Stev. 42. ¥ Trstu, v nadeffo, W> tibruarja 1317 4L«tnIk Kili, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo* L*lica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadslr. - Vst do naj s- podajo uredništvu lista. Nefrankirana pisna <=e ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. ladaiatrM in od -ovorm urednik Štefan Ood^na. Lastnik konsordf lis;a .Edinost' Tisk Udarne .Edinosi*, vpisane zadruge • omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranćiSkc bkeg« št. 20. Tekfon uredništva in uprtve 4tCV. H-57. Naročnina znaia: Za cek> leto.......K 24.— Za p«« leta .. ..................• «1— z» tri ntesece.............. • • za nedeljsko lzdi|o n cek> leto....... 520 ca pol »eta ...........- • . 2.6*) EDir Pojamezne številke .tiiinosti' sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglast se računajo na milimetre v širokosti ene koione Cene Oglasi trgovcev in o rtnikov mm po n> vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih zavodov ........ ......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.- vsaka nadnljna ..................2. -- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .F.dirosti*. Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le i i pravi .Edinosti" - Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoŠtnohraniimčni račun št. 84-1.052 AvsirijsKo uradno poročilo. DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. februarja 1917. Vzhodno bojlSče. - Severoza-padno Stanislava je imela akcija nasib cet popcien uspeh. Čete. ki so prodrle v ntske jarke, so privedle s seboj 17 ujetnikov in tri strojne puške. Italijansko bojišče. — Na Gori >kem so dospele naše ćete pri ponočmh a! :ii_ih do več sovražnih jarkov, prizadet ie Italija -om težke krvave izgube. vražna letala so bila sestreljena. Poročnik BUlow je sestrelil osmega nasprotnika. Naša bojna brodovja so zmetala na važne kolodvore, nastanišča, municijska taborišča in industrijske naprave 5000 kg bomb. Posebno v municijskih zalogah v Mericourtu in v industrijskih napravah pri Pompey Ln Nieuwe Maison so bili opaženi dobri zadetki iti požari. DOGODKI NA MORJU. LONDON. 9. (Kor.) Uradno se poroča: Neki rušilec torpedovk starejše vrste je ic ».»i«'«« ------ --------i preteklo noč zadel na mino in se potopil. . kie 55 oficirjev ir» f.-50 mož In uplenile 10 j Vsi oficirji so mrtvi, pet mož posadke je scroimh pušk. dve minovki in mnogo dru- bilo ubitih. gega \ojntga materijala. Pri teh uspebsh *o se posebno oJlikovaii oddelki pespol-kev št. 85 in 67 in črno vojnik i iz Nižje Avstrije in Bukovine. Jugovzhodno bojišče. — Nobenih dogodkov. Namestnik naćeln'ka generalnega štaba: pl. Hofer. fmL romsko uradm poročilo. BFROLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan. 10. februarja 1917. Zapadno b o j i š č e. — Pri armadi vojvode Albrehta Virtemberškega pri Vi-e. nu in \Vytschaete, pri armadi prestol vaslednika Ruprehta. v Artoisu in Španska nota AvstrijL DUNAJ, 10. (Kor.) Španska vlada je izročila avstroogrskemu poslaniku v Madridu odgovor na avstrijsko noto z dne 31. januarja, v kateri z oziram na konkretno stališče Španske od pričetka vojne, pri čemer tudi misli vztrajati energično protestira proti napovedi poostrene pod-vodniške vojne. Nota pravi med drugim: Španska vlada se opira pri protestu na jejs:. ), da je napoved, ki prepoveduje vožnjo po gotovih morskih delih, v nasprotju s principi mednarodnega življenja, kakor tudi posebno in predvsem na okoliščino, da je ta napoved v nasprotju s principi, ki jih upoštevajo sicer vsi narodi celo v trenotkih največjih nasilstev. m .d Arcro in Somrno na več krajih o»a- j španska vlaJa, ki ie vedno pripravljenu, ceno delovanje topovskih sil. Pod zaščito da y Uj/fX|nem trenotku prevzame ini-. »p o v SO na več točka'i arteške i cijatavo ali pomaga v dosegi tako zaže- dovaine čete. južno Saillv močni o 11 j j enega miru, ne more priznati upraviče-; rf. ; napa !c na n«še postojanke. Bi";nostj izjemnemu stanju, ki otežkuje trgo-> > povsod oJbiii. Prestolonasiedniko- i vinski pomorski promet Španske in sprava armada: Na zapadnem brenu Maze je i ^ v nevarnost ne samo gospodarsko bi! vpoldne srdit francoski ogenj. Z n-sim; živijeilje te c|ržave. ampak tudi življenje u spešaim odgovarjanr-Mn je bil pnpravlja-j ar/avljanov. Španska vlada je pre- ci napad proti višini 3J4 zatrt. t\a vzhoJ- • pričana< ja bo avstrijska vlada z ozirom nem bregu reke, na Poprovem grebenu j na prjjateljstvo, ki veže obe državi, našla se je izjalovil sune'i sovražne stotm.e. sredstva in ^^ da se ugodi željam Pri Vaux. severno St. Mihiela. ie ena na- m da ne bo ovirana narodna ši'i napadnih čet prodrla v francosko črto in isto s posadko vred uničila. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bžv.: Sev erozapadno Stanislava nam je po načrtu izvedena akcija prinesla 17 ujetnikov in 3 strojne puške. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Ma-ckensenovi armadi je položaj ob trajnem ziaiskem mrazu neizpremenjen. M a c e d o n s k a fronta. — Med \ ar da rje m in Dojranskim jezerom od časa do časa živahen ogenj topov in minovk. Prvi generalni "Kvartirmojster: H. i.udendorfl. rolcnrsk i uradm piročllo. . SOFIJA. 9. (Kot.) Iz glavnega stana sc poroča: Macedonska fronta: Severno Bi-tolja. v kolenu Černe in v ozemlju MogJe-nice običajno topovsko delovanje. V o-zemiju Ser resa posamezni patruljni boji. Na ostali fronti nič važnega. — Romunska fronta: Nič važnega. Turško uradno poročili CARIGRAD. 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Po poročilih. ki so vsled prekinjenja brzojavne zveze prispela šele sedaj, so se vršili dne 3. t m. južno Tigrisa veliki boji. V noči od 2. na 3. t. m. in dopoldne 3. t. m. je sovražnik sriito obstreljeval naše postojanke in izvršil ob II napad. Pri prvem napadu se je posrečilo sovnžnlk«. da se je polastil dela naše prve črie, a je bi! s protinapadom vržen večjiJel zooet nazaj. Nato je izvr i! druži napa J, a z močnim protina-paJ m se nam je posrečilo zopet zavzeti n^Fo drugo črto raz » in maminega dela. fs ega dne popoldne je izvršil sovražnik zopet napad, ki j2 bii f-Jbit. Da«je zapadno je bila oj artiljerije spremljana konjeniška ušiMa pr*>dirati proti španske in da ne bo eksistenca Španske. Uspehi nemških pod vodnikov. BEROLIN, 9. (Kor.) Eden naših pod-vodnikov je naznanil svoje dosedanje uspehe s 16.000 tonami potopljenih ladij, neki drugi je potopil dos^jaj 7 parni-kov hi 3 jadrnice. LONDON, 9..(Kor.) Norveška barka »Storkog < (2191 ton) in norveška ladja »Solbak1 ste bili potopljeni. LONi 9. (Kor.) ^Daily News« poročajo, da pripada torpedirani parnik »Ca-liforai;a« Ančoriine in je*bila na potu v Glasgow. Ladja je bila torpedirana v sredo zjutraj v bližini angleške obali. Rešene osebe pripovedujejo, da je bil parnik napaden od dveh podvodnikov. Ameriške ladje oborožene s topovi. NEWYORK. 8. (Kor.) »Central News« poročajo: Državni tainik Lansing je sporočil ameriškim brodolastmkom, da smejo imeti trgovske laJje v obrambo proti podvodnikoni topove. Španski odgovor VVilsoim. PARIZ, 9. (Kor.) Listi poročajo iz Madrida, da je španski minister za v nanje stvari v odgpvor na povabilo Vilsona izročil ameriškemu poslaniku prepis odgovora španske vlade Nemčiii in pri tem pripomnil, da Španska ne more zavzeti drugega stališča, kakor ono, ki je izraženo v odgovoru osrednjim vlastim. Glasom poročil listov, je bila o i poslana Avstriji «»!2ka nota kakor Nemčiii. Nota republike Urufpn.v. MONTKVIDEO. 8. (Kor.) R^uerjev u-rad poroča: Vlada republike Uruguay v odgovoru na noto Nemčije od!:!anja nemško naziranje o pod vodniški vojni. Položaj na Danskem. KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Minister za vnanje stvari je objavil odredbo, da se najvišji kabinetna pisarni je bil imenovan dr. vitez PoUer. Pogreb velikega admirala Hausa. DUNAJ. 10. (Kor.) Nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Karel Štefan sta odšla na pogreb velikega admirala Hausa. Vrh tega sta odpotovala tjakaj tudi vojni minister Krobatm Ln minister Roszner. Preskrba premoga. DUNAJ. 10. (Kor.) Včeraj se je vršila pod proJ-sedstvom ministrskega predsednika. grofa Clam Martinica, daljša konferenca glede organiziranja dobave premoga. ki so se je udeležil zastopniki udele-ženih ministrstev, oblasti in dunajske občine. Sklenjena je bila ustanovitev premogovne komisije, ki se je sestala popoldne v mestni hiši pod predsedstvom dunajskega župana dr. VVeiskirchnerja. Nadvojvoda Maks v Carigradu. CARIGRAD. -8. (Kor.) Nadvojvoda Maks je prispel na čelu posebne komisije, ki naj notiticira nastop vlade Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Karla, dne 9. t. m. semkaj. *___ Francoski senat BERN, 9. (Kor.) V francoskem senatu je izjavil transportni minister Herriot po srditih napadih, da je dosegel, da se- štirje letniki pod gotovimi pogoji odpokličejo s tronte, da bodo delali v rudnikih, kjer bo zaposlenih tudi mnogo vojnih ujetnikov. Anglija je obljubila, da odpošlje v olajšanje prevoznih težkoč 20.000 vozov. Ui:a, da se v kratkem položaj zbolj^a, vendar pa je treba poudarjati, da čakajo dežeio resni časi. Francija bo sicer triumfirala, a mora sprejeti nase pomanjkanje in omejitve. brlgaia. ki je poizk Tigrisu. z ognjom n .š»h topmčaHf pogna-. . . . - ^ . , na nazaj Dne s. in 9. t. m .„omotni in to-! "loftiio vsled nemške podvodniske napo-povski • vvr in v ozemlju p e h 'apirat. vse trgovine v pondeljek. Feli^hie. - K-v:, ^ fronti: Na te vem sredo ^trtek ob 6 zvečer v torek in krilu je t:M močna ^vražna Szvk&n ko-U^tek ob 7 in soboto O b 9 zveier. Gleda-lo^a pregnana. E:ia naših -^hotnih ktiion!, sca m zabavišča morajo biti zaprta^ ob 10, gostilne in kavarne ob 11 zvečer. Promet z električnimi železnicami in cestna razsvetljava se omejita. Odredba stopi v veljavo v soboto. Nizozemska zbornica. HAAG, 9. (Kor.) Prva zbornica je sprejela zakon, ki pooblašča vlado, da sme rekvirirati ladje. IZPREMEMBE V NAJVIŠJIH DVORNIH SLUŽBAH. DUNAJ, 10. (Kor.) Dosedanji vrhovni dvorni mojster knez Montenuovo je sto- liu i'-s : . \ o J ckih pri B.vcu, Zagori in! x*\ v pokoj. Cesar mu je izrekel zahvalo riu c :i!-"gu je delovanje naših r itrulj iz- in priznanje za njegovo delovanje in ime-zva o . za ugodne boje. noval na njegovo inesto princa Hohenlohe je prfHiria v prvo črto sovražnika, mu prizadej^'j velike izgube in uplenila mnogo opreme in vojeega materijaia. — Na o^aiili frontah nodcuih važnih dogodkov. Sovi cžna uradna poro:S:^ balijansko uradno poročilo. 9. februarja 1917. — V sugaaski dolini je sovra:: iik dne 7. t. m. poi>oldne srdito obstreljeval naše obrambne naprave na desnem bregu Brente. Naše l oterije so energično odgovarjale in preprečile via- ko ufuuivso akcij» sovražnika v ozem- Letnlski boji na zapadni fronti. BEROLIN. 10. (Kor.) Wolffov urai po- Scu:!llngsfiirsta. Dalje je stopil v pokoj vrhovni dvorni komornik grof Lancko-roiiski: cesar je imenoval na njegovo me- *»"• « r "J" " — " J , ------1--I---— « caj a nas niso mogla ovirati. SUri so-1 nega tajr.ika in sekcijskega načelnika Narodnostna ius!elo zmnaule. Po »Narodnih Listih: posnemamo naslednje zanimive misli: Ententa proglaša, da se bojuje za načelo narodnosti, za ohranitev matih narodov. Osrednje države pozivajo entento, da naj najprve osvobodi svoje domače male narode, kajti narodnostno načelo je v Avstriji Že priznano. ohranitev mafih usedov je avstrijska državna ideja, njen cilj in upravičenost njenega obstanka. Tudi nemško časopisje v Nemčiji piše podobno. V »Berliner Ta-geblattu« pravi dr. Haas, da naj Evropa v miru ne pozabi izvesti: pravice vsakega naroda do lastnega kulturnega življenja. do lastne šole, do lastnega jezika m do obsežne avtonomije. Ne pozabimo, da je grof Tisza v imenu Ogrske sprejeti načelo narodnosti. Nemška vlada je 31. januarja t. 1. v odgovoru VVilsonu izjavila, da je zelo zadovoljna, ker soglaša z marsikaterim NVUsonovim načđ'om, kamor c nad a na prvo mesto pravica samood ločevanja in enakopravnost vseh narodov. V nekaterih teh uradnih in neuradnih izjav je govor tudi o svobodnem razvoju narodov, kar pomenja priznanje in varstvo vseh njihovih pravic, v prvi vrsti kot predpogoj priznanje in uvedbo njihovega jezika v šoli. uradu in javnem življenju. Teoretično priznavati narodu: »svoboden razvoj«, obenem pa njegov jezik izključevati iz šole, urada in javnega življenja, bi* pomenjalo. da bi država ali v'adajoči narod ta narod postavil v drugo vrsto in ga ohranil samo kot zanimivo narodopisno posebnost, kot »interesantno narodnost«, ki naj razun davkov daje vsemu prebivalstvu pestro sliko, vedi pa nekaj gradiva. Mali narodi bi za tako »ohranitev in skrb« ne imeli nobene hvaležnosti. Narodi, ki so izgubili svoj jez.k. so tudi izginili in jih ni več. Država, ki varuje narod, varuje vse njegove pravice, v prvi vrsti jezik; če mu jemlje njegovo pravico v javnosti, tlači narod. Zanimivo je. da so v svetovni vojni vse udeležene države priznale ohranitev malih narodov, Nemčija celo njihovo samoodločevanje in ravnopravnost. Mali narodi smejo upati, da se njihov položaj ne bo poslabšal, ampak zboLjsal. Narodnostno načelo pa ne obsega samo priznanja jezikovnih pravic, ampak tudi resnično blagohotno skrb za njegov kulturni razvoj in gospodarsko blaginjo. Zato morajo drŽave, v katerih živi več narodov m k)er njihov politični, gospodarski m kulturni razvoj ne (Klgo-var: i tem sedanjim zahtevam, urediti svoje razmerje do teh narodov in njihove zemlje, da bo odgovarjalo duhu časa, duševnim in gmotnim potrebam narodov in potrebam in dolžnostim drŽav samih. Posebno v Avstriji je taka potreba m mi upamo, v tem upanju nas potrjujejo do-sedaj veljavni zakoni, stavni manifest novega cesarja, obvezne izjave vlade in končno jasno priznanje narodnostnega načela v odgovoru na Wilsonovo poslanico. Vladno glasilo pravi: Avstro-Ogrska bi sama sebe uničila, če bi porušča to svoje najvišje načelo. Dalje je rečeno: »Ravno v naši državni tvorbi je uresničena ideja, da se razni narodi, kot enako upravičeni nositelji državne ideje, združujejo za skupno življenje in delo.« Zato nc morena) verjeti, da bi odločujoči faktorji z vladno silo izved1'} znane nemške zahteve, ki rušijo narodno enakopravrvost in so najhujša ovira za narodnostno načelo. Temu se upirajo tudi avstrijska državna ideja. velika odgovornost odločilnih faktorjev in ogroženi narodi sami. Narodnostno načelo gre zmagovito pot; upajmo, da tudi v notranjih avstrijskih zadevah dokaže svojo zmagovito silo. ftnerihn za Irsko. V kongresu Zedinjenih držav je član kongresa Eilivan —sklicevaje se na izrek Wilsona. da morajo vlade izvajati svojo iiioC iz odobravanja vladanih -- predložil resolucijo z apelom za svobodo Irske. — Resolucija »»oživlja kongres, da bi morali evropski mirovni pogoji priznati, da mera nart.d Irske, ki ie podjarmljen in trpi nad seboj tiraustvo Anglije, zopet pr dobiti svojo narodno svobodo in neodvisnost. Ta resolucija je pač najizdatneji odgovor na vse lepe note Anglije o ljubezni do svobode za doslej zatirane narode. — Eilivan kliče Angliji: glej, da bo najprej — predno cbd-olžuješ druge države — vladala svoboda na tvojem lastnem pragu! — Lahko je drugim propovedovati vodo svobode, sara pa pifi vino — zatiranja. Anglija in nje zavezniki, govoreč o pravici zatiranih narodov do svobode in narodne neodvisnosti — kažejo radi specijelno tudi na našo monarhijo. Nu, da. resnica je, ki je noče nikdo prikrivati, da so imeli narodi v naši monarhiji doslej razlogov za nezadovoljstvo s politiko avstrijskih vlad, za pritožbe in tudi za medsebojne boje z drugimi sreenejimi plemeni, da si žele u-redbe monarhije na drugačnih principih, nego1 je bila dosedanja. Vse to bodi pripo-znano, ali ravno Anglija ima najmanj pravice, da seda na sodni stol in sodi in obsoja Avstrijo. Vkljub vsemu in vsemu ie še vedno velika razlika med Avstrijo in njenimi narodi in Anglijo z nje Irsko. Razlika, ki ne govor« Angliji v prilcg. Pri nas so pač boji, ali vrše se v okvirju ustave, so legitimni boji. ki ne prihajajo v navskrižje z zakoni in ki nimajo nikjer tendence nasprotstva proti državi sami. — Proti tej avstrijski narodi ne nastopajo; so jej zvesti, jo ljubijo, jo hočejo ohraniti čim i nočne jo in slavnejo in hočejo živeti v njej in v njej uživati tisto svobodo, za katero se bortr. Nasilni nastopi proti državi kakor taki so pri nas nepoznani dogodki. ker jih izključuje čutstvovanje vseh državljanov brez razlike narodnosti do nje. Vse drugače je z Anglijo napram Irski. Koliko je bilo že tam nasilja, uporov, punuv, bojev za osvobojenje iz angleškega jarma, za odtrganje od države, ki je irski narod — ne mara. je ne ljubi in jo sovraži. Meji že na skrajno drznost in povzpenja se na višek hinavstva in in-volnosti. če Anglija spričo vse zgodovine nje razmerja do Irske govori o ljubezni svoji do zatiranih malih narodov in če čelo v tem hipu. ko tako govori ne daja od sebe niti besede, ki bi Jrcem zajamčila s\ bodo in neodvisnost vsaj za bodočnost. Anglija hoče drugod »osvobojati«. doma pa _ zatirati! Zares čudna vnema to za svobodo narodov. Zaslužno delo je napravil Eilivan s tem. da je Angliji predstavil ogledalo, v kateri more videti — sebe. ka-kršnja je — hinavka! Svoboda narodov — velikih in malih — je lepa in vzvišena stvar, za katero se bore vsi prosvitljem in blagi duhovi vseh narodov. Toda — gorje njej, če bi v Angliji iskala zaščite! Rabelj pod vislicami pač ne sodi za zaščitnika svobode, in gotovo ni pooseblienost človekoljubja in usmiljenja, ker že njegov posel in »utrjena« mu narav izključujeta take »sentimentalnosti«. Kakor vsaka, tako more tudi ljubezen do zatiranih in resnična vnema za s\ >-do narr dov prihajati le iz liubeeega, čut-stvenega, za pravičnost zavzetega src:i. Kdor takega srca nima. ta tako ljubezen e fingira, Mini, a to zopet le z namenom, da __ker potreba trenotka tako zahteva — tepe druge, ki so mu na potu, da bo mogel potem tern laglje in neovirat.o druge — zatiratf. t Taka je z Anglijo in nje ljubeznijo za male zatirane narode in njih svobodo. Da ie Anglija drugačna. Irska bi že davno u-živala svoio svobodo in v Ameriki nc bi trebalo Sete predlagati resolucij, zaliteva-jočih svobodo in odrešitev Irske iz an-gleškega — jarma!________ R une politike vesti. Za željen obisk cesarske dvojice v Pragi. Povodom sprejema deputacrj deželne upravne komisije na Češkem in kraljevega mesta Prage se je cesar Karel spominjal svojega nekdanjega bivanja na Češkem, katerega »lepoto in cvetoč razvoj- dobro pozna osebno, /upan dr. Uroš je izrazil v imenu prebivalstva razveseljivo nado, da cesarska dvojica skoro zopet obišče kraljevi grad v neizmerno radost prebivalstva. Cesar je odgovoril, da ga bo veselilo, če se mu bo nudila prilika, ko bo mogel zopet obiskati Prago. _ Prebivalstvo pozdravlja to obljubo cesarjevo, To nI znak državnega duha! V raznem nemško-načijonalnem časopisju, ki ima drugače, posebno v zadnjem času. ko gre za uresničenje nemško-nacijonalnih, tako- imenovanih »državo preustrojevalnih« žalitev, kot izločitev Galicije, nemški državni jezik itd., kar baje vse odgovarja edino pravemu avstrijskemu državnemu duhu, ki si ga nemški nacijonalci prilašeu-jejo seveda izključno le sami sebi, čitamo prav sedaj, po prekinjenju diplomatskih odnošajev med Ameriko in Nemčijo, marsikaj. kar kaže le preočitno, da ravno ti proroki državnega duha niso bogzna kako obdarovani s tistim blagom, ki ga tako prezirljivo^ in večkrat naravnost žaleče prodajajo clrugim. namreč z — državnim duhom. Nemški nacijonalci se smatrajo v Avstriji za edini centripetalni element, do-čirn pa imajo za vse druge le preradi i; vsaj skrito, če se ne upajo očito, očitek — centriiugalnosti. Ukrajinci in odcepljenje NeKi član gosposke zbornice konstatuje v »Information«, da so glede načrtov za rešitev tega vprašanja le Poljaki v stikih / merodajnimi mesti, da se posvetovanj udeležuje tudi minister za Galicijo, dr. pl. Bobrzinsky in da iinajo oficijelen značaj: Ukrajinci pa, ki tvorijo 40 odstotkov prebivalstva v deželi ir. k.' imajo g- r>vo največji interes na namerovani deželni reformi. stoje povsem na strani kot neude-ležeuci. Sicer ni še gotovo, ali ima t.-, reforma izvesti skoro ali v poznejem času, ali v ožjem, ali v širšem (!:viru, vendar treba tem posvetovanjem pripisovati veliko važnost. V poljskih specijalnih c J-borih se sedaj faktično posvetujejo in sk'e pajo o najvažnejših političnih in gospodarskih deželnih vprašanjih, torej tudi bodočnosti maloruskega plemena v deže . četudi manjka tem sklepom še najvišja sankcija. Stojimo torej pred načinom posvetovanj, ki mora vzbujati pomisleke, ko imajo besedo le Poljaki in ga ni seved ? nikakega jamstva za to, da bi se v po trebni meri ozirali na opravičene nandno-politične in gospodarske zahteve L'krajin cev. Gotovo bi bolje odgovarjalo zahte vam najprimit.vneje politične oportunite-te in narodne pravičnosti, da so za ta posvetovanja izbrali drugačen okvir, kjer bi bila tudi Ukrajincem dana možnost. Ju bi imeli besedo in se soposvetovaii. Kakor je načelnik poljskega kluba dr. pl. Bilinski nedavno prijavil, ni prišlo še na teh posvetovanjih do riikakih podrobnih dogovorov, vendar pa da je principijelen sporazum v n;.jvažiiejih vprašanjih, tičočih se odcepljcnja Galicije, že dosežen. Dopisnik apostrofira Maloruse, naj premislijo, ali bi ne bilo bolje in smotreneje, ako bi se na aktiven način bavili s sproženim vprašanjem, mesto da — kakor doslej — ostajajo pasivni in se zadovoljujejo samo z odločnim protestom, dočim se Poljaki gibljejo in so marljivi delavci na novi zgradbi dežele. Sedanje vt dstvo ukrajinskega drzavnozborskega kluba da ne razumeva prav sedanje situvacije in zdi se. da podrejena osebna vprašanja vse preveč odvračajo njih pozornost od važnih stvarnih vprašanj. Vodstvo kluba ne sme podcenjevati odgovornosti, ki jo je vzelo nase v tako kritičnem času. Kriza v predsedstvu ukrajinskega kluba — bolje Stran II. V Trstu, dne 11. februarja 1917 mogla z disciplino olajševalo promet obrata. Dalje se priporoča strankam, naj ne pošiljajo nakupovat koks otroke pod 10 let starosti in naj gotove brezvestneže, ki se prerivajo pri prodajalnfcah ^ koks, ki ga ne potrebujejo za lastno uporabo, ampak ga prodajajo dalje za višje cene, takoj naznanijo policiji, da se jih primerno kaznuje. bi bilo, da so se ji izognili — bi imeti usodne posledice za skupnost ga-liških Ukrajincev. — Tako naš vir -Vprašanje je le, ah* so zastopniki Maloru-sov po svoji volji ostah neaktivni na strani, ali pa se ni namenoma izbral okvir, ki jim ni bil lahko dostopen?! Je pač od nekdaj čudno razmerje med POijaki in Ukrajinci v Galiciji in nikako čudo ne bi bilo, ako bi se bilo uveljavilo tuli ob RAJ DOBIMO TA TEDEN? pripravah za rešitev tega prevaznega Ta ^^ od }2 do t m (3 fazde_ \pr.tsanja. Ijevanje). se bodo mogla (proti preščiplje- Uiistavu Eimu v spomin, l*ie 7. lebru- nju §tev 3 nove4zkaznice za fivila) dobiti varja je niinolo 20 let. ko je pod jasnim naslednja žjvi,a in dru5ri predmeti aprovi-ncbom italijanskim gemjaln. ceski pubh- 2ac,ji>ke kf>misjje in sicer na eno osebo. cist Oustav tim izdihnil svojo dušo. Kano ogromno je bilo delo, ki je je izvršil Ou-j stav tim! Bil je vodja filijalke praških j i »Nirodnih Listov« na Dunaju, a glavno 7„ /4 TESTENINE, kg testenin po K 176 kg. FIŽOL. kg fižola po K 1*— kg. SUHE CESPLJE. kg. suhih češpelj po K 3'60 kg. KOLERABE. njegovo delo so bila parlamentarna poročila. Ako bi zbrali vse njegove spise, ki jih je priobčil v »Narodnih Listih«, bila bi cela biMijoteka. Ali ni bil samo gen jalen j publicist, ampak tudi ugleden politik, ki je imel zveze z odličnimi političnimi krog«. Bil ie v prijateljskih odnošajtfi z vodilnimi j '4 kg kolerabe po 24 vin. kg (na izkazni-avstnjskimi državniki. Najinteresantniji i ce s štev. 19.). so Liili njegovi pogovori s pokcjnim JAJCA, večlemim ministrskim predsednikom. 4 (štiri) jajca na osebo in teden ^ 2l vin. groinm I aalfe-jem. Obžalovati je zato. da eno ni ostavil nikakih meinoarov. Dr. M. Navratil piše v »L'nion * o pokojniku: »Radi njegovega čistega značaja so ga iskreno spoštovali tudi največji naši politični in narodni nasprotniki. Mnogim je bil požrtvovalen prijatelj, a sam je imel malo od-Kritosrčnili prijateljev. EŠil je v prijateljskih odnošajih do vsega našega litera-ričnega in umetniškega sveta. Za vse je kazal zanimanje, za vsakogar je ime! dt brega sveta in marsikateri talent se ima njemu mnogo zahvaliti. Časten spnirin! KAVA. 150 g surove kove po K 6*40, ali 125 g žgane kave po K 8'—. Kavo je nakupiti obenem z drugimi živiii proti izkaznici za živila, ki se preščipne na štev. 3, in proti izročitvi odrezka oficijelne izkaznice za kavo. veljavne od 21. jan. do 17. marca 1917. (za vsakih 150 g surove, oziroma 125 g žgane kave). SUROVO MASLO. rnu Na vsake .3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od Strategij j — pogaže-nn. Friderik Mei- 12. do 18. t. m., ;>e bo v vseh prodajalnah, neeke. z jni nemški hi>torlk. priobčuje v kjer se razpečavajo živila aprovizacijske IvUiid^c!MU -.tudi-i «» RuHiu svete . n komisije, obenem z drugimi živili moglo v« jne . Presoia položaj z it i!itar'f < ' obiti 60 g (0 dkg) surovega ti.a^la na l»>Ia in priliaia d zaključka: »Te al -se bo in sicer po K 12'50 kg (6 dkg 75 izkustva. Ki j h je prinesla Ta vojna. more i* { vin.). -— ko jih sprejme va-sc pristopneja pamet i SLANINA, in jih konsekventno premoli — postati re-| Za vsake 3 (tri) odrezke oficijelne iz-alne garancije za bodočnost. O u misli av- kaznice za maščobe, ki veljajo za čas od tor na us< d" Rcmiunske. Srbiie. Črnevorcj 12. do »8. t. in., se izroči proti izkaznici za in Belg.je.) Za dolgo bo moral veljati nauk. j živila ena izkaznica s številko 4, ter se da so strateg.ji pogaženja v aiedsebf int-i bo moglo d«,biti nanjo do vštete sobote b< ju velikih postavljene gotove meje. S 24. februarja, v običajnsh prodajalnah Cu tem pa je rečeno, da tudi polutKa i^a |g (6 dkg) slanine na osebo, oziroma iz-/e ja. ki gre za prevratom evrn^keg,- kaznico. in sicer po K 9*00 kg. Izkaznice za slanino s štev. 3. in dopol- ra/ineria moči. dela slabe kupčije in nc pokriva svojih trnškov. Pokriva jih le tisti. ki more s čisto veM/j braniti svojo ekzistenco in čast proti nasprotniku, ki ga hoče mučiti. \'e poga/enje. ampak ravnotežje se imenuje politični položaj bodočnosti.« Velja. Te nazore podpisujemo radi. brezpogojno in v po'nem obsegu. Samo bi mi teh naziranj ne puščali veljati saino za milfcarične in politične boje od države do države, marveč tudi za boje med narodi v eni in isti državi. Ker drug drugega ne moremo pogaziti, je edino ■lilne izkaznice rdeče-črne barve (za 3 dkg) veljajo do vštete sobote 17. februarja. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 dkg cikorije po K 4'40 (2o dkg 88 vin.); na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po 40 dkg po K 4*40 kg (40 dkg K 1T(>) • BELA MOKA ZA KUHO. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in muko, potrebnih za 20 dkg moke. možna prava politika med nami za bo- neadtrganih od izkaznične matice in ve-dočnost. politika ravnotežja: medseboj- |iavnill za dobo od do t. m., in proti nega uvaževanja na podlagi poštenega istoeasnemu izkazu z izkaznico za živila JCISLO ZELJE. Kislo zeJje po 80 vin. kg se bo prodajalo na sledečih mestih: 1. trg Pontero&so; 2. Lesni trg; 3. trg Stare mitnice; 4. trg Giuliani in 5. trg Perugino. • * • Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S., dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 12. do 18. t. m., razen normalne izkaznice aprov. komisije za nabavo slanine (št. 4.) še dopolnilno izkaznico takisto s štev. 4., ter morejo nanjo do vštete sobote, 24. febr., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. * ♦ « Prejemki Mfojclisč cprovizudjsRe lomm Osrednji urad prodaj;*!! č aprovi£*ci št 14 K „ 4 trg An brog o R 111 4 K . 5 v ul. Bachi 8 K 6 v ul. Acquedotto §t.38 K f 7» šofl v ul. Parini 8 K 9 8 v šoli v ul. Donadoni K „ 9 S. Giac mo in monte 18 K . 10 v ul. Giuiia 33 K . II v zabavišču v ckednju K , 12 pi i .l i oicn'Sv.M.M. Zg. K 13 piiMi lavcu Sv.M.M.Sp. K 14 pri bv. Ivanu K 15 v Kojanu K 16 v Baskovljah K 17 v ti. Raf-incria š'. 4 K 18 tre: Gai l att. vi o 2 K 19 \ i oe 1 Or lo^i > št. 6 K 33.241 32 29.35L* J 66.04 -35 34.190*20 5 .(>=»6*83 37.0j-«*3I» 4 .ii7-y0 73.564'41 61. 81-4: 4 .3^4 44 23.0 2-9-» 35.359-22.H73- -^6._96*<'»7 38.^50-. 5 T 636 4 5 420-78 o J 577. i • 58.610- J»> Skupaj K 8 >1.153.88 sporazuma. Za tako politiko smo bili mi vedno, ker imamo zavest — čistih rok, ki branijo svojo ckzistenco in svojo narodno čast! Nikdar nam ni bilo na misli, da bi hoteli koga uničiti. Ce je imel kdo take namene glede nas. nai le uvažuje 7lato besedo. Pa pridemo kmalu do politike ravnotežja, ki bo omogočala skupno plodno delo na korist države in nas vseh._ Aorovizaclulte stvari. PRODAJA KOKSA. Kakor znano, so b;le po inicijativi na-mestnistva in s sodelovanjem ravnateljstva skladišč na »Pomolu IV.«, nasproti poslopju --Assicurazioni Generali«. in na pomolu Sanita otvoriene proJa-ja'nice koksa, po katerih je vsak dan nad t soč ljudi dobilo po 10 kg koksa. Kljub temu. da je nastopilo milejše vreme, se bo prodaja nadaljevala tudi prihodnji teden in sicer od pondeljka dalje vsak dan od 2 popoldne naprej. Čeprav vsled velikih težkoč ni imaoče ugodili vsein željam, vendar se je ukrenilo vse -mogoče, da se pospeši prodajale in zato se tudi odJaja k<4ts sedaj v posebnih merilnih posodah, mesto da bi se ga tehtalo, kar vzame toliko časa. Na drugi strani pa je pričakovati, da se prebivalstvo uklone ukretijenim odredbam pri prodaji, ki so samo njim na korist m da bo tuii vnaprej PODLISTEK. 93 Ne sodite,...! Roman. II — Škodovalo ji bo, če pleše tako divje in nespametno. — je dejal knez potihoma. — O____kaj je že tako da'eč, da ga skrbi za njeno zdravje? — je dejal pobočnik sam pri sebi in s težavo zadušil vzdihljaj. Ko se je knezu končno posrečilo, da je roko lepe So-nje položil v svojo, je dejal: — Sedaj se nekoliko odpočijete, go-spica. — Zakaj tako strogo. Visokost? — A!i ne veste, da se za strogostjo skriva skrb? Vaši stari prijatelji ne smejo dovoljevati. da bi vas vaši mladi prijatelji zaplesali v smrt. — Saj res. piesa!a naj bi, da bi umrla skoraj, zadušiti me hočejo s pokloni, o-manrjajo me z oboževanjem____nazadnje me res ugonobe popolnoma. — To ravno je treba preprečiti. — Ah. — zadel ga je pogled, ki mu je T'ignal kri proti srcu. — pustiva v io za seboj in pobegiiKa tiare v rastLnjjA. , r.-m listni gospod! (izključene so izkaznice za kuliinie) se bo moglo dobiti tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili 200 g (20 dkg) bele moke za kuho po k 1 kg. POSUŠENI SLANIKL 1 komad K 1*36; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do štiri slamke, ali v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. LIMONE. Na izkaznico z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti eno limono: na izkaznico s štirimi ali več odmerki dve limoni po 20 vin. komad. NAMOČENA POLENOVKA IN OSOLJENE SARDELE. Namočena polenovka po K 3*84 m osoljene sardele po 5 do 20 vin. komad. Na vsakem sodu bo morala biti navedena cena. Ceno bo določeval pristojni tržni komisar po velikosti sardel na podlagi tozadevnih odredb aprovizacijske komisije. — Tako namočena polenovka kakor osoljene sariele se bodo prodajale na sledečih mestih: 1. Ribji trg; 2. trg Ponterosso; 3. trg Stare mitnice; 4. Lesni trg; 5. trg Perugino; 6. trg Giuliani; 7. Boroevičev trg; 8. v ulici della Pieta v trgovini Antona Vecchieta in 9. v Skednju. — Kedaj pričnemo jahati? Kako je z obleko? — Jutri mi jo pošljejo. O ta krojač! Še nikdar v mojem življenju se nisem tolrko smejala kot temu Človeku. — Da, pravi original je. Kedaj pričnemo jahati? V njegovem glasu je bilo vedno čuti nekoliko nestrpnosti. — Pojutrišnjem, če vam Je ljubo. Visokost. če bo ta smešni krojač izpolnil besedo. Saj zagotavlja, da je umetnik po božji milosti, ki sedaj, ko je v meni našel primeren preJmet, more izpolniti svoje poslanstvo. Delal mi je najdrznejše poklone ----še danes bi mogla umreti samega smeha. Knez se je posmehljal. — Torej pojutrišnjem ob enajstih. Prosim vas, gospica. da boste pripravljena. Lakaj pripelje konja rn pet minut poeneje pridem z Lesinskim. Zakaj vstajate tako hitro, ali hočete zopet plesati? — Oprostite, da, volijo dame. Moram ;x> pobočnika. — Morate po Lesinskega....? — Za revanšo----on še ni nikdar plesal z men<>j. — N kdar,...? Čudno----in zato ho- D&mačo vesti. Poroka. Da les se je poročil g. Radoslav Petrić, veletržec z vinom, z gospodično Marico Miadovam iz Bazovice. Mladima fx>ročencema želimo obilo sreče in blagoslova v novem zakonu. Oblikovanja in imenovanja. Cesar je podelil dvor. svet. in prvemu državnemu pravdniku v Trstu. dr. Josipu Zencovichu pl. Stellanure, viteški križec Leopoldove-ga reda, prosto pristojbine. Finančni minister je imenoval iinančne komisarje dr. Josipa Caicagni, dr. Gvidona bar. Albori i;i Rihsrda KrauSe za finančne tajnike v območju finančnega ravnateljstva za Primorsko. O velikem admiralu Antonu MauSu razglaša poveljnik vojnega pristanišča v Puli admiral Chmelarz globoko čutene besede: »Težkim srcem priobčujemo porazni dogodek. V velikem času še močneje združuje pripadnike c. in kr. pomorske sile skupna globoka žalost za prvim svojim možem. Klanjajoč se božji volji, se pripravljamo, da se zadnjikrat poklonimo zemskim ostankom našega velikega admirala, čegar delovanje bo v slavo naše mornarice zapisano v svetovni zgodovini. V ljubezni in spoštovanju se bomo vedno spominjali plemenitega pokojnika. Njegov junaški duh naj prešini vse, ki so prisegli na c. in kr. zastavo!« — Polaer Tagblatt« naglaša skromnost pokojnega odličnega moža. Ni ga bilo še mornariškega poveljnika, ki bi bil osebno tako ostajal v ozadju, ali. kar je storil, je vendar reflektiralo sl'rko v dušo ljudstva in tam si je zagotovil ljubezen, ki ne mine nikdar. Od Tegetthoffa sem ni nobenega poveljnika objemala taka ljubezen kot pokojnega Hausa. Častniki in moštvo bi bili zanj zastavili vse — do smrti. Odšel je v večnost velik pomorščak, čudovitno dobroten človek! Dež. glavar goriški mnsgr. dr. Faidutti je obiskal včeraj v spremstvu dež. šol. nadzornika g. Fr. Matejčiča »Zaposloval-ne tečaje za goriške slovenske gimnazijce- v Trstu. Za uboge učence-begunce je izročil vodstvu 1000 K. C. kr. davčna administracija Trst IL naznanja: Izvleček plačilnih nalogov dohodninskega davka za leto 1916., tičoč se davkoplačevalcev čelnih okrajev • te c. kr. davčne administracije bo ležal od 11. do 24. svečana 1917 pri tem uradu, piazzetta Chiesa evangelica 2, v sobi 113 od 9 do 2 ure dotičnim davčnim obvezan ce m v u pogled. čete____zelo se vam mudi, milostiva. A!i vam je toliko , _________________ celoti. Kakor torej rečeno, prav čedna niti pišali slovenske besede. Da| uprizoritev, na Čemer gre pač tudi odličen res iici in pravici, je treba pri- j del priznanja kapelniku g. Alattachichu. potemtakem tisti kruh po K 2*60 gram, ne pa. kakor je bilo v »Edinosti«, po K 1*60. Že tedaj pa je bilo pripomnje- tu. da ta pek v s\oji zagrizenosti noče niti razumet zalo^tin iti, da < ni, ni 1« Zavadi 0 vek, ki prodaja kruh v tej i Gledališče jc bilo polno. — Danes, v ne->tnik pekarne, ki se imenuje, deljo. in jutri, v ponedeljek, se ponovi 1 _ tega napisa ni več nad, opereta »Oko!! ljubezni«. V torek se upri- j ckarno — in >e naha a pri vojakih, tem- zori Fallova * Dolarska princeza« s Her-' č njegov s\ak. br«t njegove žene. Le-ta; movo, Nitsdievo, Seinlingovo, Viktorje-j. bil tN; . k1, si ie toliko pridržal v prej vo, Englom. Klausnerjem. Matuno. Reiss-i. le-njenern slučaju za pol kilograma kru- nerjem in Svobodo v glavnih ulogah. l:a. Včeraj pa se je dogodilo, da je prišla; Pomanjkanje premoga v Mariboru. — r^no neka druga oijemaika pri-]»Tagespost« poroča: Ker se mariborske-t cvat. da si je prodajalec kruha pridr-jmu mestnemu svetu vkljub mnogostran-žal več odrezkov krušnie izkaznice. 1 ot skemu prizadevanju ni posrečilo dobiti j. i a Ju! Kruha. Prodajalec je zopet od-, premoga za mestno plinarno, bo vodstvo i.s^no taili in končno. Ko mu je kupovalka mariborske mestne plinarne pri j^no, ir"p. i i.a. ja pač Moče tu Ji z od re? ki j prihodnje dni popolnoma ustaviti obrat v i o'deUii. kakor ie storil v prejšnjem plinarni. Zato je ukrenil mestni svet, da se s aiu z denarjem, da si je pridržai kar i morajo odslej vse trgov ine do preklica cl-Io krono več, je prodajalec. ZavaJialov, zapirati ob 6 zvečer. s\;>k. ozmerjal vpričo polne prodajalne Mestna zastavljalnica. V pondeljek, 12. i ;.o stranko, ki jo je osia>doval za eno t. m. se bodo od dop. do 1 prp:prođa-krono. s — »ščavi«! — Pa je res lepa ta.1 jale na dražbi dragocenosti, zastavljene i r, Jržujj si po krivici denar, pridržuje si meseca aprila leta 1915. na svetlomodre krivici odrezke izkaznice, potem pa listke serije 137 in sicer od št. 26.801 do se psuje kupovalce z najnesramnejšo j št. 27.200. Popoldne od 31^ do 6 se bodo p" »v k o". Poskrbljeno je. da bo tega za-j prodajali nedragoceni predmeti, zastav-gv .a minilo vescije za tako posio- Ijeni meseca januarja leta 1936. na rumene j j je! listke serije 139 in sicer od Št 6S01 do št. Naše gledališko občinstvo — nam pi- J>600. Še!--. _ pogreša slovenskih prireditev, j Prosimo slovenskih, hrvatskih in če- z.. je sam ob sebi umevno, da poseča , $kih knfig za n~še ran "ene in bolne junake a gledališč. Ker ie ; ter za oi»u v okopih. Pošjeio naj se v Na- gleJai.šče oJ nekdaj, nekaka zimska po- rodni dom.______ treba onim. ki so narsje navajeni, a št po- ! " " s !,::•->. današnje slabo gmotno stanje vsa-. ^žjr*«? koga posameznika, ki ne dovojuje ob' ia vremena »zletov. ia m V er ra 1 se m cm eliko slučajih Slovensko g \f> ke. Mdn ZELENJADNO SEME. di:i, a V. »i Iz znanih razlogov se je podražilo zebi gledališče zai a a. lenjadno seme do take višine, da je treba rireditve vrše v tu-j našim vrtnarjem na to obračati večjo po-vsaj zornost, nego doslej. Na.i Ijuiie so bili v mirnem času navajen, reino kupovati seme, ker je bilo še po zmeni' i cenah, pa tudi ga ni r.avad io prima: ikaf.o. Posebno malemu vrtnarju se :ii zde=o vreči .o /tx par vinarjev drsati z e mi le zu semenske rastline, ampak je ves svoj vrt u;»o-rabljal samo za dobavlja i je sveže ze --prizadeva, da noinjave. ki mu jc donašala navidezno hiirej-vsestransko zaiovclje- ši dohoitk. Včasih s ;a upravičeno Vrela je pač res veliko j zaže el seme izboljšanih vrst povrtnine, p osebno ker priman kuje j katero je dobi! v semenskih trgovinah. j to pa mora tja. Temu ie Zato se je odločila »Či-Jakobu. da priredi v vaj predstav, ki naj bi e nekako otvoritev slo-šča. Priprave so v pol-lica« si DA20VL V spomin pok. Frana ReSIča darujejo gostje in lastnica kavarne »Minerva« vsoto 100 K moški podružnici CM D. Imena darovalcev ol jarvi g. blagajnik, ki naj kasira denar pri nabiralki gospodični Cilki. Namesto cvetja es grob Miranu Germe k u darujejo Bartdovi 10 K ženski podružnici CMD. Za CM otroški vr* v Rojanu daruje Gospodarsko društva 10 K; nabrano na občnem zboru istega društva 8 K 50 vin.; v spomin pokojne gospe Ane Štrukelj v Trebčah se je nabrala svoia K 20. Za šolske potre!>ščme revnim učencem CM šol v Trstu daruje g. Radoslav Petrič K 100. Srčna mu hvala! Slovenski besnim. preudaren, priden ia _____....—--^---nMtljir, Tojasdo« l.opula »ma p«v t, vajeti Ts^h kmetski a del ia | T-živin: (ta i konjih dobi -akoj dobro službo z tso . »krbo. fonnHbe z nar^ibj starost, i možnosti it' n« &rag. Ce ntka, axlu i elj in ni k a v K ne*.k u pri Št. Pr-tru na Krnsu 3 3» t Poslano*) IZJAVA. Podpisana Marija Stare roj. PauliČ. kmetica v Kortinah št. 64, pri Črnem kalu, prekiicujem, kar sem slabega in žaljivega govorila o Uršuli Stare iz Kortin št. 6.3. ker ne vem nič slabega o njej in ker sem bila zapeljana po druzih. Zahvalujem se ji, da je odstopila cd kazenske ovadbe proti meni. proti teinu, da sem ji plačala s.roške. V Kopru, dne 5. februarja 1917. MARIJA STARC. •> Za članke pod tem naslovom odtovaria vredni :ivo le toliko, kolikor mu veleva takon. t Podpirani ja- Ija^ o tužno vest, da Je naš nepozabni s n o7irom<« br«;t KRAN1C J9S1? n I elj t n»jl© ši dobi 2<« M one Z. *. m v voi-škl Vol-ni-nici v Vo tsbergu i a Staj »t* k m iz^ahnil svojo ' bia^o d išo. Lahica mu bodi 3 ajersaa zemljica •' T stSv U.ir. Zgor. 15» 2aiuie{i ».ari.l in sestil. lin HM soma za preprodajalce. . ogavice, aukanee, pipe. Milo, gumijeve pod:»?t-aike, rasa i gvnbt, danamic«, mazilo za čevlj«, električne svetit j ke. baterije, piaemski papir ko-tiirai uvinčniki, zaponka, prstani rdeče^ kri^.a. Krema za braiov žlica, r*zoa rezila, robci, mrežica sa brke, pletenine, srajca, spodnjo hlač«, ogle ttlo, ustnika, nmam glavnika, zaponke .Patent Kuopfa* n drugo prodna JiKOV LKVi. ulica N^olo ZDRAVNIK Kel Dr. Rnrol Pm\l\l stanuje v Trsta, nt GiuUa 76 IH. n. (zraven Drebeijeve pivovarne) In ordinira ▼ ulici Carintia S9t L od 3 do 4 r>op. 21 n«tran|ef nerveine ia otraikf bo-laanl fblizu cerkve sv. Antona novega.) MINI ■11 i «1 n m Novi dohodi za sezono. || Kosimi, pla^ri, suknje, krila, bluze ^ ^ m, » T obleke itd. Zaloga ženskih oblek. "^SLS^I^^111 m™ »rtimi, 0. cmnpanilan vabi na redol občni zl?ar ki se bo vršil v nedello, dne 25. febrairla ol 2 im. v trjžtvenn pimlorSU. DNEVNI RED: 1. Nagovor p ed edni 2. P rodilo tR;ni obilno ude ežbo uljudno vabi ODBOR. Pripomba: Ako bi ne bilo ob določeni uri navz ču. Semena .amrmi začetniki. Zato je malo, lahko rečemo za našo dr/avo pre-iS ue" -C 'niča-, da bo znalo naše'malo in kar ga je. pretirano dra :o. Uvoz mstvo ta trud upoštevati, ter da po- iz drugih držav v našo ni dovoljen. I udi v velikem številu njeno prvo prre- jc dvomiti letos o pristnosti vrste se-v, k se bo vršila v dobrodelen na- men. Upczarjarn vrtnarje na to dejstvo, i Tej prireditvi br>1o sledile ostale, j ia se za bodoče leto pripravijo in zana--m bodi torej opozorjena naša javnost.; šajo samo na svoj lastni pride ek, ker si-Pro ram kaVor tudi dan prireditve se cer bodo še na slabšem, kakor letos, ker objavi pravočasno. I iinii če se vrne blaženi mir, bodo cene Za zabavni večer moške podružnice j in pomanjkanje semen vsaj take, če ne CMD ki bo na pustno nedeljo v Narod- višje. ... nem domu. ra^te zanimanje od dne do dne. .Sedaj je primeren čas da otem^razmi-in to v najširših krogih, lio pa tudi ta pri-|Sija3o m poskrbe za bodočnost,, ker sicer redite v res za najširše sloje, kjer bo na- bodo vrtov, ui trg prazni. Največja re- šeJ vsak svoje razvedrilo in zabavo.' varnost je za trzask, trg. ki veliko potre- V sled tega se zanašamo zlasti na naše j buje. pa je od preisnjih zaiagateljev od-r I čane kot tudi na naše domoljubno de- rezan. 1 rzaski trg je sedaj lavstvo, da se udeleži te dobrodelne pri- lico navezaj. izvzems. na nekaj soenja reditve v častnem številu in s tem poka- « »stre in Krasa 1 reba je torej da s, že. da čuti za našo šoJsko deco - našo vsak vrtnar, vsak posestnik oči kos prihodnjost. Prav tako pa tudi pričakuje- j duOro pnpravhenega zemljišča za semen-mo od naših imm itejših krogov, da po- ^e rastline m Jih po redu v pnmern raz-«uijo prireditev in se odzm-ejo z darili j dalji nasadi, kar m sorodn h rn da je iz-kar narnnogoštevihiejše in pripomorejo ključena nevarnost, da se ne lzprevrzejo. 10 z vsemi prijatelji naših šolarč-! Poleti bo treba skrbet, pa za seme eno- t^Lbr-U - bUD.irv«SKA »tdUVKv CIJA (libsakova uzorna češka gostilna v 1 rsiu) se nahaja v ul:ci delle Puste štev. 14, vhod v u.ici Oicigit'* Galaiii, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni MALI OdLASS r ijo po 4 sto t be-elo. rrrj trnkan« boked« r»6tt- i l-n^p® fat — M»j o»nj4» } p-ir—i in» vum 40 suitinlc. LJLJj kov da bo požrtvovalno delo podružnice I letnih rastlin. Sorodne rastline, ki se rade želo kar najlepše uspehe, za katere bo j izprevržejo, se ne smejo v Kizrni zasa- —------------isti pa naše sirote, prvim I jati. ker sicer bi dobili ničvredno seme. o hvaležna. - Odbor. 1 Take so posebno vse zeljnate ras Ime, tvstveno poročilo. V času I kakor zelje, ohrovt. broKoli, karfijol in i. je bilo v tržaški občini S ko.erabe, dalje buče. kumare m grah. Iz- naša mi^jina. zlasti pa naše sirote, prvi«IJ^ti, ker sicer bi dobili ni^Tedno serne. kot dragim vedno hvaležna. - Odbor. I Take so posebno vse zeljnate rastline. Tedensko zdrav od 3. Io 10. t. iti. jt uihj v «i«i»i ------------ - . .. ,r_ za znamo vati 5 slučaicv škrlatice, 3 slu-1 prevrzen:e se zgodi ob cvetju zakaj ve-čaje davicc in 3 slučaje legarja. ter in žuželke prenašajo soroden cvetni Nemško operetno gledališče C;»*en«>- ^ £ ^v^^^^^ AlJ^ Prva ^rTJ ne rasuine ki jih nekateri iz nemarnosti rete ^Okoli ljubezni«, res ljubkega . dela, ZLJr. ^r* L let*. Ako ni- skiadatel Q ijuDczni«, res uuDKe^a ueia, ;------- - ... - . _ ani- • VsuStovega čara-. Oskarja P««« v fem'' ^f^nf rl^n, , Vuk.n^ io , -hjlih in nrpolp niajo vrtnarji zemliisc na razn'h r3im Mrau5!,d \seoina je zabavna, ta prop'e- odaa|jeno«ti. ie najboljše, da sc zedi-tena s pnMmim dunajskimi dovtipi. frlas-|^:» H. no U^'^netna me JZceZZ P^' -ijo in dome,rj«.. da vsakdo zasadi po seh^^foen^zreC sfčS^aJ-- vrsto .akih rastlin. Eden naj Ko,. • ■ ' i . i j. i " ^^ ohrovt. drugi zelje, tretji kolerabe itd. m ^b^^ifP^elKu'nai i seme medseboino raz- eci. Loibnerjeva in Mennova ste v potni, p »TržaSke kmetijske mer, zaMazdi obilno pohvalo. - res kr do sedaj naročili tržaški okoli- ie btl duet Stela-tia izi v drugem d^nu,!^-^ ao e J vSteV- m vredno so se jima priključeval, z-,^^ Koliko so ga naroČili, vaiate'ji moških utog. pred v-semi g. Ma- ^/ «. . .„ Hr„„,M, _= , ali raču. KdinoKii. i/urj«a tu« i cvetliča-stvu d»bi dohro siožbo. Poj* nila um e In*«r. odii Uk 9^4 KizcriKe delavce in učene«. se v nI. ErU 6 . 3. 92 . £:.,f|f|| spretna zrn, kostume itd. -e pri(>oroč» jiVlAjll Gre tu«!i na 4 3 Cunje tele ^ 0. bomhaft K 6* . volnena po- kri *Ja K 3.5voboda ob prvem "asto~ pri .Tržaški kmetijski družbi«. r>u živahno pozjravljeii — kot imeniten | Ho ^uirčr kocijaž, g. Engel (baron Hanzi) m g- družbi smelo trdim, da ne bo zadoščala svota 150.000 K. Ali bi ne ostala laičko ta svota ; Jenarja doma? Tako ne sme iti naprej tisti dan. ko bi vaše lice videla nekoliko j in bodoče leto nas ne sme najti tako ne- nripravMenili. J. Str« prijaznejše! IflthaitVfllt U precej premo en kin-1 ki a n iz iZuUrUCn Pnmor ke-a. hr, Xumm nti im> in pošteno go-[«d tno s jy»t e; no nav»iin<> iaoora • bo in fotoviao Resne ponudb« na Ineer. od-»elek Kd n rt.- »1» PluiMMaM jlnni|l Slavnemu občina vu in ■ mmm\ CEVUL ».t^ee« P sla ' nate čevlje A lue) ia podrete za v čevlje ; katere sem začel izdelovati na debelu, tako da bo de.n tohko ra»k mu po-tresel - Ker je eedaj dru^a obutev tako dra««, bode osebam ki imajo oprav la v -ehat prav dobrodoAi Vaak naj po-sku-i ! Fli. CERA K, tovarna elaaanikev, v 8top . Domžal pri Lju«ljaai 2 Čebelnl med pristen, t rć a n in ć st ad in kg naprej. Brnska krmo S etovnoznano najbolja rastlin-sk<»-f« sforokisla kr^ piina krrna za hitro v urejevanje in odebelenje živine, pra&ićev, gosi, rac, kokoSi, telet, konjev in zajcev. Poskusite da se prepričate. — Zavitek lOkg K l5p^>Stn ne prosto razpo povzttiu MILAN KRAUANJA Begunje pri Cerknici._ Dneunik „Edinost" v Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOiluft«.. 5>pii>ai i. r. Cooper. — Cena K l.bO. 2. eTKi PUVtSTI UKOfA LEVA TOL-S ldiA«. — Cena 6u v in. 3. »KaZaKI«. bpisai L. N. 1 olstoj. Poslovenil Josip Kiiaihč. — Cena K l.bO. 4. sPKVA LJUBEZLN«. Spisal 1. Sierscje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Uustav Ure^onu. — Cena 1 K. 5. ePOLjUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Ceua 60 vin. 6. sBESEDA O SlOVANSKLM OBREDNEM JEZ1KL PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odg;;vora na škofa Nagla poslGvno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena £š0 vin. 7. sIORALEC«. Romar iz spominov mladeniča. Ruski spisal t. M. Uosto-j^vskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1-60- ^ ^ a sJURKICA AGICEVA«. bpisal Ksa-ver Sandcr - Ujalski. Prevel 1". Orel, Cena K ć. 9. eUDOVICAa. Povest iz 18. stole*.ja. Napisal I. E. Tomić, Poslovenil Stcian K lavi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcuiek. Poslovenil H. V. Cer.a K 3. „ U. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Clie-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Duma s star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K ? 50._ Hko vret Seru r.i.iostiva imate priliko gL*dati v to- meh jajočih se oči, da bi bilo komaj i. da bi se brigala za moje. znate biti tudi druga Te joči m toliko kneza pač____kakor sem! Ko bi ne vcJJela, da ičen. besede je pospremila z zelo izziva-i r< bledom in je to igro ponavljaTa -a. da sta oba zopet jaha!a poleg KranirM vloge sprejem* o<5 ke^a tudi fe m ud zadru-e, •ti je | o |4 f^ voru. 1rs«*MB ot\ arja r«k<>\M račune * dn * mm oi*rewto- vnojem. Itttr tni «•' pM«|a utfrasa mim. \ ls.a i* i- hlttj p eno • runo. hitii-irzii:lD^i Rta 75.67!. TELEF3TI 11-94. Trgovsko-obrtno zadrugo o Trstu Posojila daje na, osebni kredit in i»a proti | lačilu po do^ovor^. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do I popoldne. Priporoča male hranilne Š\rinjlce, ki so posebno primerne za družine. rem izpoc Jal okoli rak. park pom< mogf Le Kn njen lia e Že z;.pet koketira žnjim____ne mo- več prenašati! — si je mislil knez in ibodel konja. li so v skoku do vhoda v park ulituJe, po parivu pa i>otem v ko- Piviio____Kako krasno jc tu! Tak1 bi rada imela, in ta ljubki gradič s j ►'čki in stolpiči----krasno! Tu bi1 1 biti človek srečen! sinski je nekoliko zaostal, ez >e je sklonil k njej in skušal ujeti no*'! j N ere oči so se mu posmeh-j vzklik -lila: DRAMSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo št.?. 5 (Lastno poslopje) m m BV) _ um Kaptij. in s-a&erva K 8,890,0a0 Kapital in r7.9> Dubrovnik, jKotor, i J 'bljana, Metkovi«, Opatija. Spit. Šibenik. Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.n?, rrii« »itete, delnice, srečke itd. 1 a «.. t Dai: VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Briojavi: JADRANSKA. - MENIAt.f^lfA - I VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vloge ^o dne\a vzdiha. Ren ni (^avek plačuje banka svojega. Obrestovanje Uo? na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akredetivi, čeki in nak zn ce na vsa tu- in inozemska tržila. Živahna zveza z Ameriko. Prod^ia sreč'- raredn ■ loteri e. Zavarovance vsa ko v st nlh piplrjev proti ktirz li izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brez »I u i >. r ^k d n, c .h ou: kf oili. Krediti p oti dokuinentoin ukrcanja. ' ■ r n - Teletoni: 1463, 17^3 in 2^71 URADNE URE: od 9—12 in od 3-5 pa.). - E S K C M T MEMC Stran IV. »EDINOST« Stev. 42. V Trstu, dne 11. februarja 1917. Občinskemu kuratoriju za ohranitev grobov na jugozapadni fronti padlih voja- bov * **• * " * ' A -1—— C1L; A: ne (k Ci. r. C\ A' Si*, dri Mi .. pristopili nadalje: 1. kot dosmrtni ^kof nisgr. dr. Aiidrej Karlin. Tosip i. Leopold Fciner. dr. Alfred Brun-Splošna avstr. parkovna d»-u:'ba njei, & C delriška družba Gremitz » miso in sin. Rili. Ti^chler. Hoerner rj-ell S. A. Megari. dvorni svetnik Frankfurter. Riunione Adriatica di a. trgovska in obrtna zbornica, 7 vojaških veterancev in Pastificio i,.,, __ vsi z zneski po K H)0. 2. Kot mi člani: Bratje Rauber, gremij tis-generalno ravnateljstvo Javne elnosti tPubblica Beneficenza). parna zveza tržaške mladine. Asso-ie Operaia Triestina. Associazione i fra Impiegati Privati. društvo tr-zdravnikov in Societa I riestina di > e Credito — z letnimi prispevki M): 109 društev z letnimi prispevki nt in veliko drugih članov z letnimi v ki im> K 2. — Nadalje sta darovala renta in Friderik Zaccaria po K 20. ir>č na velikodušnost tržaškega alstva. da bi tudi nadalje pristopalo večjem številu in tako podpiralo niti namen, se prosi, da se članske e pošiljajo na naslov kuratorija: E. helli. tiskarna, ulica Carlo Ghega prispe U. P' \ j. i j« prebi1 v čin plemt prijav Mene Darovi, došli cesarskemu komisarju. i Ida V sin trni K loo za vdove in sirote padi Hi vojakov. Dr. Edvard pl. Visi min in druž na K 50 v korist kuratorija za ohranitev grobov na jugozaoadni fronti i adn vojakov. Uradniki tržaške čistilnice; mineralnega o'ja K 94*32 kot 28. ina Marijana Traunerja K 15 za Rdeči križ. _ PADAJOČE ZVEZDE. Dragi prijatelj! Poslal si mi svojo ravnokar dot iskan o knjigo -Padajoče zvezde**) v dar. Ali veš. da si mi izpolnil s tem navidezno malim darom željo, ki sem jo gojil že več let? t sva še trgala hlače po častitljivih k! .i stare nemške gimnazije v Gorici, sen. ie večkrat zasačil, ko si natihoma nač-^kaJ v šolsko pisanko kako zaljubljeno ; esinico. Že takrat sem upal, da boš kedaj ponosno jabal na iskrein Pegazu po Sloveniji in da boš širil slavo naše ožje domovine po svetu. Minula so ona romantična leta. Usoda naju je zanesla vsakega v novi delokrog in le »Slovan« in »Zvon«, ki sta redno prinašala Tvoje mehkodoneče verze, sta me spominjala, da je Tvoj pesniški nagon resničen. Razveselil sem se vsake take pesmice, ko sem jo čital. Le ene želje nočem zatajiti, ki mi je prišla večkrat pri takem čitanju: veš. rad bi bil videl kedaj — kako bi se izrazi! — nekaj obširnejšega, večjega od Tebe. I>anes, ko leži Tvoja zbirka pred menoj na pisalni mizi, me je skoraj sram, da sem si mogel kaj takega želeti. Sedaj, ko vidim, kako so vse te pesmice bile le posamične cvetke velikega šopka. In da je ta šopek en sarn umotvor. Res umotvor, kajti v njem najdem vse. kar zahtevam od umotvora: lepoto. Idejno lepoto in lepoto v sredstvih. Naj Ti omenim predvsem plemenito enotnost, ki spaja vse te pesmi v eno celoto. Vse preveja ona tiha intimna melanholija, oni čarobni stil Beethovenove sonate »clair de lune«, kateri dopušča le še-perajoee vz.lšhe. a vzcfrhe, izražajoče več Lubezni. več skrite, pridržane strasti, nego bi je izražalo kakršnokoli bombastično opisovanje. Rad bi seJel s Teboj v starinski sobi Yii>olžkega gradu. So! n ene žarke bi u-stavljali gosti zastori. Poleg glasovirja bi siaij dva naslanjača. V enem Ti. v drugem iaz. — Ja7 bi zatisnil oči. a Ti bi čital. Svo^e pesmi. Počasi, eno za urugo. s pridržanim glasom. Včasih bi pobrenkala n:i j i>o r.pkan... Vem. da bi bil v teh renutkih zelo srečen vkljub melanholiji v n er/ >v. Naslajal bi se ob g a. bi dikcije, užival bi ob barvan Tvoiih Toda ta večna uganka morje Ti budi še druge misli, ko poješ: Kakor < nji b« ogri i k bregu vale valu* i Ra/pišt-n . to, et d vi za»lrvi o k kali s vi. S nie m >jp, roje va življrnje po onfuj*. pa \ as \e«irio nove st tije v S'nrt pošilja srce moje. Da. odrekel si se mnogim nadam! Okusil si ko Prešeren grenkobo življenja, drugače bi ne pel: ... Ker enemu liuS:i • kot ča^a vina ,1». in doi^e u zač tek trfha. A meni e ko nema boler »a. ki š« v globok: unč ue p eueha. Tako bi Ti sledil po življenja poti. gledal to neveselo in vendar tako neizmerno bogato Tvoje življenje, bogaLo umetniških vtisov in rodovitno najplemenitejšega sadu. Zdaj si tudi Ti begunec, dragi Alojzij. Hrepenenje, ki je prej sililo naprej, naprej, se obrača nazaj. Silna ljubezen do matere in do rodne grude prevladuje sedaj vsa Tvoja čuvstva. Vojna z vsemi svojimi krutimi epizodami. Ti je odprla oči: začu- ! si. da si pnvvzan na to zemljo, ki si jo moral zapustiti, bolj nego na vse drugo na svetu. Vide! si druge bežati lahkih nog, . . K- r » • kot Mik ki »» v t> oji pr.*! še is » vz»at*io T v j e s m» is i. o domovina, ki ko h-ast izrut je : čofcuu listi so * etrom plen ostale v zeinji s«> natmj^e |k'»reniati. Tudi Gregorčič je pel: Nazaj v planinski raj; izpolnila se mu je ta želja, ko so ga nosili k zadnjemu počitku. Ti ra, dra-i. boš dočakal, kar si želiš, o tem sem prepričan. In takrat mi pošlješ nr>rda v dar svoj novi zvezek poezij, ki bo vese-lejši. — Medtem pa se naj razširijo Tvoje > Padajoče zvezde* po vsej naši domovini in naj jih vzljubi sleherni Slovenec, kakor zaslužijo. To Ti želi Tvoj S. S. (Pazin). T mogel ubraniti nčlnku preobilnega zau-žitja alkohola. Palafalvaya so izročili vojaškemu sodišču. Cene enotnega kruha v Berolinu. Iz Bero! i. i a poročajo 9. t. m.: V Berolinu se je sedaj določila cena enotnemu kruhu — doslej so namfeč v Berolinu pekli tudi čisto pšenično malo pecivo, kar so oi-pravili šele sedaj — in sicer za kruh iz mešane moke (55% rži, 35% pšenice, 10% dodatkov) tako, da stane hleb dveh funtov (1 kg) 42 pfenigov (63 vinarjev), hleb 1900 gramov pa 80 pfenigov (K 1*20). Na Dunaju znaša cena za 70 gramov mešanega kruha 4 vinarje, torej kilogram piiblizno 57 vinarjev, 1900 gramov K VOS. v Trstu pa stane kilogram 60 vinarjev. Meteorit v Sibiriji. 5. oktobra po ruskem štetju je v vasi Grigorjevski v sibirskem okraju Nikolsk Usurski pobudila pozornost prebivalstva čudna prikazen. Malo pred poldnevom so približno ravno nad vasjo zagledali na nebu silno se svetlečo ognjeno oblo, ki so jo smatrali izpo-če(ka za zvezdni utrinek. Kake dve ali tri minute pred poldnevom pa je počilo j tako silno, da so se razdrobila vsa okna. I Istočasno pa je v prekmurskem okrožju i pri vasi Boguslavki pa>iel na tla kos neka-! kega železa, da se je govorilo o baievitc J velikem meteoritu (iz vsemira paula rudnina. ki vsebuje večinoma železo, in prihaja večinoma od zvezdnih utrinkov), ki baje tehta okoli 8000 pudov (nad 131.000 kg). Na drugi strani so pa Kozaki in prebivalci v Boguslavki pripovedovali o strahovitih nemških bombah. Sedaj je stvar pojasnil ruski mineralog Baklun.i, ki jo je preiskal po nalogu ruske akademij znanosti. Kakor poročajo znanstveni' listi, je šlo za meteorit, ki se je razletel na dvoje in so oba kosa izkopali iz zemlje. En kos tehta 12 pudov 5 funtov (198'6 kg). drug: pa 3 pude 22 funtov (58'14 kg). Po kraju Boguslavki imenovani meteorit je deseti železni meteorit na vsej zemlji in najtežji med vsemi. Nadaljna preiskavama o tem izredno redkem pojavu še niso zaključena. oiaaaaaafloaaaaaaoaaaoaDsaaoaDcra v o Tvrđega živ! en»a ozadje bi mi vstaia'oi r>red očmi. Videl bi najino nesrečno (io-j rlco. videl bi Brda. njihovo bujno zelenje, ko jih ni t^t. ! > ^ konjsko kopito, ko še venelo rlmemrglo v črni senci velike Smrti. Videi bi čarobno lepo pomlad z t iiimi tisočerimi rdečimi cvetočimi breskvami. ki so se raztezale tja do Ste ver-, •ana A gledal bi s Teboj tudi trpeče Brice-lone, ki se mučijo za tujerodnega grajT ščaka in ki jim srka to življenje telesno moč ■C t It k«l » te!e-ta jim p je- Zapuščal bi nato s Teboj inesto Tvojega m!a ' ustnega hrepenenja in ie spremil tja v l^itro. Gledal bi v duhu nje sive holme in žalostne vasice: Ko jata so -If.1 T t tu.:.h u i na pn Srpga, rn 't ptic »■>. ki n \ be »rn n t i*'n , of'Xai napora nik ar >.t m* a. do zora in sto, et in 70j«et se mn.*a cb ela. Kr tka krMs H velik mraz. Neki du-naisk Hst piše: Redkokedaj je zalitevala iiKjda od svojih suženj takt> občutnih žr-tev, kakor jih zahteva v teh mrzlih dneh. Kratka in široka krila in občuten mraz se absolutno ne strinjajo in to čutijo dame jako intenzivno. Kaj storiti torej? Saj se vendar ne morejo oblačiti proti modi — in tako skrivajo svoje nožice v snežne čevlje »eskimo«, zakrivajo kratka krilca s težkimi krznimi plašči, ali to seveda Ie tako daleč, kolikor pač moda dovoljuj-e, do meje zone — drugo mora zmrzovati. In tako pozebajo vse z več ali manje ko-ketarije, šk.epetaiflem z zobmi in modro pobarvane, kar se le za silo skriva pod ktmreno. ki često sega le do nosu. Veter br'je ostro, sneg pada doli, vkljub temu stopicajo kraikokrile dame pogumno dalje. Pa saj bo kmalu zopet pomlad in potem pridejo zopet — doTga krila! Je pač moda tako nepreračunljiva in tako potrpežljive so dame.... Izvrstna zafrkacija. Uradna italijanska brzojavna pisarna »Agenzia Štefani« je priobčila podrobnosti na zadnji londonski eksploziji in je nadovezala pripombo: ^Da-si so tniitve, da gre tu za nemška rovarjenja, brez podlage, je katastrofa vendar-Ie skrajno resna.« — Socija istični »Avanti* se rt»ga temu protislovju in meni: »Čeprav so poročila »Štefani» često skrajno bedasta, vendar — sneži dalje!« Streli v ogrskem parlamentu. Kakor znano, je 7. t. m. v ogrskem parlamentu nekdo nenadoma na galeriji trikrat ustrelil in se potem dal mirno areitrati. O stvari se poroča še nadalje: I^o'icija si zelo prizadeva, da bi pojasnila ves dogodek, in zaslišuje osebe in priče, ki bi mogle vedeli. na kak način je mogel streljalec, hon-vedski huzar Jurij Palafalvay sploh priti v parlament. — Zaslišali so torej najprej vratarja in palačnega stražmoj-stra. Ohc priči ste izpovedali, da niste o-piuzili. da bi bil Palafalvay pijan. Nasprotno. govoril je popolnoma pametno in je obširno pripovedoval, da dobro pozna grofa Kolomana Tiszo in oba poslanca liji | Pavla in Ladislava Beothyja, ker je bil več časa v Velikem Varadinu komorni s!uga in sta Beothyja večkrat prihajala tjakai. Po!?C'"j>!d kontrolor Bazanyi je pri-popvedova!, da je daije časa opazoval hu-zarja Palaf;:!vaya v bližini parlamenta, ni pa op::/il, da bi bil huzar pijan. Sploh je veliko ljudi, ki pripovedujejo, da so natančno opazovali huzarja, pa da niso opazili na njem niti sledu pijanosti. Dosedanja poizvedovanja policije so ugotovila, da je Palafa!vay izvršil svoj čin brez sokrivcev in da je streljal s svojim vojaškim revolverjem v stanju popolne pijanosti, da se ni niti najmanje zavedal svojega dejanja. Kakega zločinskega namena ni bilo iiH)goče ugotoviti. Policijsko poročilo ugotavlja, da se je dognalo, da na noben način ni mogoče mnenje, da bi bilo šlo za kak atentat ali napad na kako o-sebo poslanske zbornice. Gre samo za dejanje nezavestnega človeka, ki si v pijanosti ni b:l svest, kaj se je godilo rvkoli njega. Policijski zdravnik je ugotovil, da je bil Palafalvay pod vplivom zastrupitve z alkoholom, in ker je opileptik. se ni PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠi JEJO NAJ SE V - - NARODNI OOM V TRSTU - - s1 o I a i si a o I a D □! n! m CDrcrccccDcrcaoocoaaoi moDonooca ULii uiuj Trst - Corso štev, 39 - Trst Razgledni e v pl^tin-i. Sp cij li e a : slike v barvah, fo*o>chiz7i < .ribirut, vi sit, povečanja, rprodukc'e \sa-ce slike. — hiektiičia razsvetljava. Hote! in restavracija g L vsJ U vf r i Trsi, uKza S. SSizolš 22. i-db ana. a S r> t j k Kuh.n ja prve vrste. Vino Ig!Elegantne s<»be. — ^ajvečja č!-gl stost. Cene zmerne. tr i f Hermangild Trocca TRST. rilca Enrriera mM B Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in b ser« «v, vezani z medeno žico, iz umetnih cveilic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene. "el-fefj I Trst - m Stadion 10 - Trst OKjiri o*! i'2 žferniiprc] Cena: l. nrsfe K1.11. ursto K J. p i H ♦ Itf&N K53ŽE - Tis. Piazsa San Ciovanni 1. Zalaga ku3^^j^^(th in k et rsk h potrcii £ć>m oJ lesa >n oUUn.n škafov, ^rcnt. cebrov n kad. sorlči*^nv, fop.-.t. re-šrt, sit »n vsakovr tnih kog»v. j -n^sev i" metel ter družin v to 'tr»»k spa- daiocih predmetov. — Pit POROČA svojo trg' vino s Ku'-injsko ptisodo vrsse i udi «»d porceinn , zemlje cmaila. k«»si-t^na al cinV.;«, nadalje pašam turje, kh !k* (td Za go-tMmć te 4 1; ;er izvršuje v>a«o p!» pr«n j ;nte na Svoje stos e. B * £ B zo&ozD^PLVitri r« -J r j □ m m m a s mss si a eb £ S9IHB8IS 0anj v Trstj, ul. POii? vacch -a vog>o9 uiked?U3Pos e. Izdiranja ^ob&i b r PS^mbira^je. 5 s UMETNI Z O J V .• I i M P4 t F J ±-a i 21 farnlcj ji v Tr tu se je presetPa na Corso Št. 15 ' z' -■♦••rrj'co G £ercnwPz & F' Mo. Velika izbera srebrnih in z\ tih ur, iihžmov, prstanov, verižic d Cene zmerne. Cene zmer ie m H ■ n----1 —rr i J TkL ulico del Rioo $L 42 (grBBa3)Tn! j | Izvršuje vsako fot<»{fr:vfičao Islo kak« r tudi ra'arle«le. po«« »etif«-notrn n jo^fc lokalov, porc^l in f - ! i ^ikorr**, srvrn *ni'ce posebnosti psvshmjl m klaKi FOTOOaA^IJ 1 m i.u«.^ uuouiio^ct tiaro-ni* kov S|>rej mi uaroćb^ in ji i ia-vršuje na oouiu. ev tu ti /. . me»u po uujzinernej ii.i Cdu^o. Trsi, Bi. M Ril/) lili 42 Domska krojačnica A. b'IEriFR, Trst u'.ica Torrente št 30. I. n.id>t IzJ laje x sak^vrstne ob ek« po n' leiUem in fran coskf*in kroju, pleo» Zaloga me a * konservi, s;ir iu. ko-, denzi ano n leko. ine/ge. fokolade in akava. Velim izbera ik»rjev it. iloiu;t£ih via. Specija if."tH: marm iad.t Cene zmerne. 22■« .J Si Hb! bir- J i■ c i B m h o n n i ijiicfl Cesermn šfeu. 11. Uram 2 ure cđ S-12, od 3-1 Hote! Continental Tr-i , u ica San NicolO št. 25 (blizu Corsai. Preno Si^čo za voja-e. Dvigalo. €V>oe zmerne Ko-trežba točna. I®' Papir. VKLTKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, pap matih vrečic laat e tovarne. — Valčki razn li barv in v liki** i <>ufl zmerne. Trst. Via dei 16. — G. Stone U B L Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsaUe vrste. srecKe, tuje zlate in papirnate novce in devize, aje predujme ra vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloga na knjižice $m\w 4% nef uic^s na iGkoči in žiro-račon ncjliolje po dogovoru. Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. oslovalnka c. kr. razredne Soterile f-4 r h-n tsa£l m L • 16 » t ii ,'JujLU.-»a**. k. -P» '»i-f-e ^ ivCt^kafua A- »» Tržaška posojilnica in hranilnica r«glstrov9r.a z?rfruga 2 omejenim poroštvom a TRST - Plazma delil Caserjna »5. 2, i. nac3. - 7^5T (v 2ast.ii hi^l> vhsd po gSjvni.i siapnjicih. POSOJILA DAJE 2a vkrjivbo 5 '/, na mi niče po 6*/P na zas>ave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru CSV.CHPTUiE TRGOVSKE h EKiCE. ifiigT'^ttšm tfRANILNE VL03S sprejema od vsakega, c« tu ii ui a<4 i 1 .orec*. jje po Večje stalne vloge in vloge n 1 tek. račun po dogovoru. Rentni davHt flačuje 7avrd sam "vta-te !ahVr» po eno krono. ODDAJA nabiwal.NI: t, ij. C.ištrio hr-i it i^ni rar-i t<;.N šic. 952 Ima varnostjo calico is«fe «'.e .osi*s» za »hr^mi-o vr; ln »st- 5. ni h lisT.tu, J<»kii ne >Lov m ranili drugih vrmlnot, popci iOH 1 ^ vr*mO proti ulomu n pnž.iru. uroieno po najnovpjš • n n.: ri ■ ^ U-r je o«ld;tj -trankain v naj-in tO rofrl «12:1. STAfi.S VLOG NAi> S J J iire: nt 9 Ij 12 13 si 3 J j j I.m!j-: J.'ii/iit jj i;iin v -v -■■^gte'.n if -„ - . -L. .Siajfc- -/žjrf I £