3 nć.
< i m
ft
--.
>k a
jr«i fl bi
26. številka.
Izdanje za
(t Trsta, t tmk zjutraj dne 2 mare« 1897.)
Tečaj XXII.
,.£V>II«OBTu
Irhei* pr trikrir nn '»de« v ieitth ia-dunj'ifc uh torkih, o«lrthih
u	'/.jutranje isdanje iz-
h,\.a oh tf, 'jri ..potraj, veterno pa ot 7. jr Wor. - Obujmi izdaaje atane : t» Je<i»r< i, 1,—, iv.vad AwtriJ« f. 1.50 m t,rl rrch . . .	, , , 4.f-0
•» rf J >t» , rt. - , , . 'ti mti , , r ti:.— . , ,18,—
Mara&nlno je plačevati naprej u atraftbe prlloitna n.imunln« te oprava a*
ozlra.
Poaaaii;;>. lU-rilko te dobilo T pio-
dajalniv.** i<.i.*!ia v Irnt*l po S nrč.
«
EDINO
4- » «. I'rdt* po
OfUai M rađane po tarifa t petita; » aaalove a deM'ml Arkant »a plačuje
oroator, ko'.lkc ob*.»ga navadnih Tr»tic. Poslana. n«mrtnu t} in javne eb^vkIo, do mafli ogiiiiH itd. »o uT>»jo	»4.
V«i dopisi m»j i« pe-iiljajo 3reiini*f»T. ulica Oaserma A«. I". Vnuka pi*nrn »«ira hiti frnnkuv^nn. kiir Jiifrankovnn.* na
iprej8m-(o. Rokfriiai u« ue vraAai<>
NflMinino. reklmuatnjo in o^jiace jiMt Upt tii'UiitiKf uHlh Vioiino • ui'lo h At. x. (i. nadat. Naročnino id oglan« j«'Jpla6e»iiti loco Trst. Odprte reklama čije ao proite poAtnin*.
BI
, V mfUoiN )* trnov'
Dan časti in slave!
Dan 28. februvarja 1897. ostane zabeležen zlatimi Črkami v zgodovini bojev za ohranitev slovenstva v tržaški okolici. L Dan 28. februvarja 1897, je bil za našo okolico dan ljute borbe in — sijajne zmage.
Gotovo nikdar še ni prišlo do toli ljutega spopada med onimi, -ki hočejo ohraniti okolico sebi in narodu slovenskemu in onimi, ki jo <hot6 prilastiti sebi brez vsacega pravnega naslova in t zasmeh sveti resnici, da se ni smeti dotikati tuje lasti!
Že lera in leta, odkar Be je brezvestni agitaciji posrečilo kaniti kapljo strupa narodnega fanatizma v sicer veseljaško in lahkoživo kri tržaških Italijanov; odkar se je mržnja do Slovencev proglasila kakor začetek in konec vsega politiškega in narodnega veroizpo-vedanja v mestu tržaškem in na njega ozemlji; odkar se je poitalijan-čevanje te pokrajine postavilo glavnim vprašanjem, pred katerim se
morajo umikati vsa druga vprašanja, gospodarska in duševna : bili so o '' ■ , , , ,
napori italijansko-liberalne gospode naperjeni jedino v ta namen, da zatro zadnji dih slovenskega življenja v okolici in da na razvalinah slovenstva po okolici razvijejo zastavo italijanstva. Ta cilj jim jc neprestano pred očmi, za dosego tega cilja žrtvujejo vse; ta cilj hočejo doseči za vsako ceno: in bodisi tudi na razvalinah javnega blagostanja in javne morale.
Toda okoličani so avtohtonno prebivalstvo na tej zemlji tržaški, ki se zavedajo bolj in bolj, da ta boj se bije za njih kožo; oni vedo, da narodni pogubi bi neizprosno sledil tudi materijalni polom. Okoličani — kolikor jih je zavednih — vedo, da istega dne, ko bi abdicirali narodno in politiški, bi se jim nad njih glavami jela rušiti streha. Ne sesula bi se hkratu. toda kos za kosom bi se trgal od nje; redkeje in redkeje bi postajale vrste domačih gospodarjev in v par desetletjih bi živel tu drug rod, tuj rod . ..!
Tu imate vzrok srditosti bojev na tržaškem ozemlji: na jedni strani divja pohlepnost po tuji lasti, na drugi strani pa se dviga opravičen odpor, izvirajoči iz nagona po samoobrani in samoohrani ! In v isti meri, kakor se množi pohlepnost tam, postaje odpor jači tu.
V pohlepnosti tujinstva je iskati vzroka srditosti naših bojev. Ti boji so naravni, do tacih bojev je moralo priti, kajti tega menda si tudi naši nasprotniki ne morejo domišljati, da bi okoličan fatalisti-ški in molčć položil glavo pod sekiro. Teh bojev niso provzročili slovanski agitatorji in „aruffapopoli", ampak ti „agitatorji" so le orodje veliki, plemeniti misli ohranitve okolice tržaške sebi, svojemu rodu in tvoji državi.
Zadnjo nedeljo je prišlo do ljutega spopada med napadalci in branitelji naše okolice. Bile so volitve v deželni in mestni zbor tržaški. Napad je bil toli ljut, da kaj tacega še ni doživela naša okolica. BO.000 gld. — jeden nasprotnih agitatorjev je govoril minolo nedeljo celo o 60.000 gld. — so pripravili nasprotniki za ta ljuti naj»ad — za kupčijo z dušami; nasprotniki so mobilizovali ves svoj bogati aparat in rabila so se vsa sredstva. Liki orkan je hrumelo minole nedelje po na&i okolici; valovje se je penilo in razljuteni element je srdito butal ob naše okoličansko slovensko zidovje.
Toda tudi mi nismo držali križem rok. Tisočakov sicer nismo vzeli seboj na bojišče, ker jih nimamo; tudi groziti se nismo mogli volilcem, in tudi nismo hoteli, ker smo preliberalni za to: ali pošteno besedo, iz katere sta zvenela v lepih akordih resnična dobrohotnost in bratsko sočutje, smo vzbujali in vzbudili v vseli poštenih srcih oko-ličanskih zavest o eminentni nevarnosti, preteči naši okolici!
To je zadoščalo! Kakor levi so se borili vsi pošteni življi na našem zidovju, junaški so odbili drzni napad in sovražni val se je
I razbil ob našem jezu — ob poštenih in zvestih srcih naših okoličanov To je bil dan Časti za našo okolico. Ne, naši vrli okoličani so storili še več: niso le obvarovali dosedanjih pozicij, ampak v junaški borbi so vrgli sovražnika iz njega najtrdnise pozicije: priborili smo si zopet že celo vrsto let izgubljeni lepi II. okraj!
Radujmo se rojaki, raduj se ves narod slovenski: minola nedelja je bila dan naše slave — doživeli smo, česar nismo še doživeli, odkar vihrajo tu strastni narodni boji, doživeli smo svoj najlepši dan: vsa okolica tržaška se je združila v impozantno manifestacijo krepke narodne volje. Vsi okoličani so se združili v glasen in zložen klic: to je naša zemlja, tu živimo od nekdaj, tu hočemo pošteno živeti tudi v bodoče, na tej sveti zemlji hočemo leči k večnemu počitku! Tu ho-| čemo živeti zvesti svojemu Bogu in svojemu rodu!
Da, minola nedelja je bila dan časti in slave za našo okolico zmagala je poštena nasa stvar na vsej Črti: zmagali smo po ljuti borbi v 5 okrajih, ki so bili naši dosedaj in pridobili smo si drugi okraj, o katerem so že menili mnogi, da je dejinitivno zgubljen za nas. Izvoljeni so: za I. okraj priljubljeni voditelj naš, gospod Ivan Nabergoj; za II. okraj uzor-duhovnik, rodoljub in učenjak, gospod Fran Kosec; za III. okraj stara okoličanska korenika naša, gospod I. M. Vatovec; za IV. okraj neutrudni Fran Dollenz; za V. okraj energični in navdušeni Alojzij Goriup in za VI. okraj ugledni in vestni zagovornik ea^ti in ugleda naše okolice: gospod Ivan Goriup.
O podrobnostih spregovorimo v prihodnjih listih, ko nam dospo j poročila s posamičnih volišč. Toliko pa moramo povdariti že danes, j da je bil sovražni naval najhuji v I. in VI. okraju. Ne toliko radi ! okrajev samih, nego radi oseb obeh kandidatov. Nasprotniki vedo, da
■	ti dve osebi pomenjati naš program, a tega so se zavedali tudi naši
■	volilci! Prešinjeni to zavestjo so se vrgli v boj in — zmagali so.
I	Tudi o velikem pomenu včerajšnje ztnage nočemo tu razmišljati
i na globlje. Prerazburjeni smo danes za ta posel, zahtevajoči hladne | krvi. Za danes hočemo le izraziti svojo nado, da bode svet pošteval ! ta impozantni glas, ki ga jo dala od sebe minolo nedeljo naša okolica. . Svet ve sedaj, da je to slovenska zemlja. Na slovesen način so izja-| vili okoličani, da ta zomlja ostani slovenska zemlja!
Sosebno se obračamo do Vas, ekscelenca visokorodni g. grof Badeni, i Ob sprejemanju v Trstu ste rekli do jedne naših deputacij: „Kako i to, da nimate vseh 6 okrajev v svojih rokah, ako je okolica res slo-, venska!"
Ekscelenca ! Sedaj ste dobili svečan odgovor na ta Vaš vsklik: | sedaj veste, da je okolica res slovenska ! Pomozite tej naši okolici, temu našemu rodu slovenskemu na tržaškem ozemlju ! Pomozite ! Prosimo Vas tega v imenu našega ljudstva ! Pomozite, ker to bode na veliko korist državi. Tu imate, ekscelenca, pijonirje avstrijskega mišljenja, tu imate zvestih bojevnikov! Zadovoljite jih in privabite jih k sebi!
Vam pa, dragi okoličani, ki ste j>oka/.ali minolo nedeljo, da sto zvesti sinovi svoje zemlje, da ste možje, da ste značaji, Vam kličemo iz dna srca, da po velikem činu od minole nedelje smete jasnim in ponosnim čelom stopiti pred svet ter vsklikniti: Taki smo in taki hočemo ostati ! Hvala Vam, prisrčna hvala v imenu pol. društva „Edinost", v imenu trž. Slovencev, v imenu naroda slovenskega / Blaži naj vara srca zavest, da se razlega Vaša slava po brdih in dolinah, od sela do sela ]>o vsej slovenski domovini; zavest, da Vas narod slovenski jioiiosom imenuje svoje sinove. Ko se razširi glas o Vašem junaštvu, kipelo bode na vseh koncih in krajih naše domovine i Srca kvišku! Vt'Tujmo v svojo bodočnost, saj imamo toli zvestih stražarjev tam doli ob lepi Adrijil Tako se bode proslavljalo Vaše ime, dragi okoličani, iti zato ie res, da je bil dan 28. februvarja 1897 za Vas dan Časti in slave!
Volilci V. kurije!
V881 ao4 m rrt	m
Dne 8 marca tega leta poklicani »te vsi avstrijski državljani, ki ste dovršili 24. leto svoie dobe in ki woto « »kem mestu m njeg, okolici, da si „volite državnega poslanca za takozvano peto kurijo	'	me36CeV V ^
iz vseh fM r - ^ki -» « * ^ p,.™..
te koristi iu težnje.	'	mn°«owstne' bil°	-jti osebo, ki bi bila sposobna pravično zastopati vse
T»ka oseba jo po trdnem naSem uverjenju dosedanji državni poslanec
posestnik na Prošeku.
Ta mož je izišel iz priprostega, kmečkega stanu, kar ga že samo po sebi priporoča kakor zastopnika vseh zanemarjenih, tlaSenih in do sedaj brezpravnih stanov.
Na drugi strani pa si je svojim tridesetletnem delovanjem v javnem življenju, svojo uzorno marljivostjo in svojim poštenim znaCajem pridobil toliko ugleda in spoštovanja na vse strani, da bode lahko uspešno deloval za koristi svojih volilcev vseh stanov brez razlike narodnosti. V svojem javnem delovanju bil je vsikdar na stališču stroge jednakopravnog in pravičnosti iu je pokazal ob vsaki priliki besedo in dejanjem, da ga naravna in vsakomur prirojena ljubezen do svojega rodu ne zasleplja tako, da bi delal krivico drugim. Tako se je ob vsaki priliki brez predsodka poteza! za koristi mesta trzaSkcga, za opravičene stanovske interese, in nikdar ni odrekal svoje pomoči posa-miČnikom kateresibodi narodnosti, ki so se zaupno zatekli k njemu.
Sam vzrastel v težkem delu se je vsikdar rad zavzemal za koristi delavcev in sploh najnižih stanov, kar je pokazal sosebno
tem, da se je dosledno in odločno boril proti zvišanju užitnine, kateri davek najhuje tlači najniže
stanove. Neustrašeno se je upiral takim predlogom v Trstu gospodujoče stranke, kateri j e n ep re sta no vi Sanje teh bremen
vrhunec administrativne modrosti.
V parlamentu je bil naš kaudidat vsikdar na strani onih, ki so se tudi v politiSkem pogledu borili za enake pravioe vseh državljanov in dosledno tudi za splošno in jednako volilno pravi co.
Ta minolost našega kandidata priporoča ga kakor najsposobnijega poslanca mesta tržaškega v peti kuriji. Mi imamo njegovo poSteno besedo, da se nikoli ne izneveri svojim načelom in svoji minolosti.
Volilci!	;	1
Takemu možu, takemu kandidatu, takemu u z o r n e m u avstrijskemu p a t r i j o t u sinete mirne duše poveriti mandat, v trdnem prepričanju, da Vam ga svojedobno zopet izroči čistega in neomadeževanega.
Volilci!
Komur jo do resnega zboljšanja nezdravih materijalnih, socijalnih in političnih razmer mesta tržaškega, čegar bodočnost je ne raz d ružno spojena z avstrijsko državno mislijo, oddaj dne 8. marca t. 1. svoj glas našemu kandidatu: Ivanu Nabergoju!
Centralni volilni odbor.
' '	—. . i .	' IL i . I J I !J| U ■
PODLISTEK
Frouiont mlajši & Risler starši.
roman,
— Francoski »pisni Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Nekega večera, o predstavi bas priljubljene igre v PalaURoyal-u, je Sidouija med prisotnimi damami, nališpanimi s-lavijtukami l Mikroskopski m i klobuki in velikanskimi pahljači, kojih pobarvani obrazi in globoko izrezani životuiki so .»e Xakor slabo oživljeni portreti črtali v IožhIi, najbolj obračala nhse aaradi svojega vedenja, toalete, smejanja in pogledov svoj. V .v a operna kukala v dvorani, ravnana od tistega magnetičnoga toka, ki je pod velikim svetilnikom taku mogočen, su se obrnila v polagoma v ložo, kjer je ona sedela. Klari je bilo to naposled že nadležno. Prav ti bo je torej zamenjala mesto s svojim nožem, ki jo je bil tisti večer po nesreči spremil.
Mladi, elegantni Georges je bil videti poleg Sidonije kakor n en naravni tovariš, dočim se je vedno mirni in tihi Risler starši za njima ridno ujemal s Klaro Froaontovo, katera je v svoji malu pretemni obleki takorekofi zviševala inkognito poštene ženske na maškaradi velike opere.
Ko so sli ven, ponudila sta družnika roko vsak svoji sosedi, Zapiralka lož je torej, govoreča o Georgesu, dejala Sidouiji: „Vaš soprog«.... in ženica je bila vsa vesela.
Njen soprog 1
Ta prosta beseda je bila dovolj, da jo je /.mešala ter v dui njene duše vzdrauaila množico rlih mialij. Med tem ko so šli po hodnikih in skozi fnyf>r, je motala Rislerja in madamo Žorževo", ki -•ta stopala pred njim i. Eleganca Klarina se jej je zdela od oko: ne hoje Rislerjeve popolnoma uničena in epačeua. — ,Kako grda moram biti, kadar grem poleg njega lu .... je dejala sama pri sebi. Potem pa jej je srce utripalo, misleči na draženi, srečni, občudovani par, katerega bi delala ona dva, ona in Georges Fromont, katerega ruka se je tresla v njeni.
Ko j^ polnili modra kočija vsprejela Fromon-tove ob gledaliških vratih, obšla jo jp prvič misel, da jej je prav za prav ta ženska ukradla mesto, in da ima popolnoma prav, ako skuša znova osvojiti si je.
III.
Pivar u a v Rue Blondel.
Odkar je bil oženjen, je Risl«r nehal obisko-
vati pivarno. Veselilo bi Sidoaijo, ako bi ga videla zvečer odhajajočega od doma v eleganten klub, ? družbo bogatih iu lepo oblečenih ljudi, a misel, da se utegne vrniti v tobačni dim in k svojim prijateljem iz prejšnjih časov, k Žigi, Delobelieu in njenemu očetu, ta misel jo je poniževala, delala jo nesrečno. Nič već torej ni zahajal tja, a stale ga je dokaj premagovanja. Saj ta pivaraa v oddaljenem kotu st arega Pariza je bila dejal, bi, spomin na domovino. Nczuatui promet z vozovi, pritličja z visokimi, omreženimi okni, sveži duh prodaj-jalnic lekarij je delal malo Rue Blondel nekak« podobnu z ue imi cestami v Baselu in Curihn. Gostilničar je bil Švicar in gostje večjidel njegovi rojaki. (Je so »e odprla vrata, pokazala se je tobačnim dimom n:ipoliijcna in od težkih severnih glasov odmevajoča, prostorna in nizka dvorana; od njenih tramov so vesele gnjati in na tleh, ki so bila palec na debelo posuta z žaganjem, je ležala vrsta sodov za pivo. dočim so na točilni mizi stale velike skltde polne rdeče krompirjeve salate in košare z noropečenimi prestami, kojih zlatorumeni zavinki so bili vsi z bele soljo pokriti.
(Pride še.)
Volilni shod
priredi politično društvo „Edinost" v
četrtek čine 4« t* m.
ob 8. uri zvečer v telovadnici „Tržaškega Sokola4. Na dnevnem redu bode pogovor o
VOLITVI ZA V. KURIJO.
Ker je potrebno, da se natanjčno pogovorimo, kako nam je postopati, in da popolninao svojo organizacijo, poživljamo tržaške in okoličanske Slovence vseh slojev, da se v kolikor možno velikem številu udeleže tega shoda.
Poiitiftko	t*.
V TRSTU, dne 26. februvarju 1897.
Državnozborske volitve. V petek in soboto se je bil v občini pornjauski ljut boj. Izvoliti je bilo 13 volilnih mož za IV. kur jo. Na bojišče je došla vsa koperska gospoda iu še iz Buzeta so si izpodili jednoga agitatorja Agitacija od laške straui ni bila le strastna in Ijnta, ampak tudi nasilna in nemoralna; žugali so ubogemu ljndstvn, in kjer ni pomagalo to, ponujali so goldinarje, petake, desetake, in ko je šlo za kožo: celo pet-desetake. V dokaz in izgled, kako so agitovali nasprotuiki, bodi povedano nastopno : Jeden laških agitatorjev, znan kakor zagrizen, fanatičen nasprotnik naš in hlapec Lahov se je postavil na vrata nekega našega volilca ter se grozil: Ako greš volit, te ubijem! Radi tega nevarnega žuganja so orožniki prijeli hujskača ter ga odveli zveza nega v zapor v Koper. Tam bode imel prilike, da si ohladi svojo vročo kri, a na oblastih bode, da ga pouče, da tudi laškim agitatorjem ni dovoljeno vse. Tako so delali oni. Ali zmagalo je poštenje nad Judeževimi groš i; po strašni borbi je zmagala slovenska stranka 248 glasovi proti 227. Ko je bil razglašen ta rezultat, aaorilo je pred volilnim lokalom, da se je razlegalo daleč na okrog: Živela Avstrija 1 Živela slovauska Istra 1 Veseije je bilo neopisno in splošno. Vsa naša množica se je podala na bližnji hrib, da ve-selim vsklikanjem naznani vsej okolici svojo zmago. Potem pa so se vsi naši zbrali pri Babičih, kamor je došla godba od Pobegov in se je razvil vesel ples. Ko se je zatemnilo zažareli so kresi najprej v Pomjauu iu potem po vseh bližnjih hribih. Ta naša zmaga je pomembna in osramočeni so uaši nasprotniki. Kajti trdili, so da je velika večina občanov na njihovi strani iu da so propali o zadnjih volitvah le vsled sleparstev volilne komisije. Zahtevali so, naj se postavi na upravo občine komisar. Ustreglo ye jim je. A ne ie jeduega, ampak kar dva komisarja smo imeli miuolega petka in sobote, nasilstva ni bilo nikakega z naše strani — in vendar smo zmagali zopet. Tako tepeio dejstva naie italijanaše po zobeh. Ćast in hvala našim voditeljem iu vseui onim, ki so tuli požrtvovalno delovali za našo stvar. Čast in hvala vsen našim zvestim volilcem.
S „tržaškim vprašanjem" bavil se je nedavno zagrebški .Obzor" na uvodnem mestu. Za trdivši, da je vsikdar dosledno brauil načelo avtonomije, piavi, da tudi za Trst ne bi hotel delati izjeme. Zato ne more pritrditi vlali, da hoče siliti magistrat, da mora uvrstiti v liste takozvane konsortiste. Ali diugače stoji stvar — tako nadaljuje ,Obzor" — se slovenskimi utuki. Giedo teh utokov u .ia tržaški manicipij krivic-, ako se sklicuje nn določila mestnega statuta. Ču tudi določuje ta statut, (i;; je uradni jezik italijanski, velja to le za notranje poslovanje, ne pa /.a vnauj» dopisovanje, najmanje paje smeti silili kojo naroduoat, da se v svojih u loga h ne .-me posluževati svojeg.; jezika. Poleg tega obstoje od leta 1867. državu: temelju! zakoni, ki so pozneje došli, nego statut >u kt priznavajo ravnopravnost vseh narodov iu\srh jezikov. S tem, da tržaški municipij ignorira slovenske utoke, krši temeijue zakone, krši prirodne pravice Slovencev, žali pravico. Država je dolžna v očigled vsemu temu, da najde n kak izhod, bodisi po kršenju avtouoiuije, bodisi po kršenju formalnih predpisov statuta. Načela temeljnih zakonov iu naravna prava narodnosti stoje nad avtonomijo. Kadar pisana pravica prihaja v nasprotje z večnimi zakoni pravice,• ako obstoji protislovje med poslednjimi
zakoni in med doslovnim tolmačenjem pisalih zakonov, mora zmagati, pratica. Tako protislovje nI redko v društvenem in pravnem življenju med onim, kar )e „jus", i u onim, kar je „aequum" : aequum mora biti merodajen. Tržaški statut naj torej predpisuje, kar mu drago, vlada je bila dolžna dati Slovencem zadoščenja, kajti ako je tržaški municipij v imenu statuta in avtonomije ignoriral slovenske utoke, le zato, ker so bili pisani v slovenskem jeziku, žalil je s tem temeljne zakone, kršil naravna prava Slovencev, žalil pravico. Žal, da je vlada ostala na pol pota. Njeno omahovanje je kriro vsem neprilikam. Vsakokrat, ko je storila jeden korak naprej, pa stori hitro jedea korak nazaj. Ako bi bila vlada odločna, ako bi se nje politika gibala ravnim potom, ne oziraje se no na desno, ne na levo, danes bi bilo diugače v Trstu in v Istri.
Položaj na Kreti. Z Dunaja poročajo, da »Polit. Corresp." odločno demeutuje vest, ki smo jo objavili zadnjič, da je namreč stavila Rusija Grški „ultimatum', s katerim se ji grozi, da nastopi na svojo roko zoper Grško, če-le ta ne umakne svojih vojakov in brodovja izpred Krete. Nasprotno pa zatrjuje ista izjava, da je Rusija vedno pripravljena postopati sporazumno z velesilami. Zajedno potrjajejo z Dunaja, da so velesile izdale skupen opomin Grški.
Nekateri grški poslanci so prosili v predvčerajšnji seji grškega parlamenta ministerskega predsednika Delyanisa, da naj odločno vztraja v svoji politiki glede na krečansko vprašanje. Delyannis je odgovoril, da so je krečansko vprašanje sedaj ša-le jelo razvijati in da bode še-le pozneje možno pokazati, da ima Grška trdno voljo.
Razlićnii ¥eati«
Iz Istre pišejo „Slov. listu": Jedva je jedna borba končana, že se priče nja druga; ni še končana prva gonja, že se je druga p d čel a; tako je zadnje Čase pri nas v I^tri. Trpimo sicer, a to na* ne boli, pač pa nas boli, da je sprava na Kranjskem odbita, ker to jf za nas usodepolno I Kaj ne, čudno to ? Čudno, a žalostno! Za Slovence iu Hrvate v Istri še ni zasijalo solnce pravice, ker kraajski gospodje pravijo, da ne sme. Tako pravi po razbitem kompromisu tudi vlada na Primorskem. ] Brali smo sicer v „Edinosti", da imajo vladni organi nekak ukaz od ministerstva, postopati pri vseh volitvah v Istri objektivno. Drugo uprašauje pak je, j« li tako res postopajo 1 Čudno: zvesti katoličani, zvesti Avstrijani, vroče ljubeči domoljubi, a vender se moramo italijanskemu nasilju pokoravati. Človek, ki mora vse to sam gledati, da, britko skušati, moral bi skoraj obupati Delamo, trudimo se, da bi uevedno ljudstvo iztrgali iz krempljev irredente, zavirajo nas pri tem ravno oni, ki bi nas morali podpirati, namesto tega pomagajo nas ovirati! In človek naj ima še kako veselje iti v boj za vero, dom in cesarja, ko vidi da je iyegov trud brezuspešen! — A tega pred malo časom ni bilo. Zasijalo nam je nekako solnce upanj«, da je slavna tiada vendarle izprevidela, da bi bilo bolje uas podpirati, nego nas ovirati. Mi smo to dobro videli. A žal! to je trajalo le toliko časa, kolikor ča-a primorska vlada ni videla, da je namerjani jugoslovanski klub najbrž« za šest let ali vsaj sedaj razbit. Torej ui več strahu pred njim : torej bodeta naša poslanca, če prideta v v državni zbor, še vedno osamela, sama, iu se-■ veda tudi ne toliko nevarna, Če še sploh prideta v zbornico. (Sledeči stavek smo morali izpustiti z ozirom na naše tiskovne razmere. Op. ured.) Vsaki čas čujemo, da se irredentske težnje porajajo vedno bolj in bolj očitno. Nahujskauo, neveduo iu pla-čauo ljudstvo postaje od dne do dwe bolj predrzno, da si človek ne upa več iz hiše, kaj še le od doma l Ali se za vse to kdo zmeni ? Nihče ! Mla deniči stari 24 in še manj let, sanjo nekaznovano javno blatiti svoje duhovnike, javno jih napadati; smejo javno iu brez strahu kričati : .eviva Italia!" — Iu kako ne, saj jih nihče ne kaznuje ; ponaj-več jih piipro za par dni, in to c. kr. okrajua glavarstva l Zato prihajajo domov še bolj razdivjani. (I tu smo iz istega vzroka izpustili jeden odstavek. Op. ured.)
Veste pa, cenjeni čitatelji, kaj je letošuje leto najboljše agitacijsko sredstvo italijanske stranke?
„Pridemo pod italijanskega kralja, če zmagamo, in
tam ne bo treba davkov plačevati*. Istina ! In kdor vam poreče, da to ni res, recite mu, da je lažnik 1 In nevedno ljudstvo, kdo bi se čudil, da se da oslepiti! Nič več davka! To j« najboljše mazilo za revno, ubogo in posebno letos izstradano ljudstvo. Uprašate pa morda, kaj pa smejo plačaui brezvestni agitatorji kaj takega govoriti ? Smejo, ker jih nihče ni do danes kaznoval, ker je to agitacijsko sredstvo italijansko iredentske gospode; ta gospodari v Istri. Slepo ljudstvo seveda ne vidi, da gospoda sama dobro v6, da se to nikdar ne zgodi, in nasproti ljudstvo ne spoznava, da ga gospoda hoče sebi podjarmiti z namenom, uvesti tudi po Istri tako imenovane .kolone*. Ljudstvo je zadolženo do grla! Kadar bode dosti, takrat pokupi italijanska gospčda zadolžena posestva, ti, Istnjau, pa robuj, sluzi l To je oni kralj, ki hoče vladati po Istri 1 Davka seveda ne bode treba plačevati, ker za nič ga tudi do sedaj ne treba plačevati. Kdor ničesar ne bode imel, gotovo ničesar ne bode plačeval. Tako je po Istri, posebno v krajih blizu morja, blizu italijanskih gnezd, tam, kjer italijanski živelj, oziroma kupljeui odpadniki z italijansko gospodo prevladujejo.
Sedaj pak vi, „kranjski" gospodje, ki ste zavrnili vsako spravo, pomislite, ali bi ne bilo bolje, složno delati z nami! Vi trdite, da je vera
v	nevarnosti. Dobro, ali toli ueprevidui ste bili, da ste s svojo trdovratuostjo še celo doma spravili vero v nevarnost, a pri nas ste stotine ljudi pahuili v neuasituo žrelo framasonske iredente. Da,, tako je! Ako bi se naši poslanci z drugimi združili v jedno skupino, morala bi vlada ua Primorskem že sedaj z nami računati. Vsaj objektivno naj bi postopala. Ali bi verjeli vi, da priprosto ljudstvo, osnv>ieno irredentskega UUSJ j.iija, očitno norčuje iz past rskega lista vseh avstrijskih škofov! Iu to javim I Kdaj je bila torej vera v večji nevarnosti: popred, ko nas vi ^da, misleča ua jugoslovanski klub, vsaj ovirala ni, ali sedaj? — Odgovarjajte tudi vi „napredni" narodnjaki, družeči se z najhujšimi nasprotniki Sloveucev; tudi
vi	ste temu krivi. No, pri nas bi se v jednakih slučajih združili z Luzzatti, Gambiniji, Vergottiuiji in drugimi, ki bi že davno radi videli, da nam nekdo drugi kraljuje! Vi ste veliko zakrivili, in dajali bo de te odgovor !	Istranin.
Velika maskarada" „Tržaškega Sokola* se je povspela do znamenitega dogodka v našem soci-jalnern življenju. Na vseh straueh je bilo čuti U hvale! Nekoliko več spregovorimo v današnjem večernem izdanju.
,Malo maskarado" priredi .Tržaški Sokol" danes ob 8Vs uri zvečer v svojih prostorih, ulica Farneto. Ozirom na simpatije, ki jih je pokazalo občinstvo našemu „Sokolu" ua „veliki maškaradi* smo uverjeni, da se tudi nocoj napolni prostorna telovadnica.
Slovenska opera v Zagrebu. Minolega petka so imeli v Zagrebu znamenito premiero : predstavljala se je prvikrat opera .Ksenija" našega slovenskega komponista Viktorja Parme. Zagrebška kritika se jako povoljno izraža o tem umotvoru. Teko piše n. pr. ,Obzor", da se skladatelj ne predstavlja kakor diletantski početnik ampak umetnik, ki ima glasbeno tehniko popolnoma v svoji oblasti. .Hrvatska domovina" pa piše: Nedvomen talent njegov (komponista) je navduš i občinstvo!
Ob zvrietku predstave so se prirejale ;>ri-srčnf ovacije vrlemu komponistu. Vse občinstvo je ploskalo in vsklikalo in komponist se je moral večkrat pokazati na odru. Ovacija se je pretvorila v pravi triumf, k«, je bil skladatelju izročen kra-flpn lavor-venec. Trikrat se j* morala dvigniti zavesa, da s- g. Parma, obkrožen od umetnikov, po. kaž« občinstvu, navdušenemu po sijajnem vspehu vrlega brata Slovenca.
Tudi mi čestitamo našemu rojaku, s katerim se smemo ponašati pred svatom.
Samomor. Predvčerajšnjem so našli v zalivu pod Skednjem plavajoče truplo moškega. Pri utopljencu sn našli legitimacije, i z katerih je razvidno, da je bil pokojnik 54letni težak Santo del Tedesco, italijanski podanik. Sodi se, da jn nesrečnega moža skrajna beda gnala v smrt.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 20. do 27. m. m. je bilo rijavljenih v področju
občin« triaike: II alačajev dA?ea (prej« iigi teden i« kilo 15 slučaje*), 7 «1. 6Špie, 3 si. kdzia, 8 nI ikrlatice in » al. legirjeve mrzlice. Umrl« so 4 oaebe za dftvica, 4 pa za olpieami.
Tadenaka statistika tržaška. 7 tednu od 14. do 20. n. m. rodilo se je v tržaški občini 91 otrAk (45 možkih in 46 Ženskih), nurlo pa je t isti ddbi 90 oseb (48 molkih, 42 tenskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 17 si jetike. 14 si. *netja sdpnih organov, 4 si. 6špic, 1 si. škrlatice 5 si davice, 1 si. porodniške mrzlice, 3 si. kapi, 3 si. smrti po naključju, 1 samomor itd.
2animiva najdba v Palestini. Londonski „Daily Graphic" javlja, da se je našel v selu med Es-Salto in Kerako, iztočno od Jordana, mozajik- pod iz barvane opeke, 30 korakov dalg in 19 širok. Ta mozajik je bil pod neke kapelice, zgrajene t V. stoletju ter predstavlja mapo Palestine od Libanona do Egipta. Risarija je jako spačena; Jeruzalem je strašno velik ter so mu naznačene nlice. Mrtvo morje vrvi rib, dasi jib v resnici niti ni v nje* in nekatere ribe »o risane izvestno daljše, nego je Jordan širok. Hebron pa naj tej mapi niti ni zaznamovan, dasi je to najstariše mesto Palestine.
Koladar. Danes (2. marca). Past. Somplicij, papež. — Jutri (3.): f Pepelnica. Knnigunda, cesarica. — Mlaj. — Solnca izide ob 7, uri 47 min., zatoni ob 5. uri 40 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop., ob 9 pop. 12 stop. C.
Loterijska številka, izžrebane dnč 27. m. m.: Trst	40, 24, 1, 21, 73.
Line	52, 26, 79, 8, 15.
predvčoraj
>rtn,vui .jot* v papirju . . .	101.30
„ . v nrubru ....	101 30
\v»trijđke. r*>it»\ v zlaiu . ,	123.05
T kronah . . .	IOO.OO
tiroditno ah.oi.irv . . ,	H6it.50
uondon lOi.sr. ... . .	H9.90
Napoleoni ..... , . .	t«,59l
iOniark .......11,73 '
00 »Ulj. li'	......<6.10
danes 101.30 101.25 122.90 K<0.65 862.40 119.85 H.as 11.73 45.—-
N^Jnovejie v o« ti.
Sežana 13. Čestitamo zavednim slovenskim
okoličanom na častnem vspehu. Živio I
Sežanski rodoljubje. Gorica 26. Vest o pravični zmagi v tržaški okolici vs-prejeli oduševljeno in radostjo. Slava zavedni vztrajnosti vrlih tržaških bratov.
Gregorčič, grof Cnronini, Gabršček v imenu goriških Slovencev. Celje 1. Slava zavedui slovanski okolici. Viinlnn 1. Izvoljenih osem narodnih Volilnih mož za IV. kurijo. Zmagali smo 170 glasovi proti 40.
Podgrad 1. Tudi v četrti kuriji smo zmagali jednoglasno. Volilo 206 volilcev.
Oprtal] 1. Za IV. kurijo propadli za 2 glasa. Kaso j- to prišlo, si lahko mislite.
Atene 1. Poalaniki vlasti so določili vkupno uoto. katera poživlja Grško, da odpozove svoje vojake in brodovje s Krete. Kakor se čuje, ni določen rok za odpozvanje, ker n« soglašajo instrukcije poslanikov.
Atene 28. m. m. Kraljevi dekret, s katerim se kličeta na službo rezervna razreda 1891 in 1892, je razaria^en.
Kaneja 28. m. m. Pred Herakleionom se je peno-i! hoj med Turki in ustaši. Kršćani so bili odbiti. V Malaksi so Turki oblegani od krščanov. Turkom primanjkuje živil.
Kaneja 28. m. m. Od danes zjutraj se vrši boj med Grki in Bašibozuki. Vasi in Nerksi Gri-kalana sti v plamenu.
Preizkusili in priporočili
ao »loviti vseučillščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katera jo ugodno učinkujoče, želedec kropčujoco, alast in probavljanje povspešujoče in tolo odpirajočosredstvo. Stekleničica volja 10 novč
Tpgovinak« brzojavke ln v isti.
?'.V-ntauoit&. fAuuitiR /,n |«4011 734 7 36 t *>nji T za ■ponlad I8ft7 7.80 do 7 82 OveB za spomlad 5'98—6' — . F > - spomlad H.42—6.41 Knrnzn, v.?, tnaj-juni 1897. 3.80 3.81
Iftenicu imr . on " vil. F. 8'2o 8' 16 od 79 k lo. 8.30—8 3n , o.i 40 '-:!. !. 835—840 od 81. kil. f. 8-40
8-60 , jd 82 kit. lo«-. _.---Jp.mrn 6-10- 8 —
fi 66- 6 10
1'fionica: Srednjo ponudbe, dinojeno povprnSovanje. Prodaja 30000 mt. st. Klimo. 2'/» nč. eenojo. ltž in oves 5 nč. ceneje. Vremo: lepo.
N»r t luirun« timikor tur. 11.72do—'—, Za maj f. 11.37. mirno
Pl'uga. Ceutrifu^nl nori, potiUvljnn ▼ 1'rat « ti !■ *r> i oipofiiljaU'i prečoj f. 31 25 3150 ConoaK»e 83-2533'500etvorni S3-75'—-. V ^IataVi m>(iil> 361--
K»va Santot j/ood nt»rHt;o za maro 59.25
? juli 60.75.
dt.rabarg. HuniON ifoud »v^rugo z« marc 48.25 za maj f. 49.—, za september 50.— za dooembor 60.— mlačno.
f»univi»len bor*«. 1. marca 1H'~,7.
Kaka.....
Maafeloi . . . ■▼•tUradoJi . . UaiRaraiiji . . kaaarčak . . . bahi^jaki . . . kali valiki . . .
a mali . . . ralani, dolgi . .
„ okrogli . . ■teiani brratiki n itajeraki K Mit Ino iUjerika Ja4nan it. 10 .... . 9 ... .
n B ... .
lalja kranjsko .... I*P» •	....
Kr omplr,	. .
PrtM kranjsko .... Ltia. kranjska ....
ah ogeraki.....
X«va Hoeea.....
Cejlon Plait. fina . Pari . . . Partoriooo . . . Java Malanff • • Guatemala . . . San Dominga . . Matakar Plant . .
„ nativa. . Lagaajra Plast .
„ satire . Santoa flai . . . , srodaja fisi n srednji . . , erdinar . . Rio oprani . . . „ najfiniji . . . „ arednji . . . Ilf dkor Centrifueal I. vr Coneaaai . . . v glavah . . . razkoaani . . Bil Italijanski fisi . . •	areinji .
Japan fini AAA . . „ »radnji . . Rangoaa axtra . . .
I.	. . .
II.	. . . Petrolej isski v sodih .
v zabojih od Olj* italijansko najfineji , srodnjefino bombažno, amerik. dalmatinsko . . . Limon! Mesinski . . Pomaranče „ . . Mandtljnl Dalmatinski I . Bari . . t
Pinjoli ....... . .
Boilćl Dalmatinski novi . .
, Pulješki......
8. OkT* Puljeike . . . . n Orike v vencih,
Sultanlae) ......
Vsmperli! sovi......
Oib.be I.......
Polenovke srednjo velikosti n velike . . . ,
• male.....
Slanlkl v velikih sodih . .
2v*pio


. 100 K.	10.-	10.2»
*	8 50	8.T6
•	e.to	7.—
m »	9.50	7!—
»	a.-	8^0
m m	«.-	S!25
n	8 -	826
m	7.25	7.50
M	5.50	—.—
	6.—	—.—
•	65. -	70*—
9	8.75	—.—
m	8.75	—.—
' R	11.50	—.—
»	52B	5.B0
■	2*50	2J0
•	9.—	•.26
• a	»»'-	B«!—
•	4». -	60.-
m	165.-	166.
•	172.«	173 —
	189.-	184.-
	169.—	171.-
*	149-	150.-
» n *	143-'-	144*—
m m »	120-	124* —
v	118,-	120-
•	108.-	110.-
n	100.—	102.-
• n •	13"!—	128!-
. n	110.-	114.—
	32.-	82.50
n	33.50	83.75
* n	86.—	88.26
v	34.75	35 —
	S4.—	24 50
•	28.—	93.50
•	17.25	—.—
N	16 75	—.—
• n	18.—	18.60
	11 —	11.50
	1",25	10.60
H	19.—	—.—
n	6.15	—. —
■	«5.-	66 -
• N	62,-	64 —
• *	28,—	29.-
. M	31,-	»2,-
• n	4.-	
	3 .-	5
100 K. 67.—		59.-
n	62.-	64.—
	87.—	89.—
	7.75	8.'—
	11.25	11.60
M	13.76	14,—
	46.-	64 —
	27,—	28.-
• *	48!—	49!-
*	47.-	48.—
* M	48,-	49.-
• n	9.50	—.—
	4.-	—•—
	6,—	
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Dvtevaa ieleuiioo. (Postaja pri av. Andiojn).n Od dni 1. oktobra J896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj, 7.30 „ v Herpelje (in od Herpolj brzo vlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 pr«-dp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 9.50 ^ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rnelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol iz Pulja, Ljubljane, Dunaja." 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 porot, iz Divače.
(Juina železnica (Postaja južno žolesuico.) Od dni 1. oktobra 1896. ODIIOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovluk v Nabrežino, Benetke, Rim. 9,— , oninibus v Nabrežino, Videm, Benetko in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol, omnibus v Kormin. 4.40 „ oninibus v Nabrežino, Videm, Rim, 6.20 B poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peato, Reko 805 „ brzovluk v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, liim.
10.	— „ mešaui vlak do MiirzzuBchhiga.
DOHOD:
6.48 prodp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrfune.
8.35	„ brzovluk iz Kovmina, 9.25 n brzovlak z Dunaja.
10.20 r poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.	-O „ omnibua iz Rima, Bunetk, Nabrežine
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz V»rone, Kormina, Nabreiine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežini--,-8.Sti . brzovlak t Dunaja zveza z Reko.
P^M^ debrega vina!
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sva pravzela dobra znano ^oAilno ,LuxxlettaH poprej I. Stoka na piazzeta Cordainoli št. 3 kjer bodeva točila najboljša vina in sicer:
dalmatinsko Liasa apollo po 40 nv£. liter, ■ belo po 48 nv£. „ Istrsko.....po 44 nvč.
zraven ti*«?* drsala boieva tudi izvrstno pivo ttT izborio kuhinjo.
Z« mnosrobrojni obisk mestnim kakor tudi o-količun^kim grotom priporočata se iiMjtopleje ndana
Janko Zadnlk lastnik.	a. Čok, vodja.
Bor/ni trp št. 14 Sedanja razstava:
Jako zanimivo potovanje po Stock-holmit. Najnoveja serija., izložena v prvikrat.
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
Rojaki pozor!
Via delle Poste, 5t. 3 nasproti Pitsehnu
odprl aem
novo pekarno in sladščicarno.
Kruli, svž vsaki čas, bel, fin 14 nvč. K. , 7, mlekom	16 in 18 * •
„ •/, a-lom	20 , '24 „ n
Moka najfinejša 14, 16, 18, 20 in 24 nč. kilogr. linam specijalitete: ru-tki in kin«siki o«i. .-iladščice kavo in čokolado ter biskvite Antona Gattt. Na dom prosto! Pošiljatev od 5 kil. naprej le proti povzetju. Cene imam nizke, da nikjer ni takih; priporočam «►» Vam rojaki udanostnu A. Širca.
100
naslovom
jedno do triletnih lepih Vl'tnic, veCinoina visokega debla in „Thea" vrste se takoj oddajo po ceni. Kje, se izve pod vrtnica" v upravništvu „Edinosti".
Na prodal je
5 pnevmatičnih dvokoles (biciklev), 2 novi in 3 rabljeni. 0ddad6 se tudi posamezno. Cene nizke kakor sledi:
1.	Novo dvokob : The Champion Cyc!e C. pn. gl. 115
2.	,, „ : The Favorite B. A. Cont. „ , 98 2. rabljeno , : n , , „ „ „ , 95
4.	, „ : H. B. Wolverbamp D. , , 95
5.	n „ : H. B. .	„ „ , 86 Cena za vseh 5 koles skupaj je gl. 460.-
Razumo so takojšnjo plačilo. Pismene ponudbo in naroibe naj se pošiljajo na administracijo listn „Edinost" ulica molino piocolo št. 3. II., kjer ho tudi za nna ov prodajalca izve.
„Goriška tiskarna" A. Gabršček
V Gorici, Gospodska ulica št. 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, Solc, sodišfia, cerkve
itd. — Izdaje časopise: „Soča", tednik, cena gld. 4.40. — .Primorec" vsakih 14 dnij, cena BOnvS. „Slovanska knjižnica", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80 Doslej izšlo 56 snopičev. — „Knjižnica za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., zii naročnike žil) nč. Doslej iz^lo snop. — „Materino delo za Ho<rn in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noči". 25 nvč. — „Venec slovan-Bklh povestij" 55 nvč. — ,.llutarjeve črtico o
pokn. gruflji Goriški in Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Liivrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovencu v Trstu in okolici.

'v
Cassa di Rispannio Triestlna
(Tržaška hranilit ira)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsncogn znesku \ank dan v todnu razun praznikov, in to od f)—12. ure opoludne. Ob nodoljali , a od 10 uro opoludne. Obrcnti titi
knjižico...........S"/„
Plačuje vHak dnu cd a—12. ure o]»oludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do iOO'i moru ho odpovedati i! «lni in % zneske preko lOOO gld p»» a »ini.
Ettkomptvje turnfire doi«noilirnnrt na
tržaškrm trgu po .......
1'oHltjufe na drž. papirju uv»lr^-o^orske
do 10" 0 p Id pn .......
Višjo znoake od lnOO do 5 (Ml ^ <1 j « Daje denar proti vknjiženju nn po .-sii v t'iv Obresti po dogovoru	2
Tr»t. dno .■>. niftjn
3»/.
-I "„
" > Ai
lu LM
Lastnik kensorcii HntaQ,Edino8tr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskara« Dolenc v Trstu.