj» nem sodišču v Celju v sobi 7. dražba nc premičnin zemlj. knj. mesto Celje vi. št. 124 stavbina parcela z enonadstropno h'» šo s prodajalno in tremi delavnicami. Ce» nilna vrednost 131.075 Din, najmanjši po» nudek 200.000 Din. — L'ri okrajnem sodi» šču v Ptuju 6. februarja ob 9. zemlj. knj. d. o. Sitež, vL št. 125, 292, zemlj. knj. d. o. Sv. Bolfenk v Halozah vL št. 142, ce» nilna vrednost 11.841 Din, najmanjši ponudek 7874 Din. — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti 6. februarja ob 9.30: vi» nograd, travnik zemlj. knj. Dolina 3-10 vi. št. 21; ccnihia vrednost 1236 Din, n«j» manjši ponudek S24 Din. — Pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi 10. februarja ob 9.30 zemlj. knj. Radmožanci vi. št. 32. 91, 107, 367 in 325. Cenilna vrednost 1550 Din, najmanjši ponudek 1034 Din. — Pri okraj» nem sodišču v Murski Soboti 6. febr. ob 10.30 zemlj. knj. Radovci vL št. 271, 131, 44=784 inkl. vi. št. M J. Cenilna vrednost 180.^01.(0 Din, najmanjši i>onudek 120.4oS Din. Direkcija državnega ruclfriika Velenje razpisuje na 9. februarja ob 11. nabavo 180 metrov Mauncsmannovih cevi. 10U mm notranjega. Dražba nepremičnin. Na predlog zahte» vajoče stranke dr. Ernesta Kalana v Ce« lju bo 27. februarja ob 9 pri okrajnem sodišču v Celju, soba 7, dražba nepre» mičnin: zemlj. knj. Sp. H udinja v lož. štev 287, hiša, cenilna vrednost 20.000 Din, gospodarsko poslopje oOOO Din, zemljišča 10.188 Din, skupno 36.270 Din, najmanjši ponudek 30.000 Din. Odšteti je dosmrtne stanovanjske in prevžitne pravice za Martina Straška 15.000 Din, to« rej skupna vrednost 21.279 Din. Vpisi v trgovinski register. Tiskani a Sv. Cirila v Mariboru d. z. o. z. js razši» rila svoj obratni predmet. Višina osno\= ne glavnice znaša 250.0U0 Din, ki jc vs^. vplačana. Vpisane so naslednje izpremembe: »Pri »Ljubljanskem oblačilnem bazarju« d. z. o z. jc izbrisana poslovodkinja Berta Me* dica, vpisan pa poslovodja Iranec Med ea. Pri tvrdki »Papir«, nabavna in prodajna družba za tiskarske potrebščine z o. z. so izbrisani poslovodje dr. Gregor Žerja., Avgust Šole in inž. Franjo Tavčar, vpisa; ni pa poslovodje 1 ranče Jczeršck, Miro slav Ambrožič in Andrej Berce. — Pri ljubljanski podružnici »Diabolo Separa» tor« d. d. v Zagrebu sta izbrisana proku» rista Karel Engelbert in Mišo Jakovac. —• Pri tvrdki »Prodaja tehničnih proizvodov«: d. z. o z. »Hamag« na Vrhniki pri Ljub» Ijani je izbrisan poslovodja Ivan Megušar. Pri podružnici Ljubljanske kreditne ban» kc v Črnomlju in Novem mestu so spiv; menjene nekatere točke bančnih pra-. '. Izbrisan je član predstojništva podružnice v Črnomlju Janko Švajger, vpisan pa dr I^nac Malnerič. Izbrisana je nadalje Prokura Martina Bitenca in Ivana Potočnika za črnorneljsko podružnico òn Antona Burgerja za podružnico v Novem .mestu, vpisana pa je prokura Franceta Loka rja za Črnomelj in Vilka Oražrna za Novo mesto. — »Rokavica« družba z o. z. v Ljubljani se je razdružila in prešla v li* kvidacijo. Likvidator je Rudolf Gu.lič, Ljubljana, Cigaletova ulica 1. —• Pri »Dra» vi« lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, so izbrisani člani upravnega sveta Miroslav Auš, Ernest Zelenka in Leon Lindtncr. Vpisi v zadružni register. Na novo so vpisane zadruge: »Planinski dom« r. z. z o z. v Tržiču; »Jugrad«, jugoslovenska gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, r. z. z o .z. in »Kmetijska nabavna in pro« daina zadruga« v Ribnici z okolico r. z. z o. z. Vpisane sp naslednje izpremembe: Pri »Nabaviljalni zadrugi državnih uslužbcn» cev in upokojencev v Kočevju« r. z z o. z. so sprejeta nova pravila. — Pri »Hranilni» ci in posojilnici v Cerknici« r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Jernej Hiti, vpis san pa Matevž Hiti. — Pri Ljubljanskem velesejmu, razstavni r z. z o. z. so izbris sani člani načelstva Ivan Knez, Peter Ko* zima in Anton Kr^tan, vpisani pa Dra* gutin Hribar, Ivan Mohorič in Janko Jo» van. — »Elektrarna na Dobrovi nri Ljub« liani« r. z. z o. z. se jc razdružila in pre« šla v likvidacijo. Likvidatorji so doseda» nji člani načelstva. — Pri »Hranilnici in posojilnici na Mirni« r. z. z n. z. je izbri> san izstopivši član načelstva .Tože Vran kar. vpisan pa Jakob Širaj. — Pri »Krneč» ki hranilnici in posojilnici na Mirni« r. z. z n. z. je izbrisan izstopivši član načel» stva Jože V r^n k ar. vpisan pa .Takob Ši» raj. — Pri »Kmečki hranilnici in posojil» niči v Križevcih v Prekmurju« r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Vinko Ilari, vpisan pa Štefan Novak. Izbrisana je zaradi zaključene Pkvidaci» je »Splošno nakupovalno društvo za kme» te, obrtnike in uradnike v Kočevju« r. z. z o. x. da odpravi suženjstvo. Kakor znano je bila Liberija ustanovljena ravno kot simbol osvobojenja zamorskih sužnjev; danes potomci istih osvobojencev izvajajo najhujše nasilstvo nad svojimi črnimi rojaki Zane Grey Do zadnjega uioža Romaa »Ho, lepo. Pojdiva semkajle.« Potegnil io je od tabornega ognja v nočno temo. »Ubogo detece! Vsa ta reč mi tišči na srce kakor kamen.« Objel jo je čez boke in jo pritegnil k sebi. Ellen je to ču-il-la, a branila se ni. Vsi njeni čuti so se utapljali v bolni, žalostni slutnji, ki jo je zalivala. »Ali veste, Ellen, da vas imam že od nekdaj rad?« je vprašal z udržanim glasom. »Ne, Colter — to je zame novo in tudi nerada slišim.« Ho, zakaj ne bi takoj zvedeli. Resnica je. A ne samo to: vaš • če mi vas je dal za ženo, preden je umrl.« »To je laž, Colter, to je laž!« »Prisežem vam, da ne lažem. Eilen,« je odvrni! s strastno vnemo. »Jaz sem bil zadnji, ki sem govoril z njim. Vedel je, da vas imam že dolgo rad. In rekel mi je. da vas rajši "vidi v mojem varstvu kakor s kom drugim.« Ellen mu v svoji neizmerni zmedi ni vedela česa odgovoriti. In Colterju niti njegova nagla samozavest ni takoj poinogla preko te točke. Njena nedostopnost ga je bila v prvem trenutku nekoliko osupnila. »Razbojnika da naj vzamem — nepridiprava iz sekaške tolpe!« Je s trudno neverjetnostjo vzkliknila Ellen. »Mo, vaš oče je bil prav tako član Daggsove tolpe kakor jaz,« je odvrnil Colter in hladnokrvnost se niti je vrnila. »Ne!« je kriknila Ellen. »I seveda, mnogo let,« je s poudarkom rekel Colter. »V Texasu. Prav Lee Jorth je bil tisti, ki je sporočil Daggsu, naj pride v Arizono.« Ellen se je hotela iztrgati; a moč in pogum pogum sta jo pustila na cedilu in Colter io je še krepkeje stisnil k sebi. Mahoma se ie vsa sesedla. Ali je mogla uiti svoji usodi? Zdelo se ji je. da nima ničesar več, za kar bi se bilo vredno boriti. »Prav — ne stiskajte me tako,« se ji je izvilo. »In povejte mi, kako so ubili očeta — in kdo — kdo —«. Colter se je nagnil k njej, da ji je videl v obraz. V temi je Ellen ravno še ujela iskreči se lesket njegovih oči. Čutila je moško moč tega človeka v napetosti njegovega telesa, ko jo je tesno stiskal k sebi. Vse se ji je zdelo tako neresnično — kakor strašne, ostudne sanje — ta mrka noč, stokanje vetra, pošastna samota in ta bandit čigar volja in roka sta bili kakor mrzlo jeklo. »Vrnili smo se v Gravesovo prodajalno,« je pričel Colter. »In ker je bil Greaves mrtev, sinu mu popili vse žganje, kar ga je imel. Nekaterim izmed nas je zlezlo v lase. Bruce je bil pijan in Tad, ki leži tamle notri, je bil takisto pijan. Vaš oče ga je zlil vase več, nego sem kdaj videl pri njem. A prav za prav pijan ni bil. Samo slabost ga je pograbila, kakor večkrat. Jel je vekati in vpiti, naj kdo izmed nas pregovori Isbelovce, da opustijo boj... Kar pripravljen je bil, da bi se zbogal z njimi. Daggsova smrt in tista strahota, kako je bil Jean Isbel zaklal Greavesa — to dvoje je bilo vzelo vašemu staremu vse veselje do boja. ,Colter,' mi je rekel, ,po Ellen pojdemo pa zapustimo to prekleto deželo in začnemo novo življenje — daleč kje, kjer nas nihče ne pozna.'« »Oh, res je rekel tako? Ali je imel res ta namen?« je ihte za-mrmrala Ellen. »Prisežem vam na spomin svoje mrtve matere! ... Ho, in ko se je znočilo, so se Isbelovci v temi približali in jeli streljati. Razbili so vrata, nas poizkušali pregnati z dimom — in, skratka, razsajali nekaj časa. Nato so odšli in mislili smo, da bomo imeli vso noč mir pred njimi. A stražili smo vendarle. Jaz sem bil izmed vseh najbolj trezen in sem vodil ostale. Imeli smo nekaj prepirov zastran pijače. Vaš stari je rekel, da je z Johrtovci vse pri kraju, če pojde tako dalje. In drugo jutro je hotel sporočiti Isbelovim, da je pripravljen skleniti premirje. Meni je naročil, naj uredim to reč z Ga-stonom Isbelom. Nu, vaš stari je legel v Greavesovi sobi spat in nekoliko kasneje je šel tudi vaš stric Jackson za njim. Nekaj mož je leglo kar v prodajalni, da bi se naspali. Jaz sem straži.1 nekako do treh zjutraj. Zaspan sem bil tako, da nisem mogel več gledati. Zato sem zbudil Wellsa in Slatnerja in sem iu postavil na stražo, vsakega v en konec prodajalne. Nato sem legel na točilno mizo, da se spočijem.« Colterjev tihi glas, njegova zasopla napetost, razburjenost, s katero je bilo videti, da se bori, zlasti preproste, stvarne podrobnosti njegove zgodbe so Ellen popolnoma prepričale. Samo njegovo vedenje nasproti njej jo je bilo navdalo s sumom. Žalost ji je pritiskala na razum. Slike prizorov, ki jih ji je opisoval, so bile tako pristne kakor mrkoba divje globeli in puščoba nočne samote — tako resnične kakor čudno dejstvo, da je potrpežljivo ležala v raz-bojnikovem naročju. »Nu, čez nekaj časa se zbudim,« je nadaljeval Colter, ko se je odkašljal. »Sivo jutro se je delalo. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Wells in Slater sta bila spet začela piti in sta zdaj ležal-« in spala, pijana kakor dve svinji. Tedajci pa začujem nekakšno ječanje. Prihajalo je iz sobe, kjer sta ležala vaš oče in vaš stric. Sel sem pogledat. Svetlo je bilo ravno dovolj, da sem videl vse. Vaš stric je ležal na tleli — zaklan — mrtev ... Oče je ležal na postelji. Živel je še, duša mu je bila na koncu jezika. In mi je dejal: ,Isbel, ta meša-nee, naju je zaklal, ko sva spala!' Oknica je bila odprta. Videl sem, kje je bài Jean Isbel prileze! noter in kod je ušel. Zunaj v blatu sem videl sledove njegovih mokasinov in videl sem tudi, kako je stopil v Jacksonovo kri; sled je šla do okna. Še danes si lahko ogledate te krvave sledi, če greste v Greavesovo prodajalno____A z vašim starim je šlo naglo h koncu. ,Colter,' ie rekel, .skrbite za Ellen,' in to je vsekako nekaj pomenilo, jelite? Potem je še dejal: .Moj bog. zakaj nisem govoril z Gastonom Isbelom. preden je bilo prepozno!. — in nato se mu je nekaj bledlo. govoril je to in ono, vse brez zmisla.. Tn potlej je umrl... Zbudil sem može in ob solnčnem vzhodu smo odnesli vašega starega in vašega strica iz vasi in smo ju pokopali. Isbelovci so streljali na nas, ko smo pokopavali mrliče! Pri tem je tudi Tad izkupil svojo rano... In to je vse, kar vam imam povedati, Ellen. Vaš stari je hotel pokopati bojno sekiro. In ta indijanski mešanec Jean Isbel, ta zavratni divjak, je umoril vašega strica in vašega starega... Strahovito ga je razrezal, peklenske muke je moral prestati — samo da so Isbelovci nasitili svojo maščevalnost!« Sport Splitski Hajduk na potu v Južno Ameriko Znani nogometaš Hajduka M. De» škovič nam bo redno poročal o tur» neji splitskih nogometašev v Južni Ameriki. Danes priobčimo njegovo prvo pismo. Pariz, 17. januarja. Ko se jc leta 1924 slišalo, da bo naša dr» ia reprezentanca igrala svojo prvo tek» mo na olimpijadi v ì'arizu z Uruguayern, smo se vsi že v naprej veselih sigurne vmage našega moštva, ker je bilo pri nas zelo malo znano o višini nogometa v Juž» 3iI Ameriki. Toda rezultat 7:0 za Uruguay 'e bil za nas pravo razočaranje. Nadaljnji uspelr Uruguavcev na pariški olimpijadi ter osvojitev naslova prvaka sveta je nc» koliko ublažilo to naše razočaranje. Od te dobe datirajo prvi sportski stiki Evrope z Južno Ameriko. Prišlo je do izmeničnih gostovanj: Evropejci potujejo v Južno Ameriko, a Američani prihajajo v Evro» po. Ameriška moštva so imela večje uspe» hc v Evropi, nego evropska v Ameriki. "ako se jc pred dvema letoma začel IP; ' .'c pogajati za turnejo po Južni Amo riki. Dve leti se je pogajalo, a dve leti jc turneja visela v zraku. Ko se je zdelo, tl.i je že vse v redu in da treba samo šc pod-:sati pogodbo, jc nekaj prišlo vmes. "/-■c jc bilo skoraj tako daleč, da bo ta go» Tovo edinstveni športni podvig onemogo» čcn. Končno pa je bila pogodba podpisana in Hajduk se danes nahaja v Parizu na potovanju v Južno Ameriko. Kakor je že znano, je llajdukovo moštvo ojačeno Z nek. 1 -iani igrači iz drugih klubov lz Pariza potujemo v Bordeaux, da s parobrodom »Oropessa« iz pristanišča La J'olice zapustimo evropsko celino. 29. ja» n u ar j a bomo prispeli v Kubo, kjer se bo mogoče izven programa odigrala tekma z reprezentanco I lavane. 10. februarja prispe 1 fajduk v Callao, pristanišče glavnega mesta Terna Lime. Pet dni bo nato na razpolago igračem za odmor, nato pa se začne službeni program turneje. 15. febru» ürja bo Hajduk nastopil proti prvaku Li' mi Alianza F. C., a 16. proti F. C. Univer» s taria. 20. februarja bo igral v Callao proti F. C. Chalaco. Dne 22. februarja za» ključi Hajduk s tekmo proti reprezentanci Pcrua, ki se bo vršila v Limi, svoje gosto» vanje v Peruju. 25. februarja odpotuje 1 lajduk v Čile, 28. bo prispel v Iquiqtic, kjer bo takoj drugi dan odigral svojo prvo tekmo. 3. in 4. marca bo odigral dve tek» mi v Antofogasti, 6. marca v Valparaisu, ü S. v glavnem mestu Čilea Santiagu proti državnemu prvaku Colo » Colo F. C. 14. in 15. bo igral zopet v Valparaisu, in s\cr proti Deportivo Espanol. 19. marca bo igral s Colo»Colo F. C. v Santiagu, a 22. marca proti reprezentanci Čila v San» tiagu. iz čila potuje Hajduk preko Aride v Argentino, kjer bo izven programa igral v Buenos Airesu in Rosariju. Odtod bo kre» r,il v Brazilijo ter bo igral v Rio de Ja» nciru. Santosu in St. Paolu. Nato bomo zapustili Ameriko, da se po štirimesečni odsotnosti vrnemo v naš dragi Split. Kakor se vidi, jc potovanje težko m na» porno, vendar pa se zavedamo, da nas ča» k a težka dolžnost. Kako jo bomo izpol» t; 11 i. Kaj nas čaka? Kako bomo prošli v težkih borbah s prvaki sveta? Sedaj od» govoriti na ta vprašanja jc težko in ri» skantno. Ker pa poznamo ljubezen svojih tovarišev za Split in za svoj klub in ker vemo, da nas spremljajo srca športnikov celokupne naše domovine, lahko odgovo» rimo: dobro bomo izpolnili svojo dolžnost! V potovanju iz Splita v Pariz in dalje bomo poročali prihodnjič. M. D. Službeno iz LSP. Danes v sredo seja xi. o. ob 20. v Delavski zbornici. Tajnik I. Plavalna sekcija S K Ilirije ima za vse članstvo sekcije strogo obvezni sestanek jutri ob 18. v prostorih ping»pong sekcije pri Levu. Na dnevnem redu je volitev s akcijskega načelstva in določitev smernic za delovanje v letošnji sezoni Sigurno vsi! Smučarska sekcija SK Ilirije. Danes v sredo, dne 21. t. m. ob 19.30 v klubovi so» hi kavarne Evropa sestanek članstva smu» čar.skc sekcije. Na dnevnem redu: razgo» vor radi udeležbe na medklubski tekmi v Kranjski gori, ki je obenem zadnja pre» izkušnja tekmovalcev glede nominiranja za mednarodne tekme v Bohinju. Opozorilo zimskim športnikom! Savezu je uspelo pridobiti tri nemške smučarske fihne za predavanje v Jugoslaviji. Prvi od teh filmov je Bela umetnost v sredo in četrtek na programu v kinu Dvor. Ta film je vzbudil svojčas pravo senzacijo v športnem svetu t?r pozivamo vse smučar» je, da si ogledajo film, ki bo vsled števil» nih posnetkov s Zeitlupe tudi za smuško tehniko samo nad vse zanimiv7. Film se kot kulturni film predvaja po znižanih cenah. — JZSS. ŽSK Hermes. Obveščamo cclokupno članstvo podpisanega kluba, da se vrši XII., t. j. redni letni občni zbor kluba v nedeljo dne 25. januarja 1931 ob 8.30 do» poldne v lovskem salonu pri Stepicu s na» slednjim dnevnim redom: poročilo pred» sednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov sekcij (nogometne, lahkoat!., zimskosportne itd.), uprave igrišča (ter proračun za tekoče leto) in rcvizionalnega odbora, sprememba pravil, volitev nove unrave in slučajnosti. Pozivamo cclokup» no članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. Pozivamo vse eia» ne, ki še niso poravnali članarine, da isto nemudoma store, oziroma se v to svrho zglasijo pri blagajniku, v nasprotnem pri» meru dotični v smislu pravil nima glaso» vaine pravice na občnem zboru. Športni klub Tržič priredi v nedeljo dne 25 t. m. ob priliki 40-Ietnice obstoja klu» ba vztrajnostno medklubsko smuško tek» mo na progi 48 km. Vršila se bo na pia» nini Kofce pod Košuto in ne pod Storži» čem, kot je bilo prvotno objavljeno Start bo pri Planinskem domu na Kofcah ob 11. dopoldne Ln cilj istotam. Prijave se spre» iemajo v snortni trgovini Rud. Strans'ky v Tržiču. Prijavnimi Din 10.—. Prvi zma» govalcc dobi častno darilo, drugi praktič» no darilo in tretii kolajno. Tekmuje se po pravilih JZSS. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Vsi člani verifici» ranih klubov vabljeni. Iz Ribnice rb— Prijava vozil. Lastniki vozil z žival» sko vprego morajo prijaviti vozila v teku 8 dni in si morajo do 31. t. m. nabaviti za vozove tablice v širokosti 20 cm in dolžini 30 cm. rb— Račun dohodkov in stroškov zakla» da bivšega ccstnega odbora okraja Ribnice z a 1930 jc sestavljen in interesentom raz» položen na ogled od 14. do 28. t. in. V tem času naj se morebitne pritožbe zabe» ležijo na računske pole v občinski pisarni. rb— Akcija za zgradbo Sokoiskega doma lepo napreduje. Polagoma se pripravlja materijal in pomladi bom.o žc lahko začeli z delom. Samo pogumno naprej! rb— Lovski ples se je vršil tudi letos, sai je združen z veselico, eden izmed naj» boljših prireditev v vsej ribniški dofni. Opaziti je bilo med gosti vse lovce ribni» niške doline. Iz Trbovelj t— Smučarski odsek. 17. t. m. sc je vr» šil ogled za prv.o smučarsko propagandno tekmo na Sv. Planini. Proga je dolga 6 km, višinska razlika 200 m. Valrjo se vsi imet» niki »dilc«. da pristopijo v S. Ü. — SRD Trbovlje. Vsak član se lahko zavaruje pro» ti nezgodam, zavarovalnina znaša letno 13.75 Din Za primer smrti ali trajne po» škodbe prejme 20.000 Din. Zglasiti se jc pri tajniku SO Maksu Hutariu. Loke 49, ali pri Joži Plcvčakovi, Loke 156. t— Šolsko vprašanje. V petek in v sobo» to bo komisijski oaled v svrho ustanovitve tretjega šolskega okoliša. Prebivalstvo želi, da bi sc naše šolske razmere žc vendar uredile, ker postajajo z vsukim dnem ne* vzdržne-jše. t— Sokolska maškerada »V deželi Farai onpv« bo najlepša prireditev letošnjega predpusta. t— Kino Sokol. V soboto in nedeljo filmska opereta »Ljubim, ljubiš, ljubi«. Iz Hrastnika h— Koncert rudniške godbe je v nedeljo v Narodnem domu uspel v vsakem poglc» du. Izvajanje posameznih komadov ic bilo zelo precizno. Vsem godbenikom. po= sebno šc g. kapclniku g. Turnšku čestita; mo. Le tako naprci! h— Tatvina. V noči od sobote na nede» Fio ie neki tat odnesel iz blagajne Kmc» tijske zadruge okrog 2.500 Din. Tatic sc je m.oral utihotapiti v lokal, preden so zve» čer uslužbenci zaprli trgovino, ter sc jc skril v skladišču. Ponoči jc pa lahko mir» no revidiral blagajno, ker so se ključi na» hajali v lokalu. Podprl si je tudi želodec s salamo, slanikom in kruhom. Ko se jc nato založil šc z lepo vsotico denarja, io ie od» kuril skozi zadnje okno v noč. Sledovi za njim sp že znani. Iz Laškega 1— Poštni in brzojavni urad se bo pre» selil 26. t. m. iz dosedanjih prostorov v hiši g. Dergana v novozgrajeno hišo g. Osolina (nasproti bivše nemške šok). Do> scd'nji pr.ostori pri močno razviti indù» s'-rii v poštnem okolišu in osobi^o or; ži« viln'.jin tujskem prometu -cs n:so vč ustrezali krajevnim potrebam in bo s preselitvijo ustreženo občinstvu kakor tu» di poštni upravi sami. Edini nedostatek tvori še telefonska celica, ki ni tapecirana in se slišijo vsi telefonski pogovori iz go» vorilnicc, ter deloma zastarela in pomanj« kljiva pisarniška oprema. Upamo, da bo poštna uprava tudi temu odpomogla. da sc bomo Laščani lahko ponašali z najlepšim poštnim uradom na Štajerskem. Iz Dolnje Lendave dl— Ustanovitev živinorejskega društva. V nedeljo se jevršil ustanovni občni zbor živinorejskega društva za občine Kapca, Gabcrje, Gornji in Dolnji Lakoš s sedežem A' Gornjem Lakošu. Občni zbor je vodil g. ing. Wenko. sreski kmetijski referent, ki je imel poučno predavanje. dl— Izlet Sokola. V nedeljo je napravil telovadni odsek Sokola v Lendavi pešizlet v Mursko Središče. Izleta se je udeležilo 30 članov, članic in naraščaja. dl— Blatna pota. Po Lendavi jc v stran« sk:h ulicah veliko blato. Občani bi bdi občinski upravi s;lno hvaležni, ako bi uprava da'a pota za pešce posipati s šo» drom. Vsekakor bo morala občina posve« čati tej zadevi več pozornosti. dl— Gosi se selijo. V Lendavi zadnje dni vsak večer opazujemo velikanske jate divjih gosi, ki z glasnim gaganjem lete v južni smeri. V jatah jc 200 do 300 gosi Ta pojav je čuden, saj imamo pri nas na» ravnost toplo zimo. Ljudic pi vidijo v tem da bo pritisnila kmalu prav huda znak, zima. LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda. 21.: Trije vaški svetniki. Premije- ra. E. Četrtek. 22.: Zaprto. Petek, 23.: Mercadet. 1). LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda. 21.: Nina nana, punčka moja. Figurine. D. Četrtek, 22.: Cosi fan lutto. Gostovanje g. Julija Betetta. C. Petek, 23.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 21.: Zaprlo. Četrtek. 22.: Grof Luksemburški. C. Kuponi. P°tek. 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Duh zemlje. A. Kuponi. Snkno za S® - r^i s a u o SI » o H O u O n s» JL o Pri večjih naročilih znaten popust! A. 8 2155 E. SKABERNE LJUBLJANA POTNIK zelo agilen in pošten, zmožen vsake bran-že, stalno s svojim avtom na potovanju v vsej Sloveniji, dobro vpeljan in znan, IŠČE ZASTOPSTVO od tovarne ali brezkonku- renčne veletrgovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Najljubši papirna stroka«. 2163 I Zaradi preselitve trgovine na Stari trg št. Ila razprodajam špedicijska tvrdka. K. RATZINGER, Ljubljana, proda izpod cene 15 komadov starih lepih prvorazrednih perzijskih preprog, katere so bile pri njej zastavljene. Ogleda se jih lahko vsak dan razen nedelje od 8. do 12. in od pol 14. do 18. ure. po znatno znižanih cenah vse vrste izgotov-ljeno perilo, kakor tudi v vseh barvah fla-nelo, popelin in drugo metersko blago. AMALIJA ZORČIČ, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh Gradsko načelstvo u Zagrebu Broj 4570«XIV«1931. Zagreb, 13. I. 1931. Predmet: Klaonica novogradnja. 1 Oglas za izvedbu drvenih kanala za zrak i ostali drveni pribor za lila» dionice kod novogradnje klaonice u Zagrebu raspisuje se ovim javna ponovna jeftimbena rasprava putem pismenih ponuda za dne 4 II 1931. u_ll sati prije podne kod gradskog načelstva u Zagrebu II. kat soba o. Poduzetnici, koji bi htjeli preuzeti izvedbu navedenih radnja neka svoje vlastoručno potpisane sa Din 100.— biljeaovane i valjano zapečačene ponude predaju lično ili po zamjeniku dne 4. II. 1931. kod gradskog načelstva u II. katu soba broj 75. U ponudi se mora navesti, da su nudiocu poznati jeftimbeni, opci i posebni uvjeti, načrti i troškovnici, te da iste smatra za sebe obve* zatnima. Ponudi valja priložiti potvrdu gradske blagajne o položenoj žaobini, ko ja imade iznositi 5c/o od ponudbene s vote. Poduzetnici koji su nudili kod prve jeftimbe ne trebaju položiti novu žaobinu. Po« nuda veže nudioca od časa predaje do primitka obavjesti o rezultatu a najkasnije 3 mjeseca nakon provedene jeftimbene raspravc. Ponude, koje u formalnom ili stvarnom pogledu nece odgovarati potpuno uslovima raspisa nece se uzeti u obzir. Gradsko se načelstvo ne ob« vezuje, da ce prihvatiti koju od stavljenih ponuda, vec si pridržaje pravo odluke po svojoj uvidjavnosti ili pravo raspisa ponovne jeftim* bene rasnrave. Uvjete. načrte i troškovnike mogu reflektanti da prime_odnosno da vide kod gradskog gradjevnog odjela II. kat, soba broj 75 za vrijeme uredovnih sati, gdje mogu dobiti i sve druge podatke. 2159 Gradski načelnik: Srkulj. "I Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju javlja tužno vest, da je preminul dne 19. t. m. njegov ustanovni in častni član, gospod dr. Edvard šavnik višji okrajni zdravnik v pokoju Blagi pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za društvo posebno za njega reševalni oddelek. ' Pogreb bo v sredo 21. t. m. ob 16.15 uri iz hiše žalosti Vzornega in požrtvovalnega člana ohranimo v trajnem spominu! V Kranju, dne 20. januarja 1931. a- ad ( ODBOR PROSTO VOL J. GAS. IN REŠEVAL. DRUŠTVA KRANJ CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številket 2492. 3492 mm mM Mdor hoče pm pomit pmmlpm namlmm aR ßaßm dru|c Infermatilo ifccc© mm mo Rh o^fascr na; prilmni v »namGah a AfJ* «te«i> n« hm pr«/«/ edjorora / « M^mMW CENE M A UM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fluitovi matih og£as>ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ tSrbcvIfah v hiši g. dr. Baumgartner ja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!. «Ti • f «i ti Brivskega pomočnika prvovrstnega, v stalno služ bo t plačo po logovoru sprejme takoj Salo® Doba j v Maribora, Gosposka nI. it.' 38. 2006-1 Učenca zdravega in mučnega, ki ima potrebno šolsko Izobrazbo in veselje do trgovine, sprejme takoj več ja trgovina na Gorenjskem pojiudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 13fi« 2915-1 Siraria sprejmem. V poštev pridejo samo prvovrstne moči z daljšo nrakso. Mljekarstvo Burvatié, Zagreb, Ilica 69. 2903-1 Mehanika r* čevljarske »Singer« Si vaine stroje, z do-Hrimi spričevali sprejme takoj čev 1 arska tovarna I. Razbor-žek. Tržič. 2902-1 Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom v letoviškem kraju Gorenjske. — i'onud'.e poslati na Oglas m» oddelek »Jutra« pod »Delaven in pošten«. 2711-1 Notar, pripravnika z izpitom sprejmem takoj ali pozneje. Pouudbe z navadno pogoje» na oglasni oddelek ».lutrac pod šifro »Pripravnik«. 2611-1 Brivskega vajenca poštenih staršev, doma iz Ljubljano, sprejmem. — Na «lav pove oglasni oddelek i Jutra«. 1272-1 Učenca ali tekača ' i-!5 let starega sprej-nni. S'aslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3000-1 Kontoristinjo zmožno slov. in nemškega jezika, ki razume knjigo vodstvo. sprejmem takuj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 29Ó3-1 Učenko s 3 meščan, šolami, do'.>ro računarieo, poštenih star jtv sprejmem v modno iti manufaVturiio trgovino Ljubljani. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Pridna učenka«. 2993-1 Hotelsko sobarico m osebo, katera bi zato. da dobi perje za zaslužek, T-ako soboto zaklala in o«nažila večjo množino pe -utnlne, iščem. Zgladiti m .in v hotelu in restavraciji Tiri »Belem Kranjcu« (Kaj frž), Ljubljana, Flori jan-ska ulica 1. 3001-1 Ekonom »Tziran v vseh panogah sadjarstva, vin »gradniš tv a n tudi gozdarstva, spretna in zanesljiva moč. sam ski ali poročen, toda brez otrok, vešč po možnosti nemščine io slovenščine, dobi mesto. Pro-sta staeija "n stanovanje. Ponudbe, z navedbo n'ač:ln;h pogojev in prepisi spričeval pod »Tüchtig« na og'as. odde lek »Jutra«. 2971-1 Pek. pomočnika in vajenca « hrano in stanovanjem sprejmem takoj na deželo. Ponudbe na og'as. oddelek »•lutra* pod šifro »Pckov-ski pomočnik na dež»ti«. 2978-1 Blagajničarko k: je obenem knjigovodi-rja. sprejmem s 1. ali 15. marcem, plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Ivan Veselic v Ormožu. 2976-1 Kravarja vestnega, ki zna oskrbovati živino in žensko ki zna dobro molzti ter kmečka dela o-pravljati, sprejmem takoj. Lahko sta tudi mož iL žena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kravar« 3007-1 Modist. pomočnico samostojno in spretno sprejme modni salon. Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe na salon Chic«. Ljubljana, Wolfova ulica 3. 3016-1 Natakarico taro 30—10 let sprejmem na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Kavcije zmožna 50«. 3033-1 Perfektna knjigovo-dinja — bilancistka znanjem državnega in nemškega jezika, dobi mesto. Ponudbe s podatki o edanjem službovanju, ta htevkom plače itd. do 25. t. m. pod šifro »Resna samostojna delavka« na ogl. oddelek »Jutra«. 3035-1 Zdravo deklico pošteno, staro 12—14 let sprejmt>m na deželo proti plači po dogovoru. Naslov oglasnem oddelku Jutra 8034-1 Pekovski pomočnik mlad dobi talcoj službo sa mostojnega mešalca Pismene ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plača«. 3044-1 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi rani potniki, za obisk pr! vatnih strank v Ljubljani, okolici in eeli Dravski t>» novi.nl Nastop takoj. Pis mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja m pod šifro »Fiksum lt provizija«. 1359 5 Moji gosp. agenti! Sami sebi škodujete z Va Jim brezdelnim postopanjem. Kaj je na Vas uporabnega? Pustite nas k «listati rati. — Imamo interes potom Vas prodati case jako praktične, cene in nepogrešljive družin, predmete. Opustimo vse poudarjajoče besede, katere samo otežkočajo cilj. Času primeren zaslužek. — Razpošiljalnica Šapira. Mi klošičeva cesta štev. 14. 29S2-5 Šivilja perila spretna, ki gre šivat v hišo, dobi zaslužek. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 3015-3 Zastopstvo kake večje tovarne ali veletrgovine sprejmem za Slovenijo. Potujem že 10 let brez menjave služb. — Reflektiram le na stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 70«. 3026-3 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije 205 4 Razprodajamc izvrstna bela vina Pozor! lAmerikanec kupi vilo ali dvodružinsko novo hišo za n» » ci\ r»;« a üvoaruzinsKO novo niso za po Din J.OU l'D L'in 3 | Bežigra Jcira ali pri Stadi 'onu, v ceni do 250.000 Din Ponudbe i natančnimi podatki na oglasni oddelek za lita? na debelo, vsled opustitve veletrgovine, !«► klet traja zaloga »Vinea«, veletrg i vinom. Rudnik prt Ljubljani. &17-6 Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 2926 20 Čamernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska c. J6 (Jago Anto). Prva »blast koncesiouiiana. — Pro^ptsk tastonj. Pišite ponjl Sài Otvoritev novega t e č a i a nemščine za otrobe do šolske dobe. Vsak lan popoldne eno aro. Istota to nove večerne skupil.* za odrasle: francoščina, nemščina in angleščina. — Knafljeva ulica štev. 4 — pritličje. 887-4 2 ogledali 60 X 115 prodam in kupim lavor za umivanje glave. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2990-6 Kavarno prvorazredno v centra Zagreba, z bogatim inventarjem radi bolezni prodam. Pojasnila daje Ecker, Za greb, Frankopanska ul. 3. 30:19-0 Diro dobro ohranjeno, ki nosi do 350O kg, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3021-6 Posestvo obstoječe iz gostilne, gospodarskega poslopja, ledenice, kovačnice in klavnice, vse zidano in z opeko krito, v najboljšem stanju, 16 oralov zemlji šča — travnikov, njiv ter 2 Vb orala vinograda, z vsem inventarjem in živino, na križišču glavne ceste, avtobusna postaja, 15 minut od kolodvora, vinograd s stanovanjem in 40 hI vina takoj naprodaj. — Ponudbe r.a pedr. »Jutra« Celju pod značko »Do-bičkanosno posestvo«. 2968-20 rt f a a /• i 4 Pletilja sprejme delo na dom. Na slov pove oglasni .iddelek »Jutra«. 2956-3 Perilo v pranje in svetlolikanje sprejme M. ulica 39. Siegl, Rožna 2552-3 Šivilja za obleke in perilo, gre takoj šivat na dom. Na-»lov pove oglasni odd»lek 'Jutra«. 29S9-3 Zastopnika dobro vpeljanega v papirnati stroki, proti proviziji za vso Slovenijo išče r.a •rre-bška veletrgovina. Ponudbe na Pnblicitas. Zagreb, Ilica 9, pod 25.601. 29S0-3 Mlajšo postrežnico pridno, čisto in snažno, vajeno vseh hišnih del. sprejm'-m takoj za popoldan. Naslov v ogias. oddelku ».Jutra«. 3008-3 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika Strojnik in kurja? izprašan, trezen, izučen stroj, ključavničar, z dva najstletno prakso, vešč tudi montaže, transmisije ter elektrike, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašan« 2S75 2 Brivski pomočnik prvovrsten, dober onduler in bubi štucer, išče v s 1. februarjem službo v Sloveniji Naslov ? oglas, oddelku »Jutra«. 1513-2 Dekle za vse pridno, ki govori sloven sko in nemško, išče služ bo za takoj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Frida«. 29SS-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, dober prodajalec. prost vojaščine, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod šifro »Spreten in pošten«. 28S7-2 Prodajalka poštena in marljiva, vešča mešane stroke. želi pre-meniti mesto. Gre tudi v špecerijsko ali delikatesno tnrovino. Cenj. oferte na o;!as. n.Jiielek »Jutra« ned šifro »65ü«. 2973-2 Pridno dekle vajeno vseli hiši.ih de! in perfektne kuhe. išče služ bo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogias. odd»!ek »Jutra« pod šifro »Št 210« 3031-2 Ekonom noročen. star 34 let. z večletno prakso, izkušen v vseh panogah kmetijstva išče stalno «lnžbn na več jem nosesfvu ali graščini. Ponudbe na ogli«, oflrlplel,-»Jutra« pod »Primorec« 3035-? InteHerent. Slovenec star 33 let. marliiv in ve sten. trg. izobražen. Išče stalno službo skladiščnika v trg. ali industrij, pnd jetjn. Prevzame tudi me-to pnrtfria. Dober izložben dokorater in paketirer. — Vešč slov.. hrvaščine in nemščine. Služb« nastopi lahko 15. februarja ali na željo tudi prej. Ponudbe na osladni oflrlelok Jutra pod Šifro »Zavidovič'» 5037-2 Pekovski oomočnik nošten mladenič, išče služ bo. Cenj. noTindbe na oddelek »Jutra« pod 5'frn »Poštenje«. 3053-2 Drsalke poceni prodam. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jutra« 3043-6 Pulti, dolge mize in stelaže se bodo proda jale dne 23. t. m. popoldne od 2. ure naprej v Wolfovi ulici št. 12 — ra dvorišču (Oražnov domi. 3052-6 JMiTfM» •fHr%ilc$> Avto tn koncesija za taksameter takoj napru daj. Voz znamke »ADM«. šestsedežen, električna razsvetljava itd. Vse v zelo dobrem stanju. — Pismene ponudbe pod »Tak«aineter« ria podružnico »Jutra« v Celju. 2969-10 Motorno kolo s prikolico, angleško, 500 cm' O. H. V., v izbornem stanju za 14.000 Din proda Lampret in drug, družba, Ljubljana, čelenburgova 4. 1447-10 Motorno kolo BSA model 28, 250 cm', v brezhibnem stanju zamenjam za majhen poltovorni avto, pripraven za potovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2991-10 Zaprt osebni avto prav dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«. 2997-10 Drobilec za mletje kamnja, dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na o:r!as. oddelek »Jutra« pod »R. G/2S«. 27CÌ9-7 Staro železo, baker medenino, svinec in vse druge stare kovine kiipujt Stupica Franc, že lezi-ina v Ljubljani. Oo sposvetsk3 e. 1. 2920-7 250.000 Din posojila iščem na posestvo i dobr vpeljanim podjetjem prot' dobrim obrestim in vknjiž bi na prvo mesto. — Po nndbe na: Dr. Wur'bach odvetnik. Litija. 2707 i(> Družabnico starejšo, trg na ohm žen o. s kapitalom 13.000 Din sprejmem. Ostalo po do govoru. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Celju pod značko »Starejša«. 3059-16 Dvodružinska hiša z velikim vrtom naprodaj Stanovanje takoj prosto Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«, 3054-24 46. V>5 jezen je izpregel. Ha bi peš odpeljal *>,ia domov. Ko je izginil z njim, sta se, hvala Bogu. tudi mlada floveka spet uašla. Tinka je bila lepo okrašena z vodnimi rastlinami, line pa se je bil okoristil s priliko in «jel ribo. Puhasto perje ;tsto. Sobano kg po 4P trugs vrsta po Dìd S8 fcs iisto Bele ffo«je kg po 131 Din In Sistf pub kg po Di' 250. Razpošiljam no po?' nem povzetja. L Brozov' Zafrreb. tüc» 82. k «m * fi«tilnie» perja 26" 2 lončeni peči stoječi, v dobrem stanju po LŠzki ceni prodam. Nra-slo>v pove oglasni oddelek »Jutra«. 1550-6 Veseličnim prireditvam äzposojujem dekora-cijska lavorjeva drevesa ter nabavljam cvetje nageljnov. Društvenim pred-naročilom znižane cene. — Ivan Jemec, vrtnarstvo v Maribora. 1231-6 Kupim hišo večstanovanjsko, tudi sta rejšo. kjerkoli » Ljublja ni. Cenj. ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod S!frr> »Do 400.000 Din«. 367S-20 Prodam hišo tovozidano. en ^nadstropno, tristanovanjsko. velik vrt, Podrožnik. Desetod stotno obrestovanje. Ugod ni plačilni poboji. Naslov v ogla&nem oddelku »Ju tra«. 2677—20 Stavbne parcele Koleziji ugodno na pro laj. Poizve se na Trnovski žagi. 2992-20 Hišo gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo prodam hlizu postaje. Pripravno za penzijonist3 ali obrtni ka. Pojasnila daje R. Mejak. Šmarje 19 pri Serrici 2972-20 Hišo hlev. vrt in stavbne oar rele agodno prodam Na lov pove oglasni oddetelc »Jutra«. 2946 20 Dva lokala v novi vogalni hiši oddam v Staničevi in Suvo-borski ulici (Bežigrad). Cena 500 Din. Istotam oddam tudi kompletno stanovanje. 29S1-19 Skladišče ali klet iščem za vinsko trgovino. Ponudbe na oglas, oddeìek »Jutra« pod šifro »D. P.-3011-19 Manjšo trgovino mešanega blaga, brez kon kurence, pri farni cerkvi oddam. V poštev pridejo !e resni reflektanti. Kdor se resr.o zanima za prevzem. naj se osebno oglasi na licu mesta vsled na daljnega razgovora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 3036-19 Dobra gostilna z velikim vrtom in več objekti, na najprometnejši ljubljanski cesti takoj naprodaj. — Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ulici štev (i 3050 19 Sostanovalko souporabo kopalnice sprejme boljša družina. — Naslov v ogiasneni oddelku Jutra«. 3045-23 Srebrne krone staro zlato in srebro ko puje Rafinerija dragih ko vin. Ljubljana. Ilirska nI! ca 36. vhod h Vidovdan ?ke ceste pri gostilni Mo žina. TO Elegantna spalnica kompletna, omara za knjige in amerikanska pisalna ini za ugodno naprodaj. — Ogledati med 10. in 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29S5-12 M Maske v zelo veliki izbiri., po niz ki ceni izposojuje Ana Staudinger, Celje, Aleks.m irova 7. 1322-13 Kompletne maske iio 150 Din nudi samo atelje Miss, Mestni trg 25 3002-13 Jesenovih plohov od 4 m naprej, ali čokov kupim do 100 m3 proti pia čilu pri prevzemu. — Po nudbe z navedbo množine in cene na oglasni .>dde lek »Jutra« pod »Plohi«. 3004 15 Hmelievke rabljene 3.100 komadov polovica iz leta 1928." po invica pa iz leta IÜ29 oro dam Ponudbe na og-a^ni vHelek «Jutra« pod štfr" »Ilmeljevke«. 2977 1 Dijaka nižješolca sprejmem v v oskrbo za V>0 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3020-22 Hišo in njivo v izmeri 1 orala, pripravno za vsakega obrtnika ali vpokojenca, prodam za 20.000 Din. Naslov v ogl. oddelku ».Jutra;. 2995-20 Na Vrhniki prodam boljšo, podkleteno hišo s štirisobnim stanovanjem, elektrika, vodovod. vrt in sadovnjak. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2931-20 Delavnice za dva obrtnika, tudi s stanovan'em vred takoj oddam v Zgornji Šiški. Na slov pove oglasui oddelek •Jutra«. 2958 19 Hostilno. trgovino in mesarijo tričetrt ure od Celja. » večjem industrijskem kraju tik železniške postaje, ob banovinski c.esti. t v«em inventarjem takoj prodam 140.000 Din. Potrebno 100.000 Din. Hiša je pod kletena in ima 10 velikih pob. zraven tekaj zemlji šča. Poizve se v gostilni Narodni dom — Lunež*ii1; Anica. Celje. 1327 IU Trgovski lokal z gostilno ali brez. v pro metnem kraju, tajraje r« deželi vzamem v najem. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj«. 1518-17 Tovarna pletenin z 12 stroji na električni pogon in vsemi pripomočki z lokali vred, sredi Ljubljane zelo ugodno napr.v daj. Ponudbe na oddelek »Jutra »Pletenine«. Skladišče pripravno za trgovino s ko rivom. v Ljubljani vzamem v najem Dopise na oglas oddelek »Jutra« i>od šifro »Za takoj«. 2963-17 Restavracijo ali bonšo gostilno v Industrijskem kraju želi vzeti v najem zakonski par Cenj ponudbe pod »Solidno n« na oglasni odd. »Jutra«. 2859-17 Malo hišo v najem z gospodarskim poslopjem pri vodi ali t elektriko vzamem za ve5 let. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blizu kolo dvora«. 2644—17 Gostilno v najem vzame zakonski par brez otrok okoli Ljubljane i.a Gorenjskem. Položi tud primerno kavcijo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek ^ Jutra « pod »Takoj _ pozneje«. 1350 1( Staro/nano eostilno na najprometnejši cesti Ljubljani, obstoječo iz več gostilniških sob. večiega stanovanja, kleti, prostora 7,a balinanje, več vrtov in hlevov, z inventari«»™ ta k-oi oddam v naiein. Po jasuila daje Društvo hišnih posestnikov. Saler.drova (i 3051-1 Maniši trg. lokal na deželi vzamem takoj v najem. Mesečno je treba doseči vsaj 40.000 Din prometa. Lahko tudi na Hrvaškem. - Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poi šifro »Gotovina 35.000 Din 3040 17 Dve lepi sobi Opremljeni Urogo srparira ni. sredi mesta oddam Kopalnica na razpolago Ogledati med 11. in 17 uro. Naslov v oglasnem xidelku »Jutra«. 2601 2=T Elegantno sobo s posebnim vhodom, v cen tru mesta oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 2987 23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, s so uporabo kopalnice, mirno 10 minut od pošte oddam Poizve se med 1. in V« 3 uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2986-23 Več stanovanj s priliklinami takoj oddam v novi hiši v Z g. Šiški. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2957-21 Enosob. stanovanje j kuhinjo oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2952-21 Solnčno stanovanje 3 sob in pritiklin, z elektriko ter vodovodom, po možnosti s kopalt.ico. v Ljubljani išče mirna in snažna stranka. Ponu !be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maj ali avgust«. 2915-21 Stanovanje 2 sob, kabineta in kuhinje. elektr. razsvetljavo, v mirni in krasni legi. 5 minut .od me,sta poceni od dam s 1. fehruarjem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S76 21 Ženkico išče 33 let star samec, in sicer tako, ki bi imela event. tudi veselje do trgovine in restavracijske obrti. Odmevi naj se |H>-šljcjo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ne iščem«. 3017-23 Posestnik išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo, staro do 45 let, z nekaj premoženja, zmožno mlinarstva. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Mlinar 4-"i«. 3039-25 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Ilibšer. fotograf Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 85 -i i Nov, črn pianino ugodno prodam. Naslov v o-lasncm oddelku »Jutra« 2996-26 Kratek klavir dobro ohranjen prodam za 7500 Dia. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 00-17-26 Dvosob. stanovanje z vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2726-21 Lepo stanovanje 2 sob kuhinje, predsobe balkona iL pritiklin takoj oddam stranki brez otrok, ali t odraslimi. — Zelena jama. lovaruiška uli"a 21 2991 21 Stanovanje komfortno, 3 ali 4 sob, kopalnice in drugih pritiklin oddam s februarjem ali marcem Ogledati med 1. in 3. uro popoldne. Naslov pove oglasui odd<-Vk »Jutra«. 3009-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje o d d a in takoj v Maribora Kratka ulica 5. pri sport-ueai igrišču Rapid. 3050-21 m 'ji Katera dobrosrčna gospodična bi posodila mlademu obrtniku 3000 Din proti vrnitvi, ali ženitvi. Dopise na oglasni •ddelek »Jutra« pod šifro »2531«. 2S9S 24 Lepo, prazno sobo s parketom in elektriko odda Pišlar. Tržaška C. 19 (nasproti tobačne tovarne) 3010-23 Zračno sobo s posebnim vhodom takoj oddam na Mirju. M:irnv>n-tova 13. 3018-23 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3019-23 Mesečno sobo r centru mesta oddam s 1. februarjem solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2888-23 OoremHeno sobo r bližini realke iščeta s 1. februarjem 2 gospoda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 3014-23 Lepo sobo v centru mesta taioj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 3049-23 Preprosto sobo ZT\ven bolnice oddam ves og'ssni ' darj odsotni moški osebi, pod šifro , Naslov v oglasnem oddelku 2877-19 i »Jutra«i. 3041-23 Schneeflocke 21. — d. — 18 Colunibu' Labaciensis. 2999 Kranj—Ljubljana Nedelja. Kozaček z rumu nimi koravdi — poznanstvo mogoče? Temnemodri vis a vis. 2944-24 Smučarja treniranega, srednje dobrega, za enotedensko križarjenje po Pohorju, išče aka demik. Ponudbe na oglas, •ddelek »Jutra« pod šifro -Snežne poljane«. 3013-24 Vabijo se svatje v parib. v narodnih nošah za v soboto oa ples Ja-lranske Straže v 1'nionu. Priglasitev na g M. Pod krajšek. danuki frizer. Sv. Petra cesta 12. 3023-24 Dopisovati želita dve v kuhanju i vežbani gospodični, z res nima gospodoma. Ponudbi r.a oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubezniiva?. 3012-24 »Ineeborg« DviJutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.