Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol le'a „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 60 , mesec „ 2 „ 20 , V upravništvo prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ četrt „ , 5 „ - , mesec „ 1 „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokop'sl se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo. Uredništvo je v Šeme-niskih ulicah St. 2,1., 17. la haja vsak dan.izvzemSi nedelje in prazDike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 69. V Ljubljani, v sredo 26. marca 1902. Letnik XXX. Napredno rodoljubje. Cujfe, štajerski Slovenci! Slovensko-nemški liberalni kompromis glede Celja! Mej tistimi, ki zmage pravica o celjski zadevi nikakor niBO veseli, najdemo tudi gospode okoli — »S 1 o v. N a r o d a I« To glasilo »slovenske inteligence« se silno zvija. Veseli se zmage — a v isti sapi priznava, da je veselje grenko. Ko se vse slovanstvo v Avstriji srčno raduje in navdušuje radi dobljene celjske zmage, radi poraza oholega levičarskega »nemštva« — se »Narodova« gospoda nikakor ne počuti dobro. Kakor vedno pri takih prilikah, je tudi to pot izlila pred vsem svoj žolč na dr. Šusteršiča, kajti jezi jo, da je ta voditelj katol.-narodnih Slovencev zopet pri tej priliki v polni meri izpolnil svojo narodno dolžnost in da je znal pripomoči do sijajne zmage — mej tem ko liberalci, kljub svoji obče znani glasnosti, niso v stanu svoji stranki pripi-savati le količkaj pomenljive uloge v tej vseslovenski, eminentno narodni zadevi. Nasprotno : ločili so se pri glasovanju o dispozicijskem zakladu od vseh drugih slovenskih in hrvatskih poslancev ter votirali zaupanje vladi, ko je s Sturgkhom in Der-schatto vred skuhala zloglasno resolucijo 0 razpustitvi celjskih razredov in se obvezala, tej resoluciji ustreči, ako jo sprejme zbornica. In na predvečer glasovanja je če dr. Tavčar s skrajno nerodnim govorom naravnost prizadeval se razburiti katoliške Nemce. Njegovi napadi bi jih bili lahko nagnili, da glasujejo kakor en mož za Stiirgkhovo resolucijo. Le popolni brez-pomembnosti in brezuplivnosti liberalne slovenske delegacije se imamo zahvaliti, da se nemški katoliki niso ozirali na Tavčarjeve provokacije in upoštevali tridesetletno prijateljstvo in so-bojevništvo s katol.-narod. Slovenci. Razumemo torej, da slovenske liberalce muči nekak maček in da z mešanimi čustvi gledajo na sijajno zmago zadnjega petka. Imajo za to tudi še posebne razloge, o katerih govorimo pozneje — in preobvladuje jih bleda zavist napram katoliško-narodnim politikom, ki so stali pri tej narodni bitki, kakor vselej, kadar se gre za skupne vse-narodne zadeve, v prvih vrstah. Sad tega neprijetnega dušnega razpoloženja je uvodni članek, katerega je objavil predvčerajšnji »Slov. Narod«. Ta članek je značilen za vso neodkritcst, katero uganjajo naši liberalci v vseh zadevah narodne politike. Vedno se delajo narodne in mečejo krog sebe z narodnimi frazami — v dejanju pa so vsak hip pripravljeni, popustiti vse narodne interese, samo da izposlujejo kako mrvico za svoje strankarske koristi. Saj je tako »Narod« utemeljeval glasovanje svoje stranke o dispozicijskem zakladu. Isto misel podaje tudi navedeni »Narodov« članek o Celju. Prvi del članka je poln ponosnih slovanskih fraz, poln zmagoslavne zavesti in odločnega odpora zoper pretenzije levičarskih Nemcev. A tudi ta del članka je prepleten s tendenco, b a g a t e - 1 i z i r a t i zadevo, ki je za vsacega resnega, najbolj pa za slovenskega narodnega politika največjega pomena. Pač pa vidimo, da vsi vladni Usti, od prvega do zadnjega, vsi »oficijozi« 7 9 celjsko zadevo, odnosno zmago državno-zborske desnice v tej zadevi, bagatelizirajo in ji prisvajajo le »elemeren« pomen, kakor »Narod«. Odkod ta čudna harmonija — kako prihaja »Slov. Narod« v družbo noto-ričnih o f i c i j o z n i h listov ? Nikakor nismo šovinisti. A vsak trezen realni politik, če hoče biti odkritosrčen, mora priznati, da se gre pri Celju za vele; važno načelno vprašanje. Gre se za načelo: Ali se sme stvarno opravičen kulturni zavod narodu vzeti zato, ker nekatere stranke druge narodnosti iz samo ošabnosti, oholosti in pohlepnosti po gospodstvu to zahtevajoč To je velevažno načelno vprašanje, ki se ne dotika le Celja in Slovencev, temveč tudi Cehov in Poljakov pri Opavi, Tešinu in drugod. Zato je naša zmaga največjega načelnega pomena glede stvari same. be večji pa je politični pomen te zmage, kakor smo razložili v ponedelj-skem članku. In ta velevažna^ zmaga ni »ele merna«, temveč je zmaga modro zasnovane katoliško - narodne politike. NaSa narodna politika nam je pridružila vse slovanske in tudi druge nenemške narodne stranke — naša katoliška politika pa nam je pridobila toliko pomoči na strani katoliških Nemcev, da j e b i 1 a tudi brez Italijanov naša zmaga zagotovljena. Naša zmaga torej nikakor ni bila »slučajna«, kakor trdi ponedeljski »Narod«, temveč ta naša zmaga je imela globje vzroke, bila je logična p o s 1 e d i c a d o b r o pripravljene parlamentarnekon-stelacije, sad trezne realne politike. Kdor nasprotno trdi, ta je ali popolnoma neveden politik — ali pa noče priznati resnice. Nam je popolnoma vse eno, v katero vrsto se hočejo prištevati gospodje okoli »Naroda« — — — Posledica popisanih realnih parlamentarnih razmer je, da bodo liberalno-nacijonalni Nemci, ako še dvajsetkrat ali stokrat naskočijo Celje, ravno tolikokrat pobiti — dokler bodo Slovenci v celoti, odnosno v merodajni večini delali pametno, realno katoliško-narodno politiko. Le eno zamore našim narodnim sovražnikom pripomoči do zmage: izdajstvo od slovenske strani. In s tem prihajamo do druzega dela označenega »Narodovega« uvodnika. To, kar se tukaj podaja, to ni nič druzega, nego — golo »liberalno rodoljubje" najhujše vrste. S polno zavestjo zapišemo to pikro obsodbo, katero nam narekuje naša narodna dolžnost. Evo oni drugi del »Narodovega« članka, ki opravičuje tako ostro sodbo: »Slovanske stranke se vesele dosežene zmage in tudi mi se je Teselimo odsrca, čeprav si ne prikrivamo, daje leefemernega pomena. Nemški naskoki na celjske razrede se bodo ponavljali in kar se Nemcem ni posrečilov petek, se jim lahko posreči pri drugi priliki. Ali je res popolnoma nemo goče, da bi se g 1e d e c e 1 j -skih r a z r e d o v d o b e g e 1 pameten in pravičen kompromis? Sedaj vise celjski razredi tako rekoč v zraku in, karje najhujše, vse naše narodno-politično delo v parlamentu je prav zaprav omejenolena obrambo Lelja. Zaradi Celja ne moremo nikamor naprej in ne morejo naši poslanci začeti nobene druge večje akcije. Kaj bi rekli Poljaki in Cehi, če bi jihdanespozvali, naj podpirajo n. p r. veliko akcijo za pridobitev slovenske srednje šole na Goriškem ali v Trstu, danes, ko je radi obrambe Celja nastal tak vihar. Obramba revnih celjskih razredov, ki se pri obstoječih razmerah v doglednem času n e r a z š i r i j o n i t i n a j m a n j , izčrpa popolnoma podporo, ki jo uživamo od drugih slovanskih strank in velja nas naj • boljše naše moči. To so momenti, ki nam grene veselje nad doseženo zmago in nam narekujejo nasvet, naj bi štajerski Slovenci vzeli v pretres misel, k a k o b i se d o s e g e 1 kompromis. Kot zmagovalci to laglje store, ne da bi se ponižali, a da je samo potom kompromisa mogoče to zadevo uravnati in dobiti proste roke zadruge zadeve, tegamenda nihče ne bo tajil.« Tako »Slovenski Narod« z dne 24. marca t. I. Veselite se, gospodje Sliirgkh, Der-schatta in dr. 1 — Vi imate prav: »Revni celjski razredi« morajo iz Celja ven, prav imate, ko to zahtevate. Slovenci se Vaše zahteve iz same trme branijo. Pravica je pa na Vaši strani. Saj to potrjuje jasno in točno »Slovenski Narod« z dne 24. marca t. 1.1 Levičarji so se v tej zadevi opetovano sklicevali na to, da so se nekateri slovenski poslanci izrekli popolnoma zadovoljne z namero, ki je izražena v Sturgkhovi resoluciji. Po označenem »Narodovem« razkritju smo skoraj na jasnem, kje da je iskali tistih »slovenskih« poslancev. »Kompromis« v celjskem vprašanju! Za Boga, kako se more kaj takega zapisati ? Ali ni katoliški centrum hotel predlagati dastavek k sturgkhovi resoluciji, da naj se celjsko vprašanje reši v sporazumu obeh prizadetih narodnosti, in ali niso liberalno-nacionalni Nemci izjavili, da jim je ljubše, da je cela resolucija odklonjena, nego da je sprejeta z onim pristavkom? Ali ni vsakemu političnemu otroku jasno, da se našim narodnim nasprotnikom ne gre za stvar, temuč da se jim gre za to in le za to, da naše spodnještajarske Slovence kulturelno izstradajo in prizadenejo našemu narodu premišljeno smrtno žaljenje in ponižanje? Ali naši liberalci naenkrat prav nič ne vedo o narodnostnih b)jih na Sp. Štajerskem? Ali ne vedo, da je Celje središče spodnjega Štajerja in da učni zavod, ki naj služi spodnjemu Štajerju, ne m o r e biti drugod, nego baš vCelju! Kaj pa je »Slov. Narod« napisal leta 1899, ko je iz nekega dopisa v dunajskem »Vaterlandu«, katerega je kar na svojo pest temeljem svoje nezmotljivosti podtaknil dr. Šusteršiču, svojevoljno interpretiral, da je dopisnik imenoval Celje za Slovence »fremdes Gebiet?« Napisal je z veliko em-fazo članek »A 1 a 1 a n t e r n e« — in ljubeznivo dal razumeti, da je najbolje, če se dozdevnega »Vaterlandovega« dopisnika obesi na najbliinji kandelaber zbok narodnega izdajstva. Dokazali smo svojedobno ob roki onega »Vaterlandovega« dopisa, da v njem ni bilo nikjer Celje imenovano za Slovence »fremdes Gebiet«, temuč da je v onem dopisu bila obramba celjskih Slovencev in obsodba nemških razgrajalcev, ki so bili napadli Slovence in Čehe. Zakaj spominjamo zdaj one zadeve? Zato, ker danes »Slovenski Narod« praktično in konkretno zahteva, naj Slovenci enkrat za vselej priznamo Oelje kot tujo posest, do katere nimamo niti p i č i c e pravice — naj sklenemo »kompromis«, ki zamore obstojati le v tem, da se za večne čase umaknemo iz Celja. Kedo pa bode sedaj napisal plamteč članek »A la lan-teme ?« In danes prihaja »Narod« s takim neslovenskim predlogom, danes, ko so libe-ralno-nac. Nemci glavno bitko izgubili, ko so popolnoma tepeni, ko se je jasno pokazalo, da ako ostanemo trdni in složni, nas nikdar ne strmoglavijo! V najhujšem slučaju pa: Tudi Slovenci nimamo samo svojih glasov v državnem zboru, temuč imamo ravno tako, kakor druge stranke, še druga, ostreja sredstva. Narod, ki ne brani z naporom zadnjih moči tako pravične in poštene stvari, kakor je celjska postojanka, ni vreden, da eksistira. In le človek, ko-jemu manjka najminimalneji slovenski narodnostni čut, zamore svetovati, da v tem vprašanju le za p i č i o o odnehamo od svojega stališča, ki je prav enostavno in pripro8to stališče pravice. Tu ni prostora za nobene kompromise, za nobene pogodbe. »Keine Uebergabe, keine Vertiiige!« Tu velja le boj celega naroda, boj do z a d -njega, za pravično in pošteno stvar. V zadnji veliki bitki smo sijajno zmagali. I z • rabimo te zmago in pripravimo se z a nove bitke in nove zmagel Liberalci so pa v svojem označenem članku tudi jasno povedali, kaj da iščejo s svojim najnovejšim nastopom. V zadnjih treh vrstah članka — „in cauda venenum" — je povedano, da se jim gre zato, »dobiti zopet proste rokezadruge zadeve". Da, da, za t o se jim gre! NaSi liberalci se tako srčno dobro počutijo v prijaznih odnošajih z liberalnimi in naoijonal-nimi Nemci — najbolje z Vsenemci. Tam dobivajo tako lepo podporo za svoje uzore, za „f a r š k o gonjo", drugod nikjer I „Narod" je že opetovano bridko tožil, da so Mladočehi že skoro vsi »poklerikaljeni". Tam proti levici pa, posebno na vsenem-škem hribu, kjer sedi okrogli vsenemški bog Schdnerer, tam se sliši hrupen odmev, kadar vdarijo slovenski liberalci na »farško" struno. To je pa glavna in j e -d i n a naloga .liberalne" slovenske politike. Vse drugo je brez pomena. Ta lepa »entente cordiale" pa je žalibog zelo ovirana, dokler leži mej hajlovci in našimi liberalci — Celje. Zato hitro to težkočo odstraniti — če pri tem skupna narodna stvar trpi, kaj sato, saj je to vse brez pomena napram prepotrebnemu boju, katerega bije liberalna slovenska stranka z iper — »f*ne !• Pa še drug razlog se nam nehote usi-ljuje za označeno »Narodovo psavo«. Kako pa je »Narod« dne 1. marca 1 1. utemeljeval in zagovarjal glasovanje liberalnih poslancev za dispozioijski zaklad? Pisal je takrat: »Nikakor bi ne bilo pametno, uganjati kako teoretično opozioijo, posebno od napredne stranke, ki je navezana na to, da od dobrohotne vlade včasih vsaj to ali ono drobtinico dobi. In naši klerikalci dobro vedo, da n a 3 i m poslancem pripadečasihdrob-t i n i c a . . .« Naši liberalci potrebujejo toraj »proste roke« za pobiranje drobtinic. In res, za Korberjevo vlado, ki je navezana na podporo nemških liberalcev in nacijo-nalcev, je Celje velika aadrega. Ni čuda, da ji priskoči na pomoč tako drage volje »Slovenski Narod«. Vlada naj se pa nikari ne vara: Slovenski narod ne stoji za »Slovenskim Narodo m«. Ogromna masa naroda Be za »Slov. Narod« in njegovo modrost prav nič ne zmeni. Slovensko ljudstvo bo šlo svojo pot naprej. Vlada bi le sama sebe goljufala, če bi se le količkaj ozirala na »Slovenski Narod«. — Ogromna večina slovenskih poslancev in vsi hrvatski poslanci stoje kakor eden mož na braniku za pravice našega narods Se slovenskimi liberalci pa ne računimo več kot delom našega naroda — vrgli so se ven! Slovenska narodna politika bodo brez njih hodila bvojo pot. Celje in baron Morsey. Znano je, da je baron M o r s e y, poslanec srednještajarske splošne kurije, h koji spada tudi precej Slovencev, v budgetnem odseku glasoval z a Sturghovo resolucijo. V zbornici pa se je zadnji petek glasovanja o tej resoluciji vzdržal. To daje nemškoliberalnim in nacijonalnim listom po vod, da barona Morseya hudo napadajo. Dolžijo ga tudi, da je bas njegovemu u p 1 i v u pripisovati, da se je toliko katoliških Nemcev v zbornici glasovanju odtegnilo, nekateri pa, da so še celo glasovali proti resoluciji. Baron Morsey nato odgovarja v „Vater-landu", da je v budgetnem odseku glasoval kot zastopnik svojega kluba tako, kakor je večina njegovih somišljenikov v odseku sklenila bila. S tem pa se nikakor ni vezal za svoj nastop v svojem klubu in v zbornici. Tu je imel slediti le svojemu lastnemu prepričanju in svoji vesti. Zato je bil zato, da se da klubovim članom prosto glasovanje, a on poslužil se je svoje pravice kot poslanec in se glasovanju odtegnil. Povdarjal je v klubu izrecno, dane gre žalit starih zaveznikov, katoliških Slovencev. Celjsko vprašanje. Poročali smo ie v ponedeljek, da hočejo Nemci vlado pripraviti do tega, da Stiirgkhovo resolucijo predloži kot vladni predlog in vse stori, da ta vladni predlog zmaga. Nemški poslanci so že pričeli s hujskanjem nemškega prebivalstva. V okolici celjski se je prepovedalo streljanje z mo-žnarji, ker so celjski »Nemci zagrozili z — demonstracijami«. Pommer se je pripeljal v Celje. V Celje pride govorit EiBenkolb »za Los von Rom«, ker so nemški katoliški poslanci bili tako pošteni, da niso hoteli pomagati zadati Slovencem udarec. V Celovcu sta govorila poslanca Dobernig in Lemiš. Poslednji je povdarjal, da nima sedaj nemška ljudska stranka nobenega povoda pomagati Korberju in delavnosti parlamenta. Ako bode nastopila pot obstrukcijo ali opozicije, o tem se še daneB ne more govoriti. V Inomostu so Vsenemci priredili mačjo godbo pred stanovanjem poslancev Fdrga in grofa Trap p a, ki se pri glasovanju o celjski zadevi v dri. zboru nista pridružila StUrgkhu. V Moravski Trebovi je govoril Wolf in klical na brezobzirno opozioijo proti vladi. »Linzer Volksblatt« javlja, da se je ministerski predsednik Korber izjavil napram poslancu Kathreinu, da vlada namerava poskusiti ■ kompromisom. Baje hoče vlada na podlagi Hrubanovega predloga pričeti pogajanja z Nemci in Slovenci. Nov deški jezikovni načrt. V »Nar. Listih« se je v sadnjih dneh oglasil Mladočeh Prokop G r e g r, ki se odločno izjavlja proti načrtu, ki ga je objavila praška »Politik«, ker se preveč pribliiuje Gautschevim jezikovnim naredbam in pa načelu enojezičsosti, katere posledica bi bila delitev Češke. Po njegovem mnenju bi se moralo jezikovno vprašanje rešiti na podlagi naslednjih načel: 1. Vsaka vloga od strani kake stranke se mora izvesti in rešiti v jeziku, v katerem je bila vložena; 2. vsak uradnik na češkem in Moravskem mora biti vešč obeh jezikov; 3. vsak jezikovni zakon mora biti veljaven za vse dežele češke krone. Konečno se Prokop Gregr izraža za nedeljivost dežela češke krone. Minister za Poljsko Pietak. Minister Pietak se je izredno zameril vsem levičarskim strankam, ki unisono zahtevajo, da tak mož, ki kot član Koerber-jeve vlade glasuje proti StUrgkhovi resoluciji, ne spada več v avstrijski kabinet. Kabinetni načelnik je izkazal levičarjem vso svojo naklonjenost, minister Pietak pa gre in glasuje s Slovani. Na take velikonemške bedastoče pa prav dobro odgovarja neki poljski parlamentarec, ki pravi mej drugim : Pietak je minister za Poljsko, poslanec mesta Lvov in zaupnik poljskega kluba pri vladi To svoje zaupanje bi pa izgubil v hipu, ko bi glasoval v načelnih vprašanjih drugače nego poljski klub. Ali bi morda Nemci drugače postopali s svojim zaupnikom, če bi ta glasoval proti Stiirgkhovi resoluciji? Vsled tega tudi absolutno ne more biti resnična vest, da je Koerber bil presenečen vsled postopanja Pietakovega. Vkljub temu pa nemški listi ne nehajo udrihati po tem moiu in pravijo, da mora iz kabineta, ali pa Koerberjev kabinet izgubi svoj uradniški značaj, ki ga vedno naglaša ministerski predsednik. Po njih mnenju morajo vsi člani uradniškega ministerstva kazati povsodi popolno nepristranost in objektivnost. — Ko bi bil Pietak odvisen od takih razlagavcev ministersko dolžnosti, bi moral seve takoj iz kabineta. Novi topovi v skupnem proračunu. Te dni se prično mej obestranskimi ministri dogovori glede sostave skupnega proračuna. Mnogi menijo, da se v ta proračun že vstavi svota za nove topove. Tej vesti oporeka »Pester L!oyd«, ki pravi, da se v bodoči proračun vstavi le neki even-tuvalni kredit, da pa na celotno nabavo še ni misliti, ker se bodo poizkušnje še nadaljevale po zimi 1902/03. — Nasprotno so pa dognane preizkušnje z gorskimi topovi in bo skupna vlada že v tem proračunu zahtevala zanje posebni kredit. Korespondenčni uradi potrebujejo — koncesije. Nedeljska „Wien. Mg." objavlja vladno naredbo, s katero se določa, da eo podjetja, ki se pečajo z razpošiljanjem telefonskih in brzojavnih poročil na političnem ali narodnogospodarskem polju, navezana na koncesijo. Poleg splošnih pogojev potrebuje podjetnik tudi dokaz zanesljivosti, neoma-deievanosti in zadostne izobrazbe. Pri podeljevanju koncesije treba vpoštevati lokalne razmere. — Dvomimo, da bi ta najnovejša vladna naredba pospešila svobodni razvoj tiska. t Koloman Tisza. V ponedeljkovi številki sn o javili, da je umrl znameniti ogrski dri vnik, bivši ministerski predsednik Koloman Tisza, rojen 16. dec. 1830 v Gesztu v bi .aškem komi-tatu. Po dovršenih študijah je k >t I81etni mladenič vstopil v naučno minister., katero službo je pa opustil ob izbruhu revolucije. V letu 1861 je bil Tisza prvič izvoljen v drž. zbor, kjer je po samomoru grofa Te-leki prevzel vodstvo levega centra. Tej stranki je načeloval Tisza dotlej, ko se je v 1. 1875 zedinila z Deakovo stranko pod skupnim imenom liberalne stranke. Ta spojitev je bila tudi posledica, da je prišel Tisza v Wenkheimov kabinet in prevzel portfelj za notranje zadeve. Oktobra istega let« je potem prevzel še ministersko predsedstvo. Vrgel ga je 13. marca 1890 odpor, ki ■e je pojavil v parlamentu pri reviziji domovinskega zakona. — Truplo pokojnikovo so včeraj v Budimpešti blagoslovili ob prisotnosti grofa Apponjja kot zastopnika cesarjevega, ogrske in skupne vlade ter mnogih drugih dostojanstvenikov, potem pa prepeljali v rojstni kraj. Dijaški nemiri v Rusiji. Ruski vladni list »Regierungsbote" objavlja obširno poročilo o dijaških nemirih v Moskvi. Poročilo pravi, da se je koncem pr. 1. mej višjim dijaštvom jelo opazovati vladi sovražno gibanje, katerega posledice so bile velike demonstracije po raznih vseučiliških mestih. Največji nemiri so bili letos v Moskvi 22 febr. in 2. marca. Aretiranih je bilo tedaj 682 oseb. Cir je zapovedal, da se glavni krivci odpošljejo v prognanstvo, ostali pa kaznujejo z ječo od treh do šestih mesecev. Vsled tega je bilo 95 oseb prognanih za dobo od 2 do 5 let, 567 so jih obsodili v ječo, šest so jih pa postavili pod policijsko nadzorstvo. Oproščenih je bilo le 14 oseb. Velik naroden praznik so imeli dne 19. febr. v Moskvi. Slavili so obletnico kulturnega in socialnega dviganja Rusije. Dne 19. febr. 1861. je bilo v Rusiji odpravljeno telesno robotanje. Ta znameniti dan so torej proslavili v Moskvi. Pred spomenikom cara Aleksandra II. se je zbrala ogromna množica naroda. Na en mah je padlo na kolena do 50.000 ljudi, ki so molili za dušo pokojnega carja osvoboditelja. Kar je dalo temu slavju velikanski pomen, je bila okolnost, da je kakor govor n i k med narodom nastopil veliki knez Sergej Aleksandro v i c , generalni guverner v Moskvi. Vse se je izvršilo brez najmanje neprilič-nosti. To je najbolji odgovor tistim sovražnikom Rusije, ki že vidijo veliko rusko državo v plamenu na vseh koncih in krajih, ako je kje kakih 100 ali 200 razgretih in nezrelih dijaških glav žugalo z revolucijo. Iz Južne Afrike. Povodom razgovora Schalk Burgerja ter tovarišev Reitza, Meyerja in Krogha s Kit-chenerjem je po poročilu „Petit Bleu" poslednji izjavil, da je Anglija voljna, v priznanje viteškega na stop a De lar ey-evega nasproti Methuenu, obnoviti svoje mirovne predloge od februvarija lanskega leta. Kako velikodušno 1 Buri so tedaj te predloge enostavno odklonili in jih bodo sedaj še tem gotoveje. — Iz Pretorije je burska deputacija odpotovala v Kroonstad v spremstvu 6 štabnih častnikov. Vrše se priprave za premirje. Iz Bruslja javljajo, da vse kaže na resno nasprotstvo kralja Edvarda napram Chamberlainovi politiki. Kralj želi, da se čim prej konča vojska. To dokazuje pred vsem odhod Wolseleyev v Južno Afriko, ki 31. t. m. dospe v Kapstadt. Kralj mu je naročil, naj se natančno pouči o de-janjskih razmerah in mu o tem naglo in nepristransko brzojavno sporoči. Istotako ga je pooblastil, da se pogaja z burskimi voditelji. Iz istih virov javljajo, da je sedaj na bojišču Se 35.000 Burov; od teh je 23.000 Transvalcev in Oranjcev, ostali so Kaplandci. — Premirja v kratkem pričakujejo. — Stalne policijske straže dobe vsa oranjska mesta. Kriigerjevi mirovni pogoji so naslednji: Notranja neodvisnost pod angleškim pokroviteljstvom; amnestija za Afri-kande; razveljavljenje dekretov o prognan-stvu in konfiskaciji; odškodnina za opusto-šene farme. Korak transvalske vlade, namreč potovanje h Kitchenerju, je baje silno vznemiril bruseljske burske kroge. Zanašajo se edino še na Deweta, ki se odločno protivi drugačnemu miru, nego pod pogojem popolne neodvisnosti. Z njim bo potegnil bržkone tudi Stein. Najbolj prijenljiva se kažeta Delarey in Botha. Iz brzojavk. Ustava na Malti je suspendirana. Lahi vedno odločneje zahtevajo od Angle-iev, naj se v šolah na Malti da prvenstvo laščini. — Francoska zbornica je dovolila k redila 500.000 frankov za potovanje predsednika Loubeta na Rusko. — V Benetkah se snideta laški minister za zunanje stvari in nemški kancelar B(llow. — Vstaja v Maoedoniji. Predsednik macedonskega odbora Sarafow deluje za zvezo z armenskim komitejem, da bi tako oba odbora skupno povzročila vstajo v Maoedoniji. — Novo bolgarsko ministerstvo je Csnkove smeri. Ministerski predsednik je Danev. —-Obsednoatanje v Saragossi je po ponedeljkovem sklepu španskega ministerskega sveta odpravljeno. -Igralne banke v Belgiji dovoljene. Kralj ni potrdil Bklepa zbornice glede prepovedi igralnih bank. — Za volivno pravico v Belgiji so bile minulo nedeljo velike demonstracije v Bruslju. Obhoda se je udeležilo baje nad 100.000 oseb. Janson, Van-dervelde in drugi so imeli več govorov proti »klerikalni nadvladi«. Govorniki so izjavili, da je to zadnja mi rna manifestacija ljudske volje. Po Veliki noči prično z obstrukcijo in pozneje z revolucijo, In vendar so »klerikalci« za popolno izvedbo splošne in enake volivne pravice, katere pa »svobodomiselci« ne marajo. — Istrski deželni zbor se ne snide pred junijem. Deželni glavar bo zopet C a m p i t e 11 i. Književnost in umetnost. Musioa saora v stolni cerkvi. Veliki četrtek 27. marca ob 8. uri pontifikalna maša: Mašo nO clemens" zložil dr. J. Benz (orgle samo pri „Gloria"), Rra-duale „Christus factus est* in ofertorij „Dex-tera Domini" zložil A Foerster. Veliki petek 28. marca ob '/, 10. uri: »Popule meus" zložil T. L. Vittoria in „Crux fidelis" zložil Janez IV., kralj portugalski. Veliko so bo to 29. marca po pol 10. uri: Velika maša od »Gloria" z or-glami: Mašo v F-dur zložil Feliks Uhl, gra-duale „Confitemini Domino" zl. A. Foerster; večernice koralno. V v s t a j e n j u ob 4. uri: „Angelus Domini" in „Cum transisset sabbatum" zlo-iil A. Foerster, „Aurora coelum purpurat" dr. Fr. Witt, »Te Deum" Jož. Gruber, „Re-gina coeli" Anton Foerster, »Tantum ergo8 Jož. Haniscb. Dopisi. Iz Ovsiš, 23. marca. Gospod Pogačnik, župan v Podnartu, nam je poslal sledeči popravek: Ni res, da sem jaz podpisani ov-siški župan govoril: »Tudi Vi delate le za svoj žep in za farško bisago; Vi ste, kakor pes, ki zagrabi kmeta za vrat, da bi ga zadavil.« Res pa je, da jaz podpisani ovsiški župan tega nisem govoril. Anton Pogačnik, ovsiški župan. V Podnartu, 23 marca 1902. — Priča Rakovec je pa pred sodiščem potrdila, da je rekel g. P. župniku: »Potemtakem le za svoj žep delate, da je le Vaš poln, za kmeta Vam pa ni nič mari, kmeta bi pa najraje stresli, kakor tam pes; kakor tam en velik pes enega majhnega strese.« Ali je to kaj drugega? Sicer pa nas veseli, da kaže g. P., da bi rajši videl, če se omenjene stvari ne bi bile zgodile. Res — branje »Slov. Naroda« človeku ne daje najboljših misli v glavo. Zdravi, g. iupan! Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico bo, kakor je bilo pričakovati, zmagali liberalci, vender število oddanih glasov kaže, da je ta liberalna postojanka že silno omajana. Katol.-narodna stranka kot taka ni nastopila v voli vnem boju in ni izdala nobenega oklica. Da katoliško-narodna Btranka ni tu odločno posegla vmes, zdi se nam velika napaka. Kar se je pri naših somišljenikih agi-tiralo, ne da bi strankin izvrševalni odbor prevzel vodstvo vse zadeve, bilo je jako ne-dostatno. Z malim resnim trudom bi lahko katol.-narodna stranka podrla liberalno večino v trgovski in obrtni zbornici. V soboto, na dan volitve, smo iz raznih krajev dobivali na uredništvo vprašanja, kaj storiti. Naši najboljši moije na deieli niso bili obveščeni, kako taktiko naj zavzemo. Vsled tega je mnogo župnij, kjer so liberalci imeli lahko delo, ker se od strani naših pristašev na korist kandidaturam neodvisnih obrtnikov ni storil noben korak. Mnogo naših volivcev ni dobilo glasovnic. Ko zabeležujemo liberalno, Bicer jako šibko zmago, zahtevamo, da se katoliško-narodna Btranka nikdar več ne izogne odločnemu javnemu boju. Izid volitev je naslednji: V vele-industriji sta izvoljena gg. B a m b e r g z 42 in Gassner z 42 glasovi. G. Spalek je dobil 7 glasov. V veletrgovini je izvoljen ljubljanski župan Ivan Hribar s 37 in g. K o 11 m a n n s 36 glasovi. Kandidata Nemcov sta dobila g. B ii r g e r 15 g. Krisper 14 glasov. V II. kategoriji trgovinskega odseka iruiave glasovnice) ho dobili: Fran Hren 243. Iv. M e j a č 241, Feliks Urbano 239 in Viktor R o h r man 230 glasov. Njihovi protikandidati so dobili: G. K u n č i č 70, A. Z o r m a n 70, Al. Z a j o 70, J. Z o r m a n 12, I. T u r k 14 glasov. V III. trgovski kategoriji (modre glasovnice) so dobili: Ant. D i t r i c h 365, ■Ciril Pire 365, Josip Medved 365, Leo-pold Fdrsager 364 glasov. Njihovi protikandidati so dobili: A f. L e d e n i g 283, Meja« 283, O m e r s a 282, Pavel V e 1 k a v r h 280 glasov. Liberalci so torej zmsgali 83mo z 82 glasovi večine. V malem obrtu bo dobili liberalni bandidatje S c h r e y 1767, Kraigher 1766, tovarnar Lenarčič 1765, J. Petrič tovarnar s papirjem 1762, Z a m 1 j e n 1761, tovarnar V. Maj-d i č 1750, veliki podjetnik Filip Zupančič 1750, tovarnar Iv. Rakov e c 1767, dežnikar Josip Vidmar 1667 glasov. Liberalni kandidat Josip Maček je dobil 1284 glasov. Ker je od protiliberal-nih kandidatov dobil g. Ivan Kregar 1332 glasov, izvoljen je tudi g. Kregar, dočim je g. Maček propadel. Od kandidatov neodvisnih obrtnikov so dobili gg. Karol Pollak 1330, Dogan 1329, Rebolj 1329, Pečnik 1328, Andr. R o v š e k 1327, L. K a 1 a n 1327, A p p e 1326, V r h o v e c 1325, P e č k a j 1240 glasov. V montanski kategoriji sta bila z 10 glasovi izvoljena K. L u c k m a n n in G. T 8 n n i e s. V volivni komisiji proti-liberalna strujani ii.ela nobenega zastopnika. Ta volivna komisija je štela glasove od sobote do ponedeljka zvečer! Liberalci so trdili že naprej, da propadejo neodvisni obrtniki z okolu 400 glasovi. Obrtniki pravijo, da je Ljubljana in ljubljanska okolica oddala za neodvisne obrtnike okolu 800 glasov in neumevno se jim zdi, da bi ostala dežela oddala lo 500 glasov. Protiliberalni kandidatje «o med ljubljanskim obrtništvom dosegli večino, kar je vsekakor lep vspeh. Uradniki trgovske zbornice so agitirali za liberalce. Z dežele se nam poroča, da «o liberalci pri teh volitvah s 1 e p a r i 1 i, kakor doslej še pri nobeni volitvi. Pobirali so pri volivcih glasovnice, češ, da jih pobirajo za »katoliško stranko«, tudi nepodpisane glasovnice so jim dobro došle. Neki poštar je 32 glasovnic oddal kar liberalnemu agitatorju. Dobili smo poročilo o raznih naravnost kričečih slučajih. Liberalci naj se take zmage z glasovnicami naših vo livcev ne vesele preveč! Navadijo naj se na misel, da bo tudi kranjska trgovska in obrtna zbornica zanje kmalu izgubljena! f Kardinal Missia. Takoj, ko se je izvedelo, da je umrl uzoriti kardinal dr. Missia, je prišlo v naše uredništvo mnogo vprašanj, kdaj da bo njegov pogreb, spoštovanje do tega velikega moža je toliko, da mu hočejo njegovi <častiloi izkazati dostojno zadnjo čast. To je v resnici zaslužil nepozabni pokojnik, in kar mu moremo mi izkazati ob njegovi smrti, je le majhen tribut, ki smo ga dolžni njegovim zaslugam. * * Iz Gorice smo dobili sledeče poročilo : Preminuli kardinal je v a v o j i oporoki izrazii željo, dabibilpokopan v cerkvi na sv. Gori pri Gorici. Truplo bode izpostavljeno v mali k n e z o š k o f i j s k i cerkvici ob cesti. Pogreb bo najbrže velikonočni torek zjutraj. V svoji oporoki je zapustil kardinal bogato knjižnico škofijski menzi, drugo imetje deškemusemenišču. * * * Izrazi sožalja, ki dohajajo od vseh strani v Gorico, bo jako mnogoštevilni in pričajo, kako visoko so povsod cenili prevzvišenega kardinala. Med prvimi, ki so izrazili metro-politanskemu kapitelju goriškemu svoje so-žalje, je bil, kot smo že sporočili, Nj. Velič. oesar Franc Jožef I. Iz Ljubljane so izrekli vodstvo kato-liškonarodne stranke, odbor katol. političnega društva, »Slovanski centrum« in klub deželnozborskih katoliškonarodnih poslancev svoje sožalje. Odposlali sta se sledeči brzojavki: V imenu kluba »Slovanski centrum« v državnem zboru in kluba katoliškonarodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem ter v lastnem imenu pridružujem se tuinim srcem izrazom neizmerne žalosti ob krsti Nj. Eminencije, uglednega cerkvenega kneza in domoljuba, uzornega človeka, polnega ljubezni in modrosti. Oseba ranjkega ostane uzor nam in našim potomcem, njegova dela neusahljiv vir hvaležnosti in blagoslova. Dr. Šusteršič, državni in deželni poslanec. Vodstvo katoliško-narod. stranke in odbor katoliško-političnega društva v Ljubljani globoko žalujeta ob nenadomestljivi izgubi, ki je doletela cerkev, državo in katoliško ljudstvo. Neizbrisna je naša hvaležnost do našega bivšega knezoškoia in metropolita: vzbuditelja katoliške renesanse mej nami, ljubeznivega dobrega očeta svojim vernikom, neustrašenega voditelja v boju zoper sovražnike cerkve, države in ljudstva. Bog daj tolažbo! Dr. Šusteršič, predsednik. * * * Poziv k pogrebu. Gospodom državnimindeželnim poslancem k a to 1 i š k o - n ar o dne stranke! Gospode tovariše iz državnega in deželnega zbora uljudno prosim, da se blagoiz-volijo kolikor mogoče polnoštevilno vdeležiti pogreba Nj. Eminencije kardinala dr. Missie. Dolžni smo to neizbrisnemu spominu velikega pokojnika in pa ljudstvu, katero za stopamo in ki je nebroj dobrot sprejelo od blagega ranjkega. Tisti gospodje tovariši, ki se hočejo od zvati temu vabilu, naj to nemudoma pismeno, ali še bolje brzojavno naznanijo v r e d-ništvu »Slovenca«. Poskusilo se bode za poslance in kranjske deputacije dobiti poseben prostor pri pogrebnih slavnostih. To je pa Ie mogoče, če se zamore pravo časno naznaniti število udeležnikov. Še enkrat: idimo polnoštevilno v Gorico 1 Prijateljskim pozdravom Dr. Ivan Šusteršič. Vodstvo katoliško narodne b t r a n k e pozivlje svoje somišljenike, naj se pridružijo njemu in našim poslancem. Zlasti je želeti, da bi se udeležili po mož nosti zastopniki županstev in društev. »Slovenska krščansko-soci-j a 1 n a zveza« je izrazila metropolitan-skemu kapitelju v Gorici globoko svoje obžalovanje vsled nenadomestne izgube pre-vzvišenosti kardinala Missia. »slov. kršč. soc. zveza« se udeleži pogreba svojega dobrotnika po deputaciji z zastavo. Naša društva, ki odpošljejo k pogrebu odposlance, se lahko pridružijo deputaciji »^veze«. * • * »Osservatore Romano« v Rimu prinaša na prvi strani poročilo o smrti z ne-krologom na rajnega kardinala, v katerem slavi njegovo dobroto, vnemo in ljubezen. O b m r t i se nam še poroča: Zadnje tri tedne je pokojnega kardinala zdravil dr. Pontoni. Pred kratkim se mu je stanje precej zboljšalo, tako da je mogel vstati in maševati. Ob 11. uri po noči ga je zopet hudo napadlo, sestra postrežnica mu je in-halirala. Poklicali so njegovega kapelana g. Ličana in kancelarja g. Zamparo. Umirajočemu so podelili sveto poslednje olje. Izdihnil je s voj o dušo pri popolni zavesti. Družina je klečala okoli poBtelje in molila. Danes je došel iz Trsta prof. Simeon P e r t o t, ki truplo b a 1 z a m i r a. Truplo leži zdaj še v spalnici, kjer je kardinal umrl. Obraz je miren, in zdi se, kakor bi spal. Mestni svet se je sešel k izredni seji, da se posvetuje o pogrebu. Z mnogih hiš vise črne zastave. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. marca. Duhovnikom, ki se udeleže pogreba f kardinala dr. V. «sie Želeti je, da duhovniki, ki se menija -doležiti prihodnji torek pogreba, vze- seboj talar, roket in biret. Bv. olja bodo jutri posvetili g. knezoškof ljubljanski za domačo, yoriško in tržaško škofijo. Duhovniške ipremembe na Šta jarskem. Prestavljen je čast. gosp. kaplan J a n č i fi in MajSperka v Kozje, čast. gosp. Ant. D r o f e n i k pride iz Kozjega k sv. Andreju v Slov. Goricah, č. g. Karol M a -1 a j n e r pa pride v Majšperk. Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor dr. AdolfJarisch. — V Domžalah je umrl tovarnar g. Alojzij Kurzthaler, v Ljubljani g. Ana K I e m e n z in bivši nadporočnik v kamniški tovarni za smodnik g. Jožei UrL — Pri sv. Antonu v Slov. goricah je umrl umirovljeni nadučitelj gosp. Rajmund D o m i n k u š. Iz Kranja se nam poroča: Dež. vlada je dala revidirati bolniško blagajno v Kranju. Slučajev nepravilnosti, katere so pritoževalci podali v Bvoji pritožbi, revizorji baje niso preiskovali. S tem seveda stvar še ni končan«. — Za volitve v trgovsko in obrtno zbornico so bili vsi liberalci na nogah. Zadovoljni so bili tudi z glasovnicami brez podpisa. (Prosimo natančne podatke o tem. Opomba uredništva.) Nekdo je grozil obrtnikom po okolici, da bodo morali dvakrat v Ljubljano iti, ako mu ne dajo glasovnic, če mu jih pa dajo, bo pa vse dobro naredil. Mnogi so se ustrašili in je vjel nekaj glasovnic na ta pošteni način. Štajarski dež zbor se snide h kratkemu zasedanu 2. aprila. Na dnevnem redu bo 14milijonsko posojilo mesta Gradec. Finžgarjev »Divji love o" je tudi včeraj popoludne napolnil gledališče. »Divji lovec" bode ostal privlačna igra slovenskega gledališča. Slovensko planinstvo. V naše sobotno poročilo o občnem zboru „Sloven-skega planinskega društva" se je vrinila tiskovna pomota. Cita naj se koča na Krnu, ne pa na Kumu. Nemški „Sohulverein" v Ljubljani Iz poročila o obč. zboru podružnice nemškega „Schulvereina" v Ljubljani posnamemo, da je imela društvena deška 4raz-redna ljudska šola 191 učencev, otroški vrtec pa 79 otrok. Tudi iz „rajha" je prišla podpora od „Alldeut8chen Schulverein". Radodarna podpornica je bila — kranjska hranilnica. Članov ima podružnica 425. Protest proti dr. Treotovi izvolitvi. Kraški volivci, ki niso glasovali za dr. Tre-ota, so napravili in tudi že podpisali protest proti dr. Treotovi izvolitvi. Dr. Treo ni imel pravice biti izvoljen. Osebne vesti. Dež. predsednik baron H e i n se je s soprogo povrnil s Tirolskega v Ljubljano. — Za učitelja na novi eno-razrednici v Kuželju, okraj Kočevje, je nastavljen umirovljeni učitelj g. Maks Ivane t i j. Praktični kurs o mlekarstvu, ma-slarstvu in sirarstvu vršil se bo v vasi Savici pri Bohinjski Bistrici od 7. aprila do konca m a j a t. 1. Mladeniči, ki se žele vdeležiti tega pouka, naj se zglase do 3. aprila t 1. pri deželnem odboru v Ljubljani b prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo obč. županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imeli bodo pri odlo-Sevanju sprejema oni, ki so že deloma delali v tej stroki. Regulacija plač državnih služabnikov. Finančno ministerstvo je dne 3. t. m. izdalo naredbo k zakonu z dne 26. dec. 1899. Počenši si. aprilom 1902 tvorijo drž. služabniki ene skupine svoj poseben status. En tak poseben status tvorijo vsi sluge ljubljanskega finančnega ravnateljstva z uradi, ki so podrejeni temu uradu. Vseh takih statusov je 21. V prvem in drugem pripada po 50%, drugemu ozir. tretjemu plačilnemu razredu, pri Obt lih pa po 15% drugemu ozir. tretjemu, 70 pa četrtemu plač. razredu. Pri volitvah v graško trgovsko in obrtno zbornico so zmagali v trgovski in montanski sekciji nemški nacijonalci. Skrutinij iz obrtne sekcije se še ni izvršil. Celovško mestno gospodarstvo postaja vedno lepšo. L. 1901 se je dovolilo mestu posojilo 4 mil. kron; polovico tega je že porabljeno, treba pa bo mestu še zidati klavnico, vojašnico, povečati vodovod i. t. d. Franko Stein v Ptuju. V ponedeljek je znani kričač v državnem zboru Franko Stein govoril pri Bismarkovem slavlju v Ptuju. Goipod Orželski, bivši član slovenske opere, ki je v pretekli sezoni pel na hrvaškem gledališču v Zagrebu, je angažiran na češko gledališče v Pragi. Katol. mladeniška društva prosi predstojništvo katol. mladeniškega društva na Dunaju, naj mu pošljejo svoje naslove. Dopisi naj se naslavljajo na predstojnika g. Jos. Ziererja, Dunaj 1. okraj Mckerstr. 20. Efektno tombolo je dovolilo ministerstvo „Kat. društvu rokod. pomočnikov" v Škofji Loki. Napad na orožnika. Okolu 11. ure po noči dne 19. t. m. je na cesti v Razdrtem kakih deset fantov napadlo orožnika Fr. Jereba. Napadeni je dobil toliko ran, da se ni zavedel. Vzeli so mu tudi sabljo. Jereb je sedaj v tukajšnji garnizijski bolnici. Dva napadalca so že prijeli. Zadušil se v pijanosti. Te dni so našli kočarja Jakoba Vojska iz Sloncev mrtvega na Btelji pri posestniku S. Šešerkotu. Ležal je na trebuhu in se tako zadušil. V Ptuju se je bil močno opijanil. Oodba v Gradcu. V graškem občinskem svetu je zopet prišel na vrsto predlog za podporo SpOrovi godbi oziroma subven cijo za promenadne koncerte. Obč. svet se je postavil na svoje stališče z dne 25. febr. ter ostal pri sklepu, da nič ne da. V Ameriko se je predvčerajšnjim mimo Gradca peljalo zopet 300 izseljencev iz Hrvaške. Novo društvo. V Kandiji se snuje »Bralno društvo Gorjanci.« Cerkev pogorela. Na zagrebški gori je pogorela cerkev sv. Jakoba. Zastrupil se je v Ljubnu na Gorenjem Štajerskem lekarniški laborant Vale-rijan Sladek. Najnovejše od raznih strani. Spomenik cesarici Elizabeti postavi dunajski dvor v Genlu. Prostor je že pridobil. Spomenik predstavlja cesarico sedečo na klopi s čtivom v roki. Kip je izklesal iz marmorja kipar Antonio Chiattone. — Lepra vTrstu. Nekega delavca do-šlega v Trst iz Kabrije so v bolnici izolirali, ker ima bolezen lepra. To je prvi tak slučaj v Trstu. — Defravdant K e c s -k e m e t y se nahaja sedaj v New - Yorku. — S k 1 a d i š č e b m o d n i k a j e zletelo v zrakv Bingenu. Tri osebe so težko ranjene. Skladišče je bilo last tvrdke Bretz & Huft. Škode je 100 000 mark. — Kolera se je pojavila na Manili. — 80 let duhovnik. V Medni v Bosni je umrl 102 leti stari pravoslavni duhovnik Simo Berič. V starosti 22 let je bil posvečen duhovnikom. — Ruska akademija znanosti je pisatelja Maksima Gorkija izvolila častnim članom. Ta izvolitev je razveljavljena. Gorki je v preiskavi radi »ro-vanja proti državi«. — Delavski nemiri vBatumu. V Batumu stavkajo delavci Rotschildovih podjetij. Vodje stavke so oblasti zaprle. Delavci so naskočili jet-nišnico in vojake, da oproste svoje tovariše. Vojaki so streljali. 30 delavcev je ostalo na mestu mrtvih. Telefonska In brzojavna poročila. Praga, 26. marca. Češko časopisje pravi, da se bode Korber pač premislil, predno bode ugodil Nemcem in žrtvoval jim radi glasovanja za celjsko gimnazijo ministra Pientaka. Poljski klub bi se izrekel solidaričnim s Pien-takom, pa tudi češki minister Rezek. Berolin, 26. marca. Mestno gledališče v Barmen je ogenj popolnoma uničil. Kolin, 26. marca. Umrli privatnik Sonntag je zapustil 1-5 milij. mark avstrijskemu katoliškemu društvu sv. Bonifacija. London, 26. marca. Reuterjev urad javlja: Z dovoljenjem Kitchener j e v i m so s posebnim vlakom odpotovali člani transvalske vlade Schalk-Burger, Luka M e y e r, R e i t z, Jakobi, K ročk in Vandervelde v Kronstad. Spremlja jih šest angleških štabnih častnikov. Čuje se, da so ti burski delegatje za splošno kapitulacijo. Dunajska borza dn6 26 mar^i. Skupni drf.avni dolg v notah.....101-65 Skupni državni dolg v srebru.....101-60 Avstrijska zlata renta 4%......120-70 Avstrijska kronska renta 4%.....S9-36 Ogerska »lata renta 4%.......119-85 Ogerska kronska renta 4%......97-60 Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. . 1612— Kreditne delnice, 160 gld..............697-50 London vista......................24017'/, NemSki dri. bankovci za 100 m. nem dri. velj. 117-36 20 mark............23-46 20 frankov (napoleondor)......19-19 Italijanski bankovci. . . •..... 93 40 C kr. cekini...........11-31 Meteorologifino porodilo. Tilina nad morjem 306 Sm, srednji rračni tlak 73H-0»o. 3 CM ofn- UTnuin ntaoj« 1«0-mitra r min. T«mpe- latir. )» CfllljD Votwl K« bo 31 g " lr U -i ? . a- 23 9 zveo. | 731-6 | 3 2 | sr s. ali. dež 20 8 26 7. zjutr. 2 popol. 731 4 r>29 3 3-4 10 0 si. svzh. p. m. j/ah. pol. obla«!. » 25 9. ivo« | 730-61 6 9 | si. jzali. sk. oblač. 00 it .-rt 26 7. zjuli 2. popol. 733 6 731o 20! si.sever 11 3 | si. svzh. oblač. » Srednja temperatura pondeljka norni.: 5'2'. Srednja temperatura torka 6 8", normale: 5-4". Žitne eene dn6 24 marca 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pšenica za pomlad......K 9-31 do 9-32 , „ maj.......9-21 „ 9 22 g n jesen '..... ■ n » Rž za pomlad.......„ 7 53 , 7 64 , „ maj . . _.........7-45 „ 7 46 Koruza za maj-junij.......6-46 , 5 46 Oves za pomlad......., 7-41 „ 7 42 „ „ oktober.......„ 7-44 „ 745 Na budimpeštanski borsi: do 919 „ 913 , 816 n 7-40 „ 6'73 , 7-37 „ 6-02 , 5-15 . 6 29 Pgenica /.a april.......K 9'18 > » maj.......» 9-12 , „ oktober......„815 Ri za april.........7 39 „ oktober........672 Oves za april..........7 35 „ „ oktober.......„ 6 01 Koruza za mai.......,5-11 , julij.........5-28 _ (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K 9-35 do 10 90 . južne žel.......„ 9 45 , 10 85 Rž „ ........7'60 . 7-80 Ječmen „ „......, 7 20 „ 860 „ ob Tisi........6-86 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.......5-70 „ 5 88 , „ nova......5-50 „ 5-60 Cinkvant , stara.....— , — , , nova . . . . „ 6 45 „ 6-75 Oves srednji........„ 7 60 , 7-80 Fižol............7-76 „ 10-76 Zahvala. 376 1-1 Za obilne izraze presrčnega in prijateljskega sočutja ob bolezni in smrti svoje ljubljene matere izreka odkrito zahvalo (lr. Ivan Mrak, finančni svetnik, v imenu vseh sorodnikov. prošnja. Gospoda, kateremu sem posodil pravila Marijine družbe, prosim, naj mi vrne dotično listino. V Kamni gorici, 21. marca 1901. 366 3—2 A. Verfoajs, župnik. VABILO na II. redni občni zbor ,,Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pri Kranju, rej. zadruge i neomejeno zavezo" ki se bode vršil v nedeljo dnč 6. aprila 1902 ob \A. uri popoldne ▼ posojilničnih prostorih Vs p o f e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1901. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi 384 i-i Načelstvo. VABILO po 2 h, 4 h, 6 h, 12 h, 20 h, 30 h. Poši-ljatve na povzetje od 10 do 15 K poštnine prosto. 370 1-1 Krogle, kamenite in steklene, zelo v ceno. Josip Demetz v Pragi. na I. redni občni zbor „ Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvenov v Ljubljani", kateri se bode vršil duč £8. aprila 1902 ob 2. url popoldne v društvenih prostorih (Medjatova hiša v Ljubljani). lDnevni i*ed: 1. Računsko poročilo radiorništva. 2. Poročilo revizorjev. 3 Letni račun in bilanca. 4. Odobrenje računa n bilance. 5. Dopolnilna volitev 5 članov v nadzorni štvo. 6. Slučajnosti. 383 i-i Nadzorni štvo. Žj4i se kupiti na Kranjskem ali Štajerskem srednjo kmetijsko domačijo, obstoječo iz senožt-ti, njiv, gozda, gospodarskih poslopij, z vrtom pol< g teb, s fundus instruktusom ali brez tega. P. n. rrflektantje naj pošljejo svoje ponudbo s popisom ztmljiščnih ra!i, gospodar skih poslopij itd. ter cenp s plačilnim pogojem pr d znamenjem J. Z., posestnik v Senožečah štev. 81. 378 2-1 umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske lil še. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplasiišk* potovanja po celem svetu v popolni istini. Danes v sredo 26. marca zadnja razstava krasno sprije: Cesarski grad Schonbrunn s svojimi krasnimi dvoranami in slikovita partSemeringa. V nedelje 30. marca do vštevšega 5. aprila razstavljeno: t********* Potovanje t Halrao n St Maslu. ********** V četrtek, petek in soboto 29. marca ostane panorama zaprta Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 377 1—1 Književna novosti /I\arjefice nabrane ne t ni mladini. 000 Uredil in založil 000 Alojzij JVleFhai*. Prijatelji mladine, selite po knjigi- Knjiga Je skrbno urejena in moderno opremljena Stane broširan izvod 30 kr., kartoniran 40 kr, v platno vezan 55 kr., elegantno vezan 90 kr. Naroča se v Ljubljani v semenišču. Zlasti primerno za velikonočno darilo otrokom. — Naročilu se 0000 ugodi takoj' 0000 367 3 Svoji k svojim! m—m Brez konkurence! Priporoča: brizgalnice, cevi, pase, e i. t. <1. za gasilna društva hi občine, C. in kr. privilegovana fvornica brizjalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. 5MEKAL iz Oelia, Moravsko. Podružnica v Zagrebu. nadalje gospodarske stroje in peronospera-brizgalniee. i. t. d. Nli. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-eevij vsake vrste. 974 13 Nova hiša, z nekoliko posestvom, v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugi obrt, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. 354 6-3 K e, pove upravništvo .Slovenca". Pozor! Priporočam svojo veliko zalogo A® naj'epših vrst in raznoterih «1 ■■ «»• ■■ «5, sveže in suhe w «- m» «»«- s trakovi. Vse po najnižji ceni. V zalegi imam tudi vsakovrstna Ivan piber, 35) 3-2 vrtnar na Bledu. Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je 17 12 II. alkalična kislina katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločite? sleza m se v tacih slučajih posebno dobro obnese. izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko, V LJubjanl ae dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. iffj J JS3 Uljudno naznanjam, da sem prevzela od gosp. Karol I*enče-ta, posestnika p ^ in vinskega trgovca, njegovo _ U ^ gostilno na Laverci. « fl s Potrudila se bodem častitim gostom postreči z dobro pijačo, kakor tudi z dobrimi in cenenimi jedili. ES ■ Hj Klavir je na razpolago. Jih H Omnibus gosp. Lenče ta bode ob Veliki noči in nadalje, vsako nedeljo in pS praznik vozil ob '/s^- uri iz Ljubljane od postajališča električne železnice »Vojaško ttj S strelišče na Laverco. Nazaj pa po potrebi, kadar bo za poln voz passžirjev. h* _ Za mnosrobroini obisk se toDlo priporočam if velespoštovanjem (TVarija Gerfscher gostiihičarka. A ¥ S 292 8-7 ' ■■'vl'"' ur "" ~ -mi — -m----1 n O-t* O 6-to- x> cca, 300 6-