St. 198 V Ljubljani, sobota dne 31< avgusta 1918. Leto IT, Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. UredniitTO in npravniitro ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, za po! K. 21—, za četrt leta K 10-o0, za mesec K 3'50. 7.a Nemčijo celo leto K 46, ostalo tujino in Ameriko K 54. leta za Ho jugoslovanske Inseratl: Rnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za liat so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Preskrba z živili. Vlada je podražila kruli in i moki o za sto odstotkom/. Zvišala je najprej nakupovalno cenoži-ta in razglasila, da se bo s padražemjem (nakazala obenem tudi pota a; knušnia količina. Samo-obsebi razumel je vsakdo tudi, da se bo delila enako taklli poima močna količina. Žito je požeto skoiro po viseli krajih, ponekod tudii že omlačeinio, a drže in as še vadnoiob polovični ^močni kofliiaimi, iio nekod pa molke sploh nič me daj o. Maso je postano ireidlkdst. Za one, k;i me morajo plačati za klilo dvatjlset do trideset kron. Doba1 sailate 'iin kumar je za mamii, v koilikor jo je sploh bito, kajtii bre: olja ali šipe!1.a kumare im sajata niso dobro uaitae. 1 mamno le boli dobo kolerab in zelja. Govorimo maimreč o kiGfliziumu mase, ikli ne poizmštio finih prikuh. Kako pa maj se sočivje zakuha, ako mii moke? O masti še ne govorimo ne. Dameis velja >za večino tjnidd: Uiboigii ljudje kuhajo z vio-dio. Kdo imiore dames kupiti mast? S par dekaimi, katere dobiš oficielmio vsake kvatre, si gotov v eniem alJli dveh dmeh. Kdo sli more potlej ofciielne dobave kupiti mast? Prodaija se po 60 do 80 K. Prejšnje ,leto ije Mo v kobilici sadja, dameis ga vidimo le malo. Zoipot stopa vprašanje v ospredje, od časa naj živi šinoika miasa, nastavljemci in delavcii. Kdio ima kako trgovino .alii je kakršemisiibcdi že i>rod.ucet, ta .si pomaga glede ma imoriSme živilske cime tin itudti glade ma nabavo. Danes -velja le: Blago za blago, cena za ceno. Široka masa nima nikakega blagra iraizun delovne moči im zanj:) me velja cena za co;vo. Nc bnee namena se razpravlja v imeščamiski javnosti vedmo in vedno o neverjetno »vlsoktih« plačah delavcev. Vemdai si nihče ne vzame truda, da bi preiskal, koliiik o je mia itom rasni c e. Sicer je res, da imajo po-sahuo kvailifiiiOiirani delavoi, ma katerih delo je obrat mavezan, razmeroma visoke mezde. Toda pni masi delavcev im pni mastavljancih marašče-nje zaslužka ni v nikakršnem razmerju z naraščam i eni živilskih cen 'im s cenami drugih potrebščin. Čeprav jih vemo, vendar navedimo nekaj zgledov! Kruh in moka sta veljala komaj tretjino te,tja, kar dames, tudi v najdražjih časih. Maso stane dames ofcielmo šeistkirat toliko kakor prej, meioificielmo deset- do peitmajistkrat toliko. Masti, katere o&iefao mi dobiti, več kakor trliidesetkrat toliko. Pirtikuhe so — kar se skono me opaža — več kot desetkrat dražje. Krompir, ki ie sicer v tem času veljal največ 20 vinarjev, stane oficfetlmo 1 K 50 viim., to u'e več kakor sedemkrat več. In obleka ? Preproste, toda vendar močne hlače so veljale 6 do 8 kinom, danes stanejo majslabše hlače čez 100 kiron, tedaj desetkrat več Tedaj maij pride, ikli besediči o visokih delavskih plačah im maj nam navede dalav-ce, 'katerih plače so v enaki meri naraščale ka-■koir četne živil in potrebščin ? 1.1 ^ehtivs!tvo po vsej Avstriji se nahaja v me-k aikam plačilnem gibanju. Pričelo se je, ko se je na Dunaju zmanjšala krušna količina za polovico, in je prišlo šele v tir, ko se je zvišala cena kruihiu 'iin moki. Ako so poidlietmiikii ali skromen meščan glede tega razjarjeni alti celo vpijejo, to ne lizprememii ničesar. Delavci niso tako ustvarjeni, da bi mogli zahtevata višje delovne mezde, kajti toliko ne dosežejo, da bi mogli vojmlim dobičkarjem delati ma sejnin tihotapske trgovine konkurenco. Kdor hoče danes živeltli z denar -ue',ikc vs,°te. Delavcem bi bila saj deil-kHičkui m 'nujnimi potrebščinamli pri , r* ^ u- *° ooniosni ,«> rL J ’ da b'J zadlOSitll SVOjemu n-i imhl«ka 'v ni h !da'in°Sr'fČi' Kajt'i kolličkaj dostoj-na ob.tka \ olja danes 1500 do 2000 kroti. Zategadelj vedmo omamo: »Kaj imam od denarja, vsaj me diobm zana mčesar«. in v^endar ne prestaja sirtOKim ljudskim masam drugega, kot Zahtevati več plače. Spomladi sta vlada in pre- hraiiijevalmi uradi kazala prazne rcike iin tolažili ljudii, čaš, par iceidnov še po trpite. Sko>ro desetkrat toliikio jih ije sedaj že za mamli, pa še vedno čakamo na polno močno ikoiicinio. Im k temilu pride še vprašanje: Kako bo v poizmi jesemi? Ali me da vlada o tem nobemega računa? Nimamo občutka, da bi in a višjih mestih vladala daleko vidnost, temiveč da se upa zopet le nia slučajno srečo v pr eh rami. Resolucije nemških socialnih demokratov alpskih dežel. Kakor smo že poročali, so zborovali nemški socialni demokrati alpskih dežel dne 18. t. m. na konferenci v Zeli am Seie na Soimoigraškeim. Dames prinašamo resolucije s te 'konference v celoti, kakor jih je prinesla dunajska »Arbeiter-zeiitung«. I. Zastopniki o rga nizi ranih, raztredno zaved-mih nemških delavcev avstrijskih alpskih dežel protestirajo protli drzmoisti memišiklih meščanskih maciomalistov, da govore v imenu Nemcev*alp-skih dežei. Števila voiilcev pri državnozborskih volitvah — in te so po zmiislu ©dime demokratične volitve — pričajo, da zastopajo nemški meščanski šovinisti najmanjši del alpskih Nemcev. Nemško delavstvo alpskih dežel najodločneje protestira proti temu, da bi se smatrali skiepi takozvamih meniških volkstagov za izraz volje tudi le enega pomenljivega diela nemškega prebivalstva alpskih dežel, ker sklicujejo te volkstage od nikogar 'izvotljeni ljudfie. Taikozva-tr m ljudskim sveitorn, ki prirejajo zborovamja, napačno imemiovama volikstagti, odreka pravico, stavljati v iimenu nemškega preibivalstva progi ame za bodočo uredbo avstrijske državne skupnosti. 1 lelavist /o nemških alpskih dežel je demokratičnega mišljenja in zato načelno zavrača vsako politično in nacionalno predpravico v državi. deželi in občimi; tega svojega nazora pa ne more uveljaviti le zato, ker izroča obstoječa reakcionarna dež^hiozborska in občinska volilna Dravica upravo in sklepanje le nacionalistom. Zato zahteva, da se takoj odpravijo volilne pred-pi aviice posedujočih razredov v vseli zastopstvih kot predpogoj zdravega, svobodnega in naprednega razvoja v državi. Nemško meščanstvo ltoče doseči svoje namišljene cilje z izločitvijo državnega zbora in s\ o jev oljnimi akti absolutističnih vlad, priznava se torej kot nosilec ljudstvu sovražne reakcije in usiljuje s tem organiziranemu nemškemu delavstvu najhujši boj ]>roti nemški buržoazijl. II. Zastopniki organiziranega delavstva nemških avstrijskih alpskih deželi pa dvigajo obenem protest proti reakcionarni neodločnosti vseh .do— sedanjih avstrijskih vlad, ki ne spoznavajo miuj-uih časovnih potreb, hoteč ohramlti Gin n več pire-/ i vel e in v vojn i posebno dodobra dogiospoda rjene stare Avstrije, in se stavljajo na pot vsaki odločni, času primerni demokratični rešitvi na-lodnostnega vprašanja. Zavračajo pa pravtako tisto narodno politiko, ki hoče uresničiti narodne cilje z zmago eaie ali druge v vojmi se naliaja-lioče imperialistične skupime. Kakor se zavzemajo pri voijujočih narodih za sporazumni mir in za splošno zvezo enakopravnih narodov, ki izključuje bodoče voijne, tako zahtevajo na mo-tramje ’ prouiradbo države na podlagi popolme svobode im enakopravnosti vseh avjsti ijskih ma-i'odiov. III. V demokratični družbi me sine vladati mami-šina nad večino, niti ne narodna manjšina nad narodno večino, pa tmdi narodna večina ne nad narodno mamšino. Konferenca nemškega delavstva odklanja zato nemško nadvlado nad drugimi narodi, kakor tudi zavrača'v čeških in jugoslovanskih deklaracijah označeni namen, vladaiti s češkimi in jugoslovanskimi večinami nad meniškimi manjšimamii, kar vodi mujmo do zatiranja. Pač pa zahteva, da odločuj vsak narod svobodno iin samostr ino o 'sviotfih lastnih potrebah, torej popolno samoodločbo za vsak avstrijski narod, s pravico, da si ustanovi lastno državo im smatra za predpogoj ozdravitve Avstrije, da so preuredi v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodov. Zato se me odreka spoznanju, da maj se reši tudi jugioslovamsko vprašanje v tem zimfalu im da naj pride tudi italijansko prebivalstvo v tej državni skupnosti do svoje narodne samovlade. Šele taka mačelma preureditev bo omeji!a narodne spore, osvobodila ravmo življenje uničujočih narodnih prepirov, omogočala ustvarjajoče socialno delo in odstranila naj večje zapreke v osv obojevai!mem boju delavskega razreda pni vsakem narodu. Ta rešitev odgovarja predvsem razrednemu interesu delavstva, odgovarja ca tudi initeresu nemškega naroda, kajti ie tako bo izšel kot poseben činitelj iz avstrijske narodne družbe in mm bo omogočeno matiuspešneje varovati svoje narodne interese brez tujega notranjega in zunanjega vpliva. To je edina pravična poit, ki jamči za varnost narodnih interesov, dočiim sloni politika narodnih šovinistov na krivičnosti iin nasilnosti, vodi dio katastrof im kar naijboli ogroža bodočnost nemškega naroda, ki ni nemškim delavcem nič manj pri srcu. Zaupniki organiziranega nemškega delavstva alpskih dežel protestirajo proti temu, da skuišata madžatrisika plemiška oligarhija in avstrijska nemška buržoaziju obnavljati stari pakt za obvladovanje im razdelitev vseh ostalih avstrijskih narodov; neobzirno Sni bruitalno narodnostno politiko Ogrske smatrajo za glavno oviro narodnega sporazumijenja in rešitve narodnih problemov ter odklanjajo vsako skupnost s temi načrti. V preureditev Avstrije smatra konferenca alpskih nemških socialnih demokratov za potrebno, da se odstranijo kronovinske meje, ustanove, v kolikor ir to potrebno, nar edino enotna okrožja, uvedejo demokratične krajevne uprave v Občini in okrožju, in sicer tudi v enojezičnih Ozemljih, izdajo zakoni v varstvo ostalih narodnih manjšim lim ma drugi sitrami, da se združijo narodne države v popolno gospodarsko in prometno skupnost, imenujejo glavme železnice im druga prometna pota kot skupna zvezna zadeva in da še imenujejo pristanišča, pred vsem Trist, za zvezna pristanišča. Konferenca poživlja nemške delavce alpskih dežel, da delujejo v zrn,is!u teh načel, in izreka prepričanje, da Avstrija le tedaj ne bo več ogrožala evropskega miru, aiko bo vsakemu avstrijskemu narodu zaigotoviliemo samostojno življenje. Šele tadaj se uvrsti liga avstrijskih narodov v ligo mairodiov celega svata, ki bo traino varovala svetovmi mir. Končno še m asi edm ji sklep: V prepričanju, da se uresničijo tii cilji ile v skupnem boju celokupnega avstrijskega proletarijata, pričakuje konferenca, da porabi im pospešuje stramklino načelstvo vsako priliko za pogajanja s socialno demokrat, strankami drugih narodov. Nemškim delavcem sudetskih dežel pošilja konferenca svoj bratski pevzdrav in jih zagotavlja, da .popolnoma soglaša z načeli iin zahtevami, stavljenimi na brniškem delavskem dnevu teta 1917.____________ Turški aneksionizem. Berlinski »VorvvSrts« piše: Pogajanja s Turčijo slede turško-bolgarskih spornih vprašani zaradi Dobrndže in Klede kavkaških problemov še vedno niso godna za uspešen izid. Vršili so se v Berlinu, Bukarešta in Carigradu pogovori. Sporazum se pa ni dognal, ker različni kontrahenti nikoli ne morejo skupno obravnavati. Zedinjenje vseh predmešetarjev v Carigradu se je preprečilo zaradi pasivnega odpora nekaterih oblasti. Dozdeva se, da ima Turčija na zavlačevanju tega vprašanja interese; hoče najbrže dobiti na Kavkazu in v Perziji kolikor mogoče prosto roko za aneksionisti-čne namene. Podlago za preorientacijo Turčije na sever in na jug smo dali vendar mi sami z brest-litovskim mirovnim sklepom s tem, da smo dali Turkom Kari, ArJa-han in Batum, kor ima Batum v eunast le za onega, ki ima petrolejsko ozemlje Baku, tedaj so poizkušali iurki to doseči s prodiranjem. Turško javno mnenje je nilo z nekako gotovo pravico razočarano, ko se je vojaško prodiranje na našo željo naenkrat ustavilo, zakaj Turki so imeli logiko zase, da niso verjeli na male države v Kav-kaziji. S členom desetim, ki naj Rusiji zagotovi nevtrali-teto Perzije, smo izgnali Ruse iz severne Perzije, zato da bi videli vdreti v--Bakum Angleže in — Turke. Ob turškem zasedenju se je izjavila dosedaj precej lojalna perzijska pokrajina Aserbeidsclian naenkrat za samostojno. Aneksionistični nameni Turčije na severu torej skoio niso več dvomljivi. Nemška vlada, ki jim je v Brest-Litovskem zato dala dober zgled in dobro podlago, bi naj pravzaprav bila nekoliko manj začudena glede na novo orientacijo Turčije. Nasprotniki brest-litovskega miru pa itnajo pravico. :la kažejo tudi v tem oziru na negotove konsekvence. V lahko pojmljivem nemškem in avstrijskem interesu je, da Turčija prestavi težišče svoje politike v Mezopotamijo in Sirijo. Ako se nemške čete bore na mezopotamiški fronti za Turčijo, tedaj imamo pravico, turško vlado opozarjati na to, da nemško javno mnenje smatra kot dolžnost, da Turčija zavzame politično iniciativo bolj na ogroženih krajih v Mezopotamji in Siriji, kakor v Kavkazu in severni Perziji. Gotovo so turške čete na novo nastali perzijski fronti potrebne; toda aneksijska tendenca Turčije v Kavkazu in v severni Perziji bi prezrli, če bi preložili gospodarska tržišča z juga na sever, kar bi bilo pripravno, da zaneti med zavezniki konflikte, s katerimi se nemško javno mnenje ne more sprijazniti. Nujno se priporoča, da sc postavi takoj nemško zastopstvo po angleških čet prostem ozemlju Perzije, tedaj predvsem v Tiibrisu. Ne le radi razmer do Perzije, temveč tudi zato, da se preprečijo morebitni uemško-turški konflikti in da se itak umljvi interesi Turčije zopet n»-vruejo na jug. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 30. avgusta. Italijansko bojišče. Južno Morja so napadla konjeniška naskakovalna krdela sovraž-no opirališče in so pregnala del posadke. 1 udi v dolini Conci so nastopale naše naskakovalne. čete z uspehom. Na visoki planoti Sedmih občin je bojno delovanje znatno oživelo. Pri Asiagu in severno Col del Rosso je izvedel sovražnik po silni topniški pripravi več sunkov, ki smo jih odbili deloma z ognjem, deloma v piotisunku. Včeraj zjutraj so napadla naša velika letala kolodvor Montebelluna iti so vrgla nanj 50 bomb. — Albanija. Nobenih večjih bojev. Šef gen. štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 29. avgusta zvečer. Uradno. Jugovzhodno Ar rasa so sc razvili popoldne riovi boji. Praske na sprednjem bojišču pred našimi novimi črtami vzhodno Bapau-me-Peronna, vzhodno Noyona. lnfanterijski boji ob Aileti. Med Ailetto ia Aisno so se izjalovili posebno težki napadi l'rancozov in Amerikancev s težkimi izgubami za sovražnika. Doslej je sporočeno, da je bilo razbitih nad 50 oklopnlh voz. Berolin, 30. avgusta. Uradno. Vojni skupini kraljeviča Ruprechta in generalnega polkovnika von Boeh-j i a: Boji na predpolju na obeh straneh Lyse iu severno Scarpe. Jugovzhodno Arrasa so topništvo in bojni letalci učinkovito prijeli sovražnikovo infantenjo in oklopne vozove med dohodom na bojišče. Proti poldnevu je sovraž-n,k zopet obnovil svoje napade. Njih težišče je bilo včeraj južno ceste Arras-Cambrai. Iz Cherisya in Fontainesa napadajočega ter proti Hendecourtu večkrat naskakujočega sovražnika smo odbili v trdem boju. Dalje južno je vdrl Anglež v Bullecourt in Riencourt. V omrežju strelskih jarkov in lijastem ozemlju prejšnjih bitk so se odigravali tu srditi boji. Riencourt smo sovražniku zopet iztrgali in tudi zopet zavzeli vzhodni del Bullecourta. Popoldne je sovražnik razširil svoje napade do severovzhodno Bapaume. Zrušli so se večidel že v našem ognju. Iz St. Legerja in Morya sem, je petkrat zaman napadel. Številni oklopni volovi so bili zbiti.— Severno Sonime smo v zvezi z južno reke izvedenim premikanjem preložili obrambno na črto vzhodno Bapaume — severoza-padno Peronne. Sovražnik je včeraj obotavljaje se sledi! čez Bapaume-Combles-Maurepas. -- Med Peronne in Oiso infanterijski spopadi na zahodnem bregu Somme iu Kanala. Močni napadi, ki jih je izvajal sovražnik jugovzhodno Nesle in iz Noyona proti našim novim črtam, so bili zavrnjeni. - Ob Ailetti se je ustalil Francoz ^hodno Folembraya, nepregloboko na vzhodnem bi egu. c i- letto in Aisno je v zvezi z Amerikanci obnovil svoje ua-pade. Med Pont St. Mardotn iu Chavignyjem je naskakoval od ranega jutra proti našim črtam. Oklopni vozovi so vedno zopet znova delali pot gostim valovdm napadajoče infanterije. Devinski, hanoveranski, turingijski in gardni polki so popolnoma omajali težke napade sovražnika, ki jih je izvedel s podvojeno premočjo. 72 oklopnili vozov je razstreljenih. Podčastnik Kropmeier in poddesetnika Mauske in Schlottau prvega oddelka strojnih |)ušk od 1. gardnega pešpolka sta skupaj zbila 5 oklop-uih voz. Od pešpolka štev. 162 je uničenih 20 okplonih voz. Francoz je bil včeraj tu težko poražen. Njegove izgube so izredno visoke. Dobili smo ujetnikov od 10. različnih divizij. Beri n , 30. avgusta zvečer. Veliki angleški napadi na široki fronti jugovzhodno Arrasa so se izjalovili. Krajevni boji južno Noyona in severno Ailette. von Ludendorff. Uspehi ententne ofenzive v Franciji. »Mittagsztg.« poroča iz Ziiricha: »Journal de.Oene-ve« konstatira, da je ujela ententna armada v svoji ofenzivi na zahodnem bojišču od IS. julija do danes 70.000 nemških vojakov in zaplenila 1700 nemških opov ... Vesti iz Rusije. Vseruski zbor sovjetov. Šesti vseruski kongres sovjetov bo zboroval v začetku septembra. Po poročilih iz Moskve, itna ta zelo važne naloge pred seboj, predvsem o nevarnosti vojnega stanja s prejšnjimi zavezniki. Ljudski komisar sodr. Trocky bo poročal o potrebi vojne napovedi ententi. Udeleže se ga razen delegatov vseruskih sovjetov, tudi zastopniki Poljske, Ukrajine, Finske. Fotonske, Kurske, Kavkaza, Turkestana, Basarabije in Sibirije. Razlastitev hišnega posestva. M o s k v a , 26. avgusta. Kakor poroča »Pravda«, je sklenil izvrševalni komite v svoji seji z dne 22. t. m. z razglasom posebnega dekreta, da se odpravi v vseh mestih zasebna lastnina na zemljišča. V mestih z nad 10.000 prebivalci se odpravi pravica zasebne lastnine za vse zgradbe, katerih dohodki presegajo, vključno z dohodki zemljišč, od krajevnih oblasti določene norme. Hipoteke nad 10.000 rubljev se razveljavijo. Ta dekret se ne nanaša na industrijska podjetja. »Srednjeiinoviti kmetje«. Moskva, 27. avgusta. Ljenin je razposlal vsem gouvernementom, sovjetom in vsem prehranjevalnim komisijam naslednjo brzojavko: Iz različnih vesti je razvideti, da kršijo odbori malih kmetov interese srednjeimovitih kmetov. Navodila za odbore revnih kmetov se razlagajo v tem zmislu, kakor da stoje revni kmetje v hudem nasprotju z ostalim prebivalstvom. Sovjeti niso nikdar nasprotovali srednjeimovitim kmetom. Nasprotno, vedno so bili pripravljeni, in so še tudi sedaj, zadovoljiti potrebam teh kmetov. Podoben zmisel ima tudi zakon o socializaciji zemlje, dalje odredbe o uvedbi maksimalnih cen za kruh, o izmeni blaga itd.; pri vseli teh zakonih in odredbah so gledali sovjeti še predvsem na koristi srednjeimovitih kmetov, ki so dobili po stoletnem suženjstvu šele sedaj pravico do svobodnega razvoja. Vsem gouvernementom. sovjetom in prehranjevalnim komisijam se strogo naroča, da streme po združitvi revnih kmetov s srednjeimovitimi kmeti. Donsko ozemlje se poveča. Kijev, 29. avgusta. Ai-madno povelje atamana ugotavlja skoro popolno osvoboditev donskega ozemlja in smatra za potrebno, da sc zasedejo v varstvo donskega ozemlja posamezna važna sosedna železniška križišča in mesta. Boji na usuriškem bojišču. Vladivostok, 29. avgusta. Na usuriškem bojišču je soviažnik obupno napadal. Vse čete aliirancev, izvzemši Amerikance, so se udeležili bojev. Okolo 300 sovražnikov je bilo pobitih. Japonci so igrali v vseh bojih glavno vlogo. Vstaja v Vladikavkazu. Moskva, 29. avgusta, v Vladikavkazu so se dvignili Kozaki in ozetinski častniki proti sovjetski vladi. Celokupno delavsko prebivalstvo se jim ic kot en mož postavilo v bran, da zatro protirevolucijo* Mestna duma in desni socialni revolucionarji so se izkazali kot protirevolucijski organi. Za sedaj je upor po-tlače”. Poraženi uporniki so zbežali. Politični pregled. = Nemškonacionalne skrbi. Graška »Ta-gespošta« toži v uvodniku od tanka, da se je po-'Litianii položaj v Avstriji v zadnjem času bis veno iLzpneineniii. Nemški socialni domokt atje da so se odrekli brnskemu programu m se na ve<- tudi med Schedeniannovci len m vidimo v njem. da se /.e umi jasni iu svetlika... ... Krepke besede. Na razgovoru, ki ga jc pruski vojni minister v. Stein »dovolil« glavnemu uredniku »Morge.n-poste«, je napravil minister proti predsedniku Wilsomi tudi to označbo: »S tem bi lahko predsednik prekosil i laži, zlobnosti in hudobnosti vso svoje konkurente...* = Turati izključen iz stranke. Kakor '.poroča »Avanti« so sklenili italijanski socialist:, da se socialistični voditelj Turati azkfauči iz stranke, ker ie v svojem govoru v zbornici, dne 16. julija, zagovarjal vojno politiko vlade. = Važen političen govor! Listi javljajo iz Londona: Lioyd Goonge bo govoril prihodnji mesec v Manchestru povodom podelitve častnega meščanstva važen političen govor. ^ Mirovna lisa iz 0(tese. V >c piiiis-lo odposlanstvo nniriovne lige iz Odese in se raz-govarjalo z zunanjim ministrom o irtotznic» svetovnega konigresii, k)i naj ga prurocii ^ mirovna liga. Ciilcde potovanja skozi Ogrsko je ponefielo odposlanstvo od avstro-ogr-skih tini nemškffih zastopstev ugoden odgovor. V stkmipsii se® s Kijevsko mirovno ligo je bilo stklc-njcmo, sklicati v Kijevu ali v Odesi konferenco ukrajinske mirovne lige. — Za pogajanja s sovražniki. Dne 2. septembra 1.1. se vrši v Derbvju na Amigileškem kongres strokovnih organizacij. Na tem krn-gireisu iboido predložile tekstilne st rokovne organizacije resolucijo, ki poživlja vlado, d'a čiim prej uvede pogajanja s sovražnimi državami, da ustvari s tem podlagio za ■mti ravna podajano a. Druge 'Organizacije, kakor zveze mioirtnarjov im kurjačev so vložile protest pmoti vsakemu sporazumnemu miru. — Stavka železničarjev na Angleškem je 'končana, tako poročajo iz Londona. Ameriška komisija za Rusijo. Predsednik VVilson ie pritrdil načrtu, ki gre za tem, da se odpošlje v Rusijo Rospodarska komisija, !!:! y.u tem. da ustanovi bančno organizacijo, ki naj nanovo oživi rusko industrijo in trgovino. Japonska »reši« Sibirijo. Japomiska gospodarska komisija, ki je bila odposlana pod vodstvom barona Megate v Sibirijo, sestoji iz 16 zastopnikov marine, trgovine din industrije. Zunaiiji minister je komisiji pred odhodom v Sibirijo izjavil, da je Japonska odločena, rešiti Sibirijo m takio tudi Rusiji ponuditi roko za njeno rešitev. J apoansika vlada odpošlje v Sibirijo zaloge, uzpas ta viti hoče zopet mir in ireid; vendar se Japonska ne bo vmešavala v sibirske notranje zadeve, Povod te vojaške akcije Japonske je princip univerzalnega bratoljubja. Minister je izrekdl upanje, da bodo tudi sibirski sosedje kmailu deležni istih blagoslovljenih daru;' kot jih uživa japonski narod. — Razno. Ho »Jiaunnalu de Genove« 'so dospeli v Lucern v Švico generalni tajnik stalne holandske mirovne lige ter voditelj holandskili socialistov s. Tiroelsrtra, ker se ima vršiiti tu pacifistična konferenca, kii se je naj udeleži tudi predlagatelj znanemirovne resolucije nemškega državnega zbora posl. Erzberger. — Gosp. lega-cnjskli svetnik Kiezfcr je dobili pred svojim naglim odhodom iz Moskve, po poročilu »M. N. N.« od teroristične skupine ruskih .levih socialnih revolucionarjev obvestilo, da je obsojen na 'srnnt. Le radi iposebnega varstva sovjetske vlade je mo-geil gop. ilegacijski svetnik Moskvo zapustiti. — Volitve v angleško poslansko zbornico so sklic-, ne na 30. novembra. — Ameriški davek na voljne dobičke bo znašal 80 procentov. — Izdatki Zdtr. držaiv do julija za vojsko samo znašajo 64 milijard frankov. riištvo veliko slabše plačujejo, nego mlade pisarne. Zvišala se je naročnina listom in cena tiskarniškim delom. Izdaten pnbolrvk na plači je dobilo tehnično osobje, nradništvo pa se je prezrlo. Plače in draginjske doklade, ki jih danes dobiva v slovenski tiskarni urednik, upravnik, poslovodja, knjigovodja, oddelili načelnik itd. z.t ljudi to vrste daleko niso primerne, v tem času niti ‘za njih najskromnejše življenje zadostne. Iz mnogih zavodov in pisarcn je bila poklicana k vojakom tretjina, polovica, celo dve tretjini uradnikov. Podjetja si novih uradnikov ali spioh niso najela, ali pa najela ženske in pomožne moči z veliko nižjo, plačo. Delo vpoklicaucev je prešlo na ramena v pisarni ostalih starejših uradnikov, ki morajo delati zdaj z večjo intenzivnostjo, delati čez običajne uradne ure. Mnogo uradnikov že ves čas vojne ni imelo radi obilice dela in manjkanja uradništva prav nobenega dopusta. S tem, da podjetja \ poklicancem ne izplačujejo polne plače, da imajo v svojih pisarnah manj in cenejše oijobje, a delo se pa, — ki se ni zmanjšalo, po nekod se celo pomnožilo, — opravlja čezurno in na račun uradniških dopustov, imajo podjetja poseben dobiček, ki je pravzaprav last delujočega uradništva in bi se moral v primerni obliki temu izplačevati. Neprestane obljube, ki se dajejo od uprav gotovih podjetij iti zavodov uradnikom na njihove prošnje, da sc bodo plačilne razmere že uredile, uradništvu ne zadostujejo. Na spremembo valute ono ne more čakati. Zasebno nradništvo vseh vrst je danes do kosti izmozgano. Ono jo gladilo, raztrgano in bolno. Ono rabi takojšnje dejanske pomoči in ne praznih obljub. Podjetja in zavodi, ki so darovali tisoče in milijone kron v razne namene, naj dajo tudi vsaj nekaj tisočev za človekoljubne, za vzdrževalne namene svojega besnega uradništva in njegovih rodbin. Saj so to naši ljudje, člani naše družbe in deli naše krvi. Pomagajte zasebnemu uradništvu! Vrši se žetev in mlatev, bliža sc jesen. Kdor more, kdor ima denar in blago, drvi na kmete, da si priskrbi zase in svojce, kar sc dobit; da. Zasebni uradnik in zasebna uradnica pa čepita v svoji pisarni bleda in gladna. / gnjevom se jima polni duša, ko razmotrivata svoj položaj. I udi zasebni uradnik bi moral živeti, tudi on bi se iiioral ohraniti ivoji rodbini. Toda kako? — S čim? — Z delom in s stradanjem?! Tudi on bi rabil za svoj bolehni želodec boljšega kruha, tečnejše hrane, za svojo rodbino obilnejšega živeža, tildi on bi drvel ob nedeljah teden je dar gospodov — od kmeta do kmeta in ga moledoval, da ima — denar, blago. Država, dasi v obupnem finančnem položaju, najde vsakega pol leta vsaj nekaj sto milijonov kron, da jih razdeli med svoje urad-mstvo in uslužbence, da bi jim izboljšala njihov življen-S ' I’oložai- Zasebna podjetja pa, katerim je vojna pripo-mog a ne samo na trdne noge, ampak do bogastva, podjetja, katera mučijo danes težave in skrbi, kako in kam obrniti denar, da ga obvarujejo preteče izgube, ta nimajo za svoje nradništvo uiti toliko obzira in čuta nego država. -• Denarni zavodi brez izjeme so si za časa vojne vsi dobro opomogli. Njih bilance izkazujejo čiste dobičke, kakor nikoli prej. Malo, zelo malo pa jih je, pri kater h dobiva nradništvo vsaj take draginjske in nabavne prispevke, kakor jih daje država svojim nastavljencem. In vendar bi denarnim zavodom država ne smela biti v posnemovalcu zgled glede plačevanja nastavljencev. — So °naii!" k* so svoje blago‘podražile z izrecno draginjski^dokla^ne^dobi ^°.kla^e*' koiih “S^benci I« nina vseh vrst, odvetniškiTnotarS Z * fVar0Val' Uražile pisarniška dela, vendar JLt ° S° P°' . ... ’. . , ,>a so zavarovalnice, ki J> e za. m.rm cas pren.zkc plače ZviSa,e kot dravinjsko da 10 za '»»ravnost sramotni odstotek. Upoštevamo, so odvetniške in notarske pisarne vsled vojne priza-x'e- odobravati pa ne moremo, da nekatere teh pisaren 1 °lsciietiii'i! obstojem in Številno klijentelo svoje urad- ■ pir, kak liter fižola in mernik pšenice, ječmena ali prosa i ter kuriva. Zima bo huda, spomlad še hujša. Pomagajte torej, dokler je še čas! S to javno prošnjo obračamo sc do uprav vseh različnih podjetij vseli slovenskih strank in do slovenskega občinstva sploh. Po-sebe pa prosimo še one gospode, ki so po svojem poklicu državni uradniki, ki pa kot člani uprav nekaterih zasebnih zavodov tako radi nasprotujejo izboljšanju gmotnega položaja zasebnega uradništva, sklicujoč se pri tem na sebe, naj to svojo neumestno in neosnovano neprivošlji-vost opuste. S takim postopanjem ne delajo časti svojemu stanu, niti se ne kažejo hvaležne onim svojim kolegom, ki se :ta Dunaju trudijo za izboljšanje tudi njih položaja. Država plačuje svoje nastavljencc po svojih dohodkih, zasebna podjetja pa naj plačujejo tudi po svojih. Društvo zasebnih uradnikov iu uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani. Dnevne vesti. — O te lepe obljube! Obljubili slo raaim, da bodo vbodoče pmimešavalii kruhu 20%' pokvarjene koruzne molke. Menda se to že izpolnjuje. Ta koruzna molka, o kateri sio ilani pilsaili, cia je še bolj zdrava, kakor prej, ko je liimelai še ioll|je v sebi iin ni bila skaljena, naravnost smrdi, iu da resni najboljše vrišite, nam prtiča to, kar vrnilo iiz lastne izkušnje, da Je ne marajo ne kokoši, ne I psi, ne ptiči, niiti požrešni vrabci, niti ne ne ve-i najemo ne. da je to koruzna moka, marveč i utegne biti čilstio navadna umetna moka iz naj-| različne ji h snovi. V teh razmerah se res lahko 1 vprašamo, kje so državnli poslanci, takoizvani ljudski zastajomiki? Ali neha nsih vipdiiiv že pred vsako aprovizaciijo in pred pečjo vsakega peka? Ljubljana 'ima deteti 25 vagonov te pokvarjene mTo 'ie velika množina! Vzemimo, da so jo razdelili na vise komisu men te, ikti sia-> rmi ne pridelujejo žita lin jih je okolo 20 milijonov v Avstriji,_p0ttem lahko sklepamo, da so pokvari® 1,251.250 mctorisikiih centov koruze in bi pri-slo na vsakega prebival ca, če je to sploh koruza, okolo 6 iin poli 'kilogramov zdrave koruze. Ta i acun je seveda napačen, če pitajo s to moko le f u-t? 'kraje, druge pa z boiijšimii tmilevskimi prlipeikii. Sploh, rnioka je pokvarjena. V koruzni moki se nahajajo majhni črvički, ki jih s prostim očesom ne zapaziš. Ali so črvički v mdkli ali ne. se prepričamo naHažtfe, če nasujemo ikiupčeik pokvarjene miotke na mizo. Ker se črvički gtiibljejo, se moka vsipava. Najlažje vidimo to z očali alt povečevalnim stekfam, S samiinmi obljubami in tolažili! 'moramo »vztrajati«! To je žeipreveč! — Da ne bo prepozno! V razna aiprovfizačna skiladišča so se diosedaii iizvoziile ve/like množiiimi zgodnjega krompirja iiin v kratkem se 'bodo ista napolnila z jesenskimi ali pozniim krompirjem. A-pr oi viz ir a pa se zvečine tako, da se da iiz teh skladišč na »svete čase« ljudem i>o par kilogramov krompirja na osebo, zaloge pa se skrbno branik) za hude čase. Umestne je bi bilo oddajati 'Mudem večje množine iknoimpirja, vsaj za pol 'leta sikupaj. ker se jim s tein -prihrani oMlio drago- Zdaj je prilika, da si tudi vsakteri teh preskrbi kak krom- ! . ceaiega časa 'in na stotine kilogramov podplatov j b'i se paihtramiio, ki jih sicer porabijo s prenaša-| njeni vsakega kilograma posebej. Najvažnejše je j pa, da je letošnji krompirjev pridelek vsled obd-■ lega deževja podvržen gnjiipbi .in da ne bo — nalložein v vetLikriih kupih raznih aipnoivizaonili 1 skladišč — svoječasnio polnil človeških ždodeev j aitnpak »zeleno jamo«. Ce se odda krompir ljudstvu v večjih miniožiinali, 'kakor rečeno vsaj za pol leta skupno, ga bo vsak skrbno shranil, sia-bejsega po potrebi odbiral, tako da bo prišel vsaj ta dragoceni pridelek ljudstvu v korist. Skr. brno 'negovamje lin lodbirauje krompiraja v neptri-'pravnlih aprovizačniili skladiščili je pa z ozirom na velike množine in visled pomanjkanja za to sposobnega losobja absolutno nemogoče. Opozarjamo tudi na 'to, da se krompir zlasti kadar je vslled preobiiloga deževja podvržen gnilobi, o-hrani zdrav in užiten, če se ga v tankih plasiteh poštupa z žveplovo moko. Kdor jo ima, naij jo natrese v redkio cunjico (za to naljibolj poipraven je t. zv. tul), to cunjico na vrhu zaveže in ž njo poštupa tanlke plasti krompirja plast za plastjo. Ko je torej prva plast poštupama, se naloži viri) Uje druga in se jo zopeit poštupa, to se dela toliko časa, dokler je pač kaj krompirja. Štuixiti pa nli moilda vsalkega krompirja posebej, ampak ile vsako plast na več ikrajih čimbolj enakomerno. Žveplova moka ohrani krompir suh obenem pa zatre vse gniiiobne glivice. — V realno gimnazijo bo preosintovana druga državna gimnazija v Ljubljani, in sicer, kakor se čuje iz profesorskih krogov, še letošnjo jasen. Bržkone se letos otvori šele prvi razred. — Realna gimnazija, ki je vez med realnim in gimnazijskim študijem, se 'je pri drugih narodih izkazala za najteljšo in najprimernejšo vrsto srednjih šoli. — Shod kranjskega učiteljstva brez razlike strank in narodnosti. V četrtek, dne 5. sep/tembr;, 1.1. ob 2. pcptoildme se vrši v tveiliiki idviorani Mestnega doma sboid vsega kranuskega učiteljstva brez ozira na narodnost in stranke z edino točko dnevnega roda: Gmotni položa(j kranjskega učiteljstva. Učitelji in učitelljice, na shod! Vabijo I se s tem tudi gg. državni in deželna poslanci, za-i stopruiikti deželnega odbora in c. kr. deželne vla-j de. Sklicatelji! — Vse učiteljice, ki ste se naveiličaJle stradanja in pomanjikantja, indeležite se zanesljivo skupnega shoda dne 5. sept., da zahtevate javno od (merodajnih činiteljev nujne 'odpomoči! 1 iruštvo .slov, učiteljic. — Narodni blagdan v Ljubljani. Odbor S. H. S. žena za siiroead v Ljubljani prosti ione gospodične v Ljubljani, ki bi bile pripravljene sodelovati pni narodneati blagdanu, da se prijavijo od l. dio vštetega 7. septembra. Pismene pri. jave z niatančno navedbo imena 'in naslova sprejema pisarna »Dobrodelnosti«, Ljubljana, Poljanska cesta. Gospodične se lehko priglase tudi o-sebiio v pisarni »Dobrodelnosti« v času od 1. do vštetega 7. septembra, vsak dan od 8 do 12. in od 2. do 6. Z ozirom na velepomembno akcijo pričakuje odbor, da se priglasi kar največ delovnih'in vnetih gospodičen. —- Malarija v Trstu. Tržaški mestni fizikat obvešča, da se je zadnje tedne pojavila malarija izključno na osebah, ki so došle iz Furlanije in Albanije. Izmed domačinov je obolela za malarijo le ena oseba konca. To poroča »Pravo Iidu«. — Umirajoča Praga... V predzadnjem tednu je umrlo v Pragi 175 oseb, dočim se je rodilo v tem času le 66 otrok, oid teh 29 v porod-nliščnici. Pljučna jetilka je pobrala v tem čaisu v Pragi in v ž nio zdniženib občinah 43 'oseb. Koliko pa lakota in lakotne bolezni, nihče ne pove... — Avstrijska državna železnica je imela Mija t. 1. 119 milijiomoiv dohodkov, to je, .30 mu 1:1-jomoiv več tat v istem mesecu lanskega leta. 14V1: milijona odpade na osebni .promielt in 16 milijonov na blagovni promet. — Licence za trgovino z živili in krmili. Uradni liist razglaša odredbo, po kateri je treba za veletrgovino z žiivi! in krmili licence. t— O prehrani. Ogrski prehranjevalni minister je, ikioit poročajo iz Budimpešte izdal na-redbo, po kateri se zapleni ves pridelek krom-pirja. — »Arb. Ztg.« piše, da v nekaterih občinah dunajskega lesa nima prebivalstvo že dalj časa miltii koščka k,nuha iin niti prahu moke ... Mali bajtarji in žefeizmiičairji abčueijo to naoiboll(j... Ali je pri nas kaj bolje? — Kuga na Angleškem? V pristanišče reke Temze v Gravesmd so dospeli iz Kalkute (Indija) na nekem parniku štirje bolniki, ki so sumljivi fcuige. Napravili so stroge varnostne odredbe. — Letošnjega tokajskega vina ne bo. Vc- iike nevihte in toča, ki je razsajala ta imesec 'po tbkajskšh vrimogradiih je popolnoma uničila 'letošnji pridelek vinske trte. — Kurent. Izšla je 2. štev. Kurenta. Debi sc v vseh slov. trafikah in knjigarnah, naroča se pa v uipravništviu «Kurenta« v Ljubljani, Stari trg 19 (zvezna tiskarna.) Naročnina znaša do konc:. tok. leita 10 krom. Zadnje vestL Parlamentarno vesti. D u n a .i, 29. avgusta. Ministrski predsednik Hussa-rek ie sprejel danes zastopnike Ukrajincev in kot zastopnike manjših strank, poslance dr. Paidutt.ja, dr. Isope-scul-Orecula ter podpredsednika Siminovicija. Jutri pride na'vrsto predsedstvo Češkega svaza in jugoslovanski poslanec dr. Korošec. Predsedstvo Poljskega kluba pride na Duna.i šele v soboto. Notranja politika. Dunaj, SO. avgusta. Ministrski predsednik baron Hussarek je bil danes pri cesarju. Pogajanja s strankami se še neprestano nadaljujejo. Olavno vprašanje in glavna skrb vlade je zdaj odprava rednega primanjkljaja, ki znaša 1900 milijonov kron. Ministrski predsednik je izjavil strankinim zastopnikom, da pričakuje vlada od davčnih predlog, o katerih bo zbornica razpravljala, letni dohodek 600 milijonov kron. Ko bodo ti zakoni rešeni, bo predložila vlada drugi del davčnih predlog, ki bodo pre-računjeu; iia 1300 milijonov kron. Na vsa vprašanja glede namišljenih načrtov za ustavno reformo, je odgovord baron Hussarek, da je še vse v razvojnem stanju. Klofač proti Hussareku. Praga, 29. avgusta. »Narodna Politika« poroča: Ministrski predsednik baron Hussarek je naslovil na pod-načelnika Češkega svaza, poslanca Klofača brzojavko, v kateri ga naproša, za razgovor v četrtek dne 29. t. m. Poslanec Klofač je ministrskemu predsedniku sporočil, da mu je nemogoče odzvati se povabilu, ker so more po njegovem mnenju pogajati za češki svaz v političnih zadevah vse predsedstvo, in nikakor ne posameznik. Ker je vprašanje, ali se bodo hoteli zastopniki Češkega sva-/H spričo prvega čina nove vlade, spričo ustanovitve okrožnega sodišča v Trutuovu, ki se ie izvršila bre^ obvestila Češkega svaza, sploh pogajati, jc smatral poslanec Klofač za potrebno, obvestiti Češk; svaz o povabilu ministrskega predsednika. Grof Burian odide, njegov naslednik. Budimpešta, 30. avgusta. »Az Est« javlja iz dobro poučenih krogov, da sc o odstopu grofa Buriana kot zunanjega ministra resnično govori. Odstopil pa ne bo /e sedaj, temveč šele tedaj, če bi ne bil vstane uresničiti svojih načrtov glede poljskega vprašanja. Državni kancler grof Hertling in državni tajnik v. Hintze prideta v kratkem na Dunaj, nakar se prično posvetovanja o poljskem vprašanju. Naslednikom groia Buriana bo baje imenovan sedanji poslanik v Carigradu, mejni grof Pal-lavicini. Kandidat ie tudi general Ladislav Szcpticki. Konferenca ententinih socialistov. Rottcr-dam, 29. avgusta. »Daily News« javljajo v Pariza: Stalne komisije socialistične stranke in splo-Mie delavske zveze so včeraj na sestanku zborovale. Ko so se posvetovali o pismih Hendersoua in Bovermana, so razni sociajisti zahtevali, naj se konferenca, katere se udeleži Gompers, vrši v Londonu, kakor je bilo prvotno nameravano. Ta predlog jc bil sprejet, nakar je konfe-,, sklenila odposlati delegate v London. Komisija sološne delavske zveze se jc načelno izrekla za konferenco. Toda stavila je pogoj, da morajo biti podlage za razgovore in vabila na delegte ista, kot pri medzavezni-ski"socialistični konferenci v Londonu, ki sc jo vršila meseca februarja 191«. To pomeni, da splošna delavska zveza "dobrava svoj čas storjene sklepe, delovala bo na to, c.) bodo zastopane vse strankine smcii, da pridejo do veljave vsa mnenja in nazori ententnih socialistov. Aprovizaeija. S seje mestnega aprcvizačnega odseka, dne 30. avgusta 1918. Sklepi zadnje seje so se takoj Izvršili Aprovizacija je predložila c. kr. d eželici i viadi vse zahteve glede potrebščine inajvažmjšiih apnovizaciijskih predmetov za prihodnjo scz:i)isko dobo. Če ima e. kr. deželna vlatda pomisleke proti našim zahtevam, naj skliče konferenco. h 'kateri je povabiti poleg predsedstva mestne a-'Pnovizacije še po enega zastopnika vseh političnih strank. C. kr. vlada do .danes še ni odgovorila na zahteve mestne aproviizacije in tubi ni sklicala deždnovlaidne .konference. Krušne moko /ie na zalogi še za šest dimi. Obljubljeno je, da pridejo pravočasno move dobave. Neki trgovec se pritežnje,. da dobe trgovci za nadrobno prodajo moke prenizko 'odškodnino. Odsek razpravlja o pritožbi in pride do zaključka, da, je deloma upravičena. Zato odmeri mestna ap.ro-vizacija odslej za naprej za ein kilogram moke po 8 vinarjev odškodnine, mesto dosedanjih 4 v. Odiškrvinin.') S vinarjev dobi ipa tudi aproviizaci-ja za razdelitev ina debelo. Mestna aproviizac/ija nikakor ti e bo več dopustila, da se ji skra jša kontingent bodisi za krušno moko, ali moko za km-' ho. Odslej ne bo dnevnih racij prav nič več pri-krajševala, ampak zahtevala polni kontingent, kot je zakonito predpisan in ga druga mesta tudi dobivajo. Mestni magistrat je dognal, da se nekateri peiki pričeli prodajati kruh dražje, kot jim jc predpisano. Občinstvo opozarjamo, da se hlebček kruha ne sme dražje prodajati kot po 64 vinarjev. Kdor' izmed pekov bi zahteval višjo ceno, naj se ga takoj naznani mestnemu magistratu. Naznanii naj se tudi vsakega peka, ki bi pnikrajševal občinstvo pri teži .in ne prodajal hlebcev po 600 gramov težkih. 'Pri peke, ki so prodajali kruh po 68 vin., mesto po 64 vin. kaznuje mestni .magistrat z globo K 500. V .ponovnem slučaju prekoračenja cen, odvzame mostni magistrat ovadenemu peku obrtno koncesijo t i ga poleg tega še ovadi sodišču radii goljufije. Seveda morajo bit: ovadbe verodostojne in krivda dokazana. Občinstvo opozarjamo, da opusti anonimne ovadbe. Pni ovadbah glede teže 'kruha se naj prinese z ovadbo tudi vzorec seboj na magistrat. Mesarji bi redno vsako sredo in soboto prodajali goveje meso, 5e bi bile tudi dobave klavne živine redne. Kadar izostane v sredo ali soboto goveje meso je vedno .iskati krivdo v tem, ker deželno mesto za dobavo klavrne živine vsied transportnih tež koč mi moglo.dobavo v pravem času izvršiti. Vse druge govorice, Ministrska kriza na Holandskem. Haas, 30. avgusta. Korespondenčni urad poroča: Kraljica je naročila kraljevemu komisarju v Limburgu, da sestavi novo ministrstvo. Amerika in londonska pogodba. K o i i u , 30. avgusta. Iz Rima prihaja naslednja vest: V političnih krogih krožijo govorice, da bo priobčila ameriška vlada izjavo, s katero pristopi k resolucijam londonske pogodbe. Italijanski listi so že dolgo časa poživljali ameriško vlado, naj zavzame stališče k londonski pogodbi. (Londonska pogodba pravi, da morajo vse en-tentne države pri mirovnih pogajanjih skupno sodelovati in ne smejo sklepati nobenega separatnega miru. Amerika se doslej še ni pridružila tej pogodbi). ki se širijo po mestu, so neutemeljene. Še prav posebno pa prodaja inozemskega mesa ni v nobeni zvezi z navadno prodajo. Prodaja praških klobas po znižani ceni. ^testna alprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek, dne 2. septembra popoldne strankam z zelleno izkaznico 13 štev. 1900 do 2000. Vsaka oseba bobi Vi kilograma; kito gram stane 6 kron. Krompir za H. okraj štev. 901 do konca. Stranke II. okraja s štev. 901 do .konca prejmejo krompir na zetoma nakazila v potnddjek, dne 2. septembra t. I. pri Miihloisnu na Dunajski: cesti. Doiloče je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 901 do 1050, od 9 do 10 -štev, 1051 db 1200, od 10 d'o U štev. 1201 do 1350, popoldne od 2 do 3 štev. 1351 bo 1500, od 3 do 4 štev. 1501 do 1650, od 4 det 5 štev. 1651 bo konca. Stranka dot : za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev. Orehi za I. in II. uradniško skupino. Stranke 1. in II. uradniške skupine prejmejo orehe v p >-neddjek, dne 2. septembra popoldne .pri Miilil-eismu na Dunajski ceisti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: odpel 2 do pol 3 štev. 1 do 160, od pol 3 do pol 4 štev. 161 db 320, od pol 4 do pol 5 štev. 321 do konca. II. uradniška skupina od pol 5 do pol 6. Stranka dobi za vsako osebo pol kg orehov, kitograin stane 5 kron. izdalatell in odgovorni urednik Josip Petelin. Tisk »Učiteliske tiskarne« v Llubliani Uradnik išče stanovanje s kuhinjo, ‘2—3 sobami, v mestu ali v bližini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „ Stanovanj e “ na poštni predal štev. ‘2. Ljubljana. Prazne zaboje velike in male =========== prodaja po zmerni ceni Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta. CIGORIN zatre čudo- Ikl I^C vito naglo | KilBVC Vzorčna steklenica 4 K, velika steklen.ca 16 K, brizgainica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko : !.a!iarna »pri upanju* (Apoiheke zur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko« KINO CENTRAL Najlepši film sezone: Knjeginja Beranije Pesem liubavi in bolesti. — Sestavil v petih dejanjih EMIL REICHER. V slavni vlogi Stroški za predvajanje tega filma v Ljubljani presegajo 8000 K, zato je pri teh predstavah zvišana vstopnina 50 v.n. za osebo.___________________________