Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
Telephone: CHclaea 3-1242
Član Matter

tisi slovenskih delavcev t Ameriki
ttth. I»4t ^ the Port Office M New York, N. H under Act of Coogre« of March 3rd, 1879,
______ft
NKKAJ vw$ ROT
ha dan dobivats I
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA < >1 SVOJ DOM «iuMil mM, j l| mMJ ta pnafeff),	, >(
Citajte, kar Vas zanimft n , i,
-S
No. 101 — Štev. 101
NEW YORK, THURSDAY, MAY 22, 1941 — CE tRTEK, 22. MAJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLDC
BOJ ZA KRETO
NEMŠKI PADALCI SE VEDNO PR IHAJAJO. — VPADNIK JE TUDI UPORABIL "GLIDERJE", DA PREVAŽA ČETE PONOCl SKRIV-NOSTNO NA OTOK. — ZAVEZNIKI SE USPEŠNO BRANIJO
Nemšjci vojaki prihajajo v trumah s padali, jadralnimi aeroplani (brez propelerjev) in z majhnimi motornimi ladjami na Kreto. V teku so siloviti boji po skalnatem obrežju in po vijugastih zalivih. *
General Bernard C. Frey-■berg, ki se je v svetovni vojni odlikoval na Oallipolisu in ob iSommi v Franciji, je kot po-(veljnik obrambe Krete pripravil svojo kopno, pomorsko in zračno silo./ da odbije nemški napad iz zraka. ..
Nemci se niti najmanj no zmenijo za izgube in veliki transportni aeroplani dovažajo vojaštvo in orožje. Prvi gredo v boj strmogkiivci, ki širijo smrt in razdejanje, za njim pa prihajajo veliki transportni aeroplani, ki vozijo padalce, nekateri pa vlečejo zfci seboj "vlake" jadralnih aeroplanov z vojaki in orožjem. Ko pride vlak jadralnih aeroplanov t>li-zu . obrežja in zelo visoko v iz raku, tedaj prerežejo vrv, « katero so privezana na vlačilni aeroplan, nato pa se polagoma spuščajo proti tlom. Jadralni aeroplni >*e {»osebno obnesejo ponoči, kajti pristajajo povsem tiho, ker motorji ne naznanijo njhovega prihoda.
Koliko nemških vojakov je že vpadk) na Kreto, ni popolnoma znano, toda United Press poroča, da jih je prišlo že okoli 15,000.
Kot rečeno, Nemci ne gledajo na svoje velike izgube, kot ni-po gledali, ko so rinili skozi Bi-toljski preloz in ?kozi Termo-pile. Njih geslo je: zmaga! Vse drugo ne pomeni nič. — Truma za trumo prihaja ;'ako je ena u-ničena, pride druga, tretja itd.
Angleško vrhovno poveljstvo v Kaii ri poroča, da ima položaj na Kreti v "svojih rokah", da je bilo mnogo Nemcev ufbitih, ali pa vjetih in da bodo zavezniki mogli Nemcem preprečiti zavoje van je Krete.
Nek zek> zanesljiv vir pravi, da so Nemci v zračni boj poslali 7000 vojakov in da jih je na grški celini pripravljenih, da posežejo v boj, še več tisoč.
Kolikor je mogoče dognati po poročilih, je položaj 160 milj dolgega otoka približno, na-elednji:
Na zapadno-sevemi obali Krete se je izkrcalo 4500 Nemcev ; to je najbrie v Suda zalivu, kjer imajo Angleži svojo poglavitno pomorsko poštojan ko, in v bližini Caneje, ki se nahaja pet milj bolj proti zapadu. Jtavno tako so Nemci padli iz zraka v okolici Rethymno in Oa-ndije, dalje proti vsdhodu.
Medtem pa nemški s-trmog'av ca bombardirajo angleški otok Malto, južno od Sicilije. Prav gotovo bodo pričeli nemški ae-ropalni bombardirati tudi angleški otok Ciper, južno od Turčije ter bHzu Sirije m Palestine.
Nemci naznanjajo, da <so aeroplani uspešno bombardirati angleške bojne ladje v vzhodnem Sredozemskem morju in ieiver je bila zadeta ena okk>-pnica, pet kriiark in en rušrlee.
FARMERJI SE SKLICUJEJO NA VlSJE PLACE
Farmerji v severnem delu New Yorka bodo zahtevali aa mleko višje cene, ker so produkcijski stroški zaradi vedno naraščajočih plač zelo narasli.
(Zastopniki farmerjev pravijo: — C'e hočejo farmerji j tudi v,bodoče tako vršiti svojo nalogo kot so jo doslej, morajo dobiti več za svoje pridelke. Vpoštevati je treba, da tega mnenja niso samo farmerji, pač pa tudi velike zveze producentov.
V Albany, N. Y., se že več dni vrše posvetovanja g'ede sitia/bilizranja cen mleka. Priče izjavljajo, da so se plače
farmskih delavcev povečale od dvajset do trideset odstotkov, kajti med plačami v tovarnaii in na farmah je bila nastala prevelika natelika. Poleg tega je treba tudi računati s pomanjkanjem farmskih delavcev, kajti kdor le more, si poišče v mestu zaslužka.
Lefcoa bo manjkajo na farmah v gorenjem delu newyor-ške države nad devet tisoč delavcev. Meseca septembra jih bo manjkalo že dvajset tisoč.
Farmerji hočejo dobiti za mleko najmanj deset odstotkov več.
CHURCHILL SI OGLEDUJE CESKO VOJSKO
Winston Churchill in bivši čefeoslovaški predsedrtik dr. Edvard Beneš (levo) sta se vdeležila slovesnosti ob priliki izročitve zastave, ki so j" poslali čehoslov-atški Sok; U iz Amerike čeboslovašk-im vojakom v Angliji.
886 miljonov za relief
Predsednik Roosevelt je v posebni poslanici po-. jasnil, da je navzjic veliki industrijalni delavnosti še vedno treba skrbeti za ogromno število nezaposlenih.	**	—
...jpredsednik Roosevelt je v posebni poslanici pozval kongres, naj dovoli za leto, ki se bo pričelo dne 1. julijo, 886 milijonov dolarjev za reliefne svr-he. Od te vsote naj bi dobila .Works Progres Admin. 875 milijonov dolarjev, 11 mili-:onov dokarjev pa razne druge
AMERIŠKI DIPLOMATI MORAJO ODITI
Državni department v Wash ingtonu je naznanil, da je nem-
--------__________p,. . škl vnanji urad zahteval, s</
agenture, ki se bavijo s podpo- odpoklicani vsi ameriški dip-ro nezaposlenih.	[ lomatski zastopniki iz Pariza.
Po prvotnem vladnem načrtu To se mora zgoditi do 10. ju-
Po vsej deželi se širijo štrajki
Nekaj jih je bilo uspešno uravnani h, o nekaterih upajo, da, bodo vkrat-kem. — Po zatrdilu delavskih voditeljev je stavka mašinistov v ladjedelnicah protipostavna.
itaj bi dobolil kongres v reliefne namene 995 milijonov dolarjev.
V tekočem fiskalnem letu je dovolil kongres v reliefne na-1350 milijonov 650 tisoč dolar-;ev.
Dne 14. maja tekočega leta je bilo pri \VPA zaposlenih 1 milijon 496 tisoč 963 oseb.
Predsednik je nmenja, d a se *bo prihodnje leto število podpore potrebnih znižalo na en milijon, v s led česar bo predlagana vsota zadostovala.
Splošno se je domnevalo, da bo vsled razširjenja vojne industrije nezaposlenost znatno nazadovala, kar se pa ni zgodilo. Število nezaposlenih je skoro isto, kajti v vojni rndu-<4riji so dobili delo večinoma le mladi ljudje ter mladi farmski delavci, ki so prišli s farm iskat v mesta dela in zaslužka.
Razkritje španskega agenta
Marques de Aguiar se je te dni registriral pri državnem departmentu v Wash ingtonu kot agent nekaterih monarlii-stičnih špe(nskih skupin.
Dejal je, -da sta sklenila dne 8. oktobra 1938 Adolf Hitler in general Franco pogodbo, ki daje Hitlerju vso pravico voditi" špansko notranjo in vna-njo politiko. Nwdalje je rekel, da je na Španskem dvanajst divizij. Nekaj jih je namenjenih za zavojevanje Gibraltarja, nekaj jih bo pa poslanih proti Angležem v Severni A-friki.
mja.	ž .
Svojo zahtevo utemeljuje nemška, vlada s tem, da so brle vojne operacije razširjene tudi na Pariz.
Združene države nimajo v Parizu svojega poslanika, kajti poslanik admiral WiWiam D. Leahy je prideljen francoski vladi v Vichy ju. V Parizu pa je imeriški konzul Edwin A- Plitt, Yi zastopa 2000 Amerikancev, ki se nahajajo v Parizu.
Včeraj je državnega tajnika Holla obiskal angleški poslanik lord Halifax in sta razpravljala o položaju, ki je nastal v Franciji, ko je Petaino-va vlada v Viclivju stopMa \ Hitlerjevo območje.
Da Nemci pripravljajo velike vojaške operacije iz Francije proti Angliji, je razvidno iz poročila angleške radio postaje, ki pravi, da je z aeroplanom dospel v Pariz vrhovni poveljnik nemške armade feldmar-sal Walter v. Brauchitsch. N"a •letadiščtt ga je pozdravil < poveljnik nemške okupacijske armade v Franciji general H. von Stuelpnagel.
Velik promet na La Guardia Field
Uprava La Guardia letališča v New Yorku oafcnanja, da je v dneh od 11. do 17. maja pristalo na letališču oziroma odletelo ž njega vsak dan povprečno po 330 letal. Največji promet je bil v sredo dne 14. mtaga, ko je na La Guardia
Field pristalo in odletelo z njega 373 letal.
Voditelji unije kovinarjev, spadajoče k Ameriški delavski federaciji, so pred dvema dnevoma izjavili, da bodo naročili svojim 'ljudem prebiti pi-ketski kordon pri enajstih ladjedelnicah na ziVpadni obali in se vrniti na deh>.
Nap iošn jo jpiestnega. u pra-vitelja v Oakland, Cal., in ~pa rearadmirafla Johna Greens-lade-a so ta poziv za' nekaj časa od godili, da bodo dali cali-fornijskemu govemerju Oul-bertu L. Olsonu priliko osebno pozvali štrajkarje, naj obnove obratovanje.
DelaVski voditelji pravijo, da so mašlnisti v ladjedelnicah zastavkali brez dovoljenje unije in da vsbedtega njihova stavka ni postavna1.
Mašinisti, ki so člani Ameriške delavske federacije, so bolj omahljivi kakor njihovi OIO tovariši ter bi se že pred nekaj dnevi vrnili v ladjedelnice, pa so v manjšini. . Vodstvo ladjedelnic pravi, da pod nobenim pogojem ne .bo izpolnilo njihovih zahtev. Pripravljeno jim je plačati po $1.12 na uro, nikakr pa ne $1.15, kot štrajkarji zahtevajo.
V Pittsburghu, Pa, je morala bakrarna C. G. Hussey Co. zapreti svoja vrata, ker so zastavkali AFL delavci. Zahtevajo priznanje imije, "ek>-sed shop" in zOpetno nameščen je štirih delavcev, ki so bili baje brez zadostnega vzroka odpuščeni.
V Wabash, Ind., korakajo f piketi pred tovarno General Tire and Rubber Company, Zaštrajkalo je 250 delavtaev, po zatrdilu družbe jih pa tlOO 4e dela.
V	Buffalo, N. Y., je tisoč AFL nakliadalcem zvišan letni zaslužek za 300 tisoč dolar-. je*v. S tem je bil končan več kot mesec dni trajoč spor med nak'adlei in dvema velikima parobrodnimia družbanta, ki
oskrbujeta promet po Velikih jezerih.
V	New Yorku so zastopniki United Mine Workers in zastopniki premogovnih baronov (lastnikov rovov: mehkega premoga v s evernih drža-
TOMISLAV U. — KRALJ HRVATSKI
Italjanski časnikarski poročevalci v ZaJgrebu poročajo, da bo Spoletski vojvoda Aimone, ko bo kronan za hrvatskega kralja, prevzel ime Tomisiav II. Kronanje bo izvršeno na* Du-vi-.nskem polju.
CRNAGORA
SAMOSTOJNA
KNEŽEVINA
Iz Rima prihaja poročilo, ki pravi, da bo Crnagora obnov-fjena kot neodvisna, kneževina, kateri bo vladali knez Mihael Petrovič, ki je stric jugoslovanskega kralja Petra II. in nečak italjanske kraljice Jelene. Crnagora bo obsegala i-sto ozemlje, ki ga je imela pred svetovno vojno.
Knez Mihael je sin kneza Mirkota, brata italjanske kraljice. Mirko je umrl leta 1918 na Dunaju. Knez Mihael je še edini živeči član črnogorske vladarske rodovin^ kralja Ni-kite, Knez Danilo, sin kralja Nikite, se je leta 1921 odpovedal vsem pravicam do črnogorskega prestola v prilog princu Mihaelu.
Knez Mihael je več let živel v Monte Oarrlu, zadnji čas pa ie prišel v Italijo.
Kot poroča list "Tribuna'' v Rimu, sta o neodvisni kraljevini Hrvatski razpravljala italjanski vnanji minster grof Ciano ter dr. Ante Pavelic že lansko leto in sta izdelala vse podrobnosti.
godbo, ki se tiče južnih operatorjev. Premo^arji 1>odo diJbl-
li po sedem dolarjev nas dan. Severni operatorji jim bodo primaknili dolar, južni pa dolar štirideset centov.
V	Clevelandu so zapretili s stavko uslužbenci gazolinskih postaj. Zahtevajo više plače in boljše delovne pogoje. Med njimi in gospodarji posredujejo zvezni posredovalec Paul Bro-derick, ki je mnenja, da bo spor brez stavke uravnan.
V	Detroitu; kjer je v sredo glasovalo >63 tistoč defeavcev Fordove River Rouge in Lin-eoln tovarne, katera organizacija naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih, se je približala koncu stavka CIO avtnih delavcev pri Hudson Motor Co.
Po zatrdilu zveznega posredovalca Jamesa F. Deweya bo še danes ali jutri dosežen sporazum.
Pri Hudson Motor Company stavkat že več dni 8500 delavcev.
Unija Ameriške delavske federacije je zavrnila ponudbo John Manville Company v •Manville, N. J., za uravnavo delavskega! spora.
Kompanija hoče dati moškim pet centov več na 5uro, ženskam pa tri cente, d očim zahteva unija . enako povišanje za vse, moške in žehske, namreč deset centov na uro.
Družba se izgovarja, da bi lf»h povečanih stroškov ne mogla zmagovati.
Pri American Shipbuilding Co. so zastavkali člani sed-tnih unij Ameriške delavske federacije. 15. aprila je potega stara pogodbo. Delavci =o zahte\*aili več plače, družba jim pa ni hotela ugoditi.
Blazneža bodo spravili na varno ^ "
Okrajni sodnik Weber v Hackensaqku, N. J., je proglasil za kriminalnega blazneža Donaltfcu B. Oonversa, ki je dne 4. aprila razbil v Ben-dix tovarni, Bendix, N. J., za devetnajst tisoč dolarjev najfinejših aeroplanskih instrumentov.
Najbrž g*al bodo poslali v državno umtŽbolnioo, kjer bo do smrti na varnem.
Pivo kot vojni faktor
Od piva, ki ga bodo Angleži izpili letošnje leto, bo dobila angleška vlada 588 milijonov dolarjev davka. List Daily Express je izračunal, da ima Anglija v enajstih dneh 588 milijonov dolarjev vojnih stroškov.
Prebivalstvo Združenih
držav	«
Urad za ljudsko šteteje poroča, da je prebivalstvo dežele naraslo za 1 milijon 200 tisoč oseb ter da zniatša zdaj približno 133 milijonov.
HESS SE JE DOLGO PRIPRAVLJAL NA POLET
Moti se, kdor misli, da se je Hitlerjev tovariš in eden najvplivnejših mož nacijske strar ke brez vsakih predpriprav dvignil v Augsburgp. z letalom ter poletel v Anglijo.
Svoj obisk oziroma l>eg je Hess vnaprej zelo dobro in natančno zasnoval.
Že pred več tedni je pisal angleškemu lordu Hamiltonu, na čigar posestvu se je spustil na tla, in ga" prosil za sestanek, da bi mogel ž njim razpravljati o vojni in o vojnih ciljih.
Kakorhiro j e loj*d dobil pismo, ga je izročil angleški vojaški inteligenčni službi. Pismo je bilo oddamo v neki nevtralni državi še pred 1. majem.
Ko je Hess pristal na angleških tleh, je bil še precej prijazno sprejet, zdaj so ga pa začeli z vseh strani strahovito napadati.
Neka angleška kinodružbu kaže filme o nemških grozovi-vtostih. Konci vsake predstave se oglasi izza odra nekdo z gromskim glasom: — To so ■storili naciji! Angleži, pomislite, d"a Rudolf Hess ni nič drugega kot čisto navaden na-cij!
Napačni alarm
Newyorska policija je dobila brezimno poročilo, da je nekdo skril na parniku City of New York, ki ima deset tisoč ton, bombo. Parnik je bil zasidran v Brooklynu.
Nad sto policistov in uradnikov tajne službe je natančno preiskalo parnik, toda našli niso ničesar sumljivega.
City of New York je nato odplul proti Capetown« v Južni Afriki, naložen z moko in »sladkorjem.	- *
KOMISAR LJUBLJANSKE PROVINCE
Benito Mussolini-je za komisarja ljulbljanske province (Provincia Lubiana) imenfeval Emiliiai Graziolia. Tri glavne uUce v Sofiji so prekrstili na ime Viktor Ema-
vah) odobriE dveletno pogo-lnuel III., Mussolini in-Adolf Hitler,
Lindberghu nočejo dati dvorane na razpolago
America First Committee je nameraval prirediti dne 29. maja veliko zborovanje v Phi-(Iadelphiji, ki naj bi se vršilo v ogromni dvorani Academy of (Music. Za glavnega govornika je bil določen Charles A. Lindbergh. Včeraj je bila dvorana odpovedana.
John F. .Lewis, predsednik Academy Corporation, je izjavil :	„
— Dvorane ne bomo dali na razpolago, kajti Lindbergliovi poslušalci so povečini rtaoiji in sovražniki ameriške vladne ofolike.
Issac A. Pennypaoker je pozneje izjavil, da bo Lindbergh govoril v philadelpliijski are-
ni' ,_. V, y»tfftpLf*

r M . . . .........
s
^LA8 IIBODr'-HewTorl
Thursday, May 22, 1941

GLAS
99
(TOKI OF THK KOPIJE)
Owned ud Published by gloTMile Publishing Company, (▲ Corporation Frank Batoer. Prudent; J. bnpaha. Bm. — Place of bueloeu of ttui •orpoMtlon and addresaec of above officer«: 216 WEST 18th BTBERT. NEW YORK. N. X.
48th Year
sG1m Naroda" ta leaned every day except Saturdays. Sundays 4 and Holidays. Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko \n Kanado —; sa pol leta (3. — ; ea Setrt leta f 1.50. — Za New York as celo leto S7.—; aa pol leta »60. Sa lnosemitvo sa celo leto $7.—; sa pol leta <3.00.
Glaa Naroda" ixhaja vsaki dan isvzemS! sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." Zlf WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea »—1242
Newyofski odmevi
--FRANK KERŽE -----
VSTINOVEjiN L. 18S0
nadomestilo za abesinuo
pogodbe med diktatorskimi državami — Nemčijo, I-talijo in Japonsko — je vse nekaj drugega kot so pogodbe, ki jih sklepa Hitler od časa do časa z državami, ki jih je že za-vojeval, oziroma jih namerama zavojevati. Diktatorji gredo dnig drugemu na roko, in zveza med njimi je vsaj zaenkrat še neoniaj*a.
Hitler je dal \taliji kos Dalmacije ter ji dovolil posaditi na novi hrvatski presitol italijanskega vojvodo. Firer lipa, da bo s tem pomagal Italijanom pozabiti izgubo Abes i ni -je in žalostno vlogo, ki jo je igrala laška armada doslej v drugi svetovni vojni.	*
Ko je potbra'1 italijanski podkralj vojvoda šila in kopita ter se je vdala laška posadka zadnje postojanke Ambe Ala ji, je Italija nehala/ biti imperij, in kralj Viktor Emanuel je izgubil cesarsko šaržo.
Toda Lahi so izgubili dosti več nego to.
Ko se je končala vojna proti Aibesiniji s padcem Addis A ba be mesedal maja 1936> je bilo rečeno, da bo novopridob-Ijena dežela obogatila Italijo in da bo v nji prostora za milijone laških kmetov in poljskih delavcev.
To upanje je splavalo po vodi in ž njim vred tudi ve-; a laškega naroda v Mussolinijeve obljube. Lahi so izgubili upanje v boljše življenje zase in aa svoje družine ter so straš1*. razočarani. Posledica tega razočaranja bo — konec Mut -olinija in fašizma.	-	\
Abesinija meri 350 tisoč štirijaškili milj ter ima 10 milijonov prebivalcev. Za tako deželo je hrvatska kraljevina, ki meri le 36 tišoč štirijaških milj ter ima pet milijonov prebivalcev, zelo pičlo nadomestilo.
Italijanom so se najbrž že začele odpirati oči, in čedalje bqlj nataftčno spoznavajo igro, ki jo skušata igrati ž njimi Hitler in Mussolini. S kosom kršne Dalmacije in starinsko hrvatsko krono se najbrž ne bodo, dali odpraviti.
Po vsej severni in centralni Italiji sovraži italijanski narod nemško tajno policijo (43estapo), ki je poslala tisoče in tisoče laških delavcev v Nemčijo, kjer morajo garati v nemški vojni industriji. Teli delavcev pa ni pobirala kar od kraja, pač je pa previdno izbrala le tisfte, kaiterim se je začelo ohlajati navdušenje za fašizem.
Rečeno je bilo, da so šli prostovoljno, v resnici so pa •spremljali transporte do zob oboroženi nemški tajni policisti.
olje bo odloČilo vojno
Dr. Robert E. Wilson iz Chicaga, ki je prideljen produkcijski uprtatvi kot izvedenec za olje in, oljno produkcijo, je izjavil, da bo pomanjkanje olja v Nemčiji in Italiji omogočilo Angliji zmago. Po Wilsonovem mnenju bi Angliji sploh ne bilo treba napadati nemških tovarn za sintetično olje. Mehanizirana armada žre olje v tako velikih množinah, da sta Nemčija in Italija' skoro povsem izčrpali svoje zaloge.
Zaenkrat je težko reči, če bo pomanjkanji olja že to poletje usodno za nemško-laške vojaške operacije, s precejšnjo gotovostjo je pa mogoče trditi, da ni več tlatleč čas, ko ne bo potrebnega kurTVa za* nemške tanke in letala.
Italija bo Hitlerju bolj v nadlego kot v korist. Dobička ne bo ime od nje noibengega, pač jo bo p» moral preskrbovati še s tistim, česar sam nima v posebnem obilju.
Ce bi se Nemci polastili Iraqa in njegovih« zalo-g, bi bil to precejšen udarec za angleške operacije v'Sredozemlju. .Toda dokler kontrolira Anglija morje, Hitler ne bo mogel spraviti oljnih zalog iz Iraqa v domovino.
Amerika ima dovolj surovega in izčiščenega olja zase, za Anglijo in za vse svoje morebitne zaveznike.

The
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCVKLOPEDIA, v kater] mere vsakdo kakoršnegakoli poklica nafti razlago vsake besede spadajoFe v njegovo stroko.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO Al) V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, I>A JE. MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO (Poštnina pla^L.)	G6 DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
CENA SAMO
816 We?t J8th Street,
New York, H.Y,
Slovani pino že tak narod, da se učimg šele tedaj, kadar jih dobhnio po grbi. Poglejmo malo nase severne brate, zakaj vse tisto, kar je bilo pri njih, je bilo pri nas Jugoslovanih.
Čehoslavaška naj bo prvi , vzgled. čet\e poznamo, mogoče mi Slovenci bolj, 'kakor ka-jteiikoH drugi narod. S Če>hi sm«o od nekdaj delal" složno in od njih prejemali več podpore v nekdanji Avstriji, kakor od vseh drugih. Naiša mladina je študirala na čeških visokih šolah in zanesla od tam nov dtuih, ki nas je vse preporodih Tudi ko fino 'bdl-i v Jugolsaviji, smlo držali tesne izveze ž njimi.
Zdaj pridejo na vrsto Slovaki Kdo jiih je poznal pred prvo svetovno vojno? A" prišla }e zlata prilika zanje, da se »družijo z Čehi ter poslanejo res nekaj.
Hrišlo je drugače. Na Slovaškem se je začelo gibanje za "samostojen" narod. Mesto skupaj, sta šla narpda vedno bolj narazen. Danes imajo Slovaki nekako "državo" pod vodstvom Hitlerja, tako državo, ki je ne najdete niti na večjem zemljevidu. Njihova vlada je nemška in madjanska — slovaška gotovo ne."
'Zakaj se niso mogli CVhi in Slovaki zediniti? -Odgovor je eden: Čebi so*visoke kultnren narod. Slovaki pa "visoko" zaostal. Čehi niso mogli čakati Slovakov\jla ji.li dojdejo, Slovaki niso mogli Jiiteti zopet, da pridejo vsaj deloma na tisto stališče, kakor so Čehi.
In nank iz tega je: napreden, progresiven narod ne more živeti in delati v bratstvu z narodom, ki je šele v začetnih povojih.
Mi ni enako tudi pri Jugoslovanih? Slovenci smo lahko delali skupno v največjem sporazumu s Čehi, s Hrvati in Srb* pa nismo mogli. Vzrok T Ke« smo Slovenci to?iko pred njimi, da je nemogoče kako s<upno delo.
Vizem(ite primero iz vsskda njega življenja. Hrvatje ne shajajo, ako nimajo kakega * ' vodja" za katerim gredo, kakor koza za soljo. To vidimo vsak dan med nami. Po'cg tukajšnjih ' * samorasl Lh vod ij,'' imajo vselej neka? ljudi iz ftarega kraja', ki jih "vod-ijo" in farlbajo vsak po svoje
Ali veste da bi bili kdaj mi. Slovenci, imfeli kakega "vodjo T" Čemu pa ? Naš -narod čita in imisli z lastno glavo — za brate Hrvate mislijo "vodje.'*
Hrvatov je v Ameriki najmanj trikrat toliko ko nas — a Jtje je njihovo časopisje za našim. Mi imamo pet dnevnikov, oni nobenega ne. Vseh skupaj imajo menda osem' ali d?vet listov, mi Slovenci nič manj kot osemnajst.
Blede Srbov ne govorim, ker jih je tako mlalo v Acnerilci, da fp jih skoro ne izplača omenjati. A kljub temu so bilj oni, ki so prejemali razne podpoTe od jugoslovanske vlacfc — oni, pravisnj, ne In-i i.n ik- Hrvatje. Ko je bila ustanovljena turistična pisarna v Ameriki,-so jo vodili Srbi. enako potniški u-rad: Zato ni nit čudnega, d'a^ je vse veljalo milijone in tako propadlo, da ni dane?? ne duha ne sluha o tem.
V.New Yorkn sem slišal tako čudno zgodovino prn?tranosti ih korupcije jugoslovanskega konzulata — prejšnjega nam; reč. ne sedanjega — da mi kar ni hotelo v glavo. Zdelo se mi je nemogoče — a vendar je bilo tako. Žato se ne čudim, da se niso jugoslovanske konzularne oblasti nikdar mogie približati narodu in da so bile samo oaze med nami, ki so pomenjale za ndše narodno.in kulturno življenje toliko, kakor qne v saharski pusČavj,	)
% Saon sem iskal ^tik a s Hrvati povsod, koder sem živel. V Olevelandu smo jih postaviim vabili, da.bi pomagali zgraditi skupen narodni dom, dom, katerega je kasneje zgt-aBil na3 narod sam. Aii so se odzvali? Bi.š nasprotno. N«a drugem voglu največjega-slovenskega narodnega donja so pokupili nekaj barak m otvorill "hrvat-ki" narodni dom. „ V Olevelandu so na£i ljudje dosti žrtvovali za JugoslO-vrnski kulturni vrt. Iskali so Hrvate, vabil! jffli. a vse zastonj. Snbi so se ocfcvali, ne pa Hivatje.
'V New Torku posluje skoro že d<eset orfrwitTZaciia Jadran-ka sfrava. ki je vsako leto p iirejahi skupiio proslave jugoslovanskega ujedinje-nja in pa' po eden skupen piknik. V New Yorku je okoli sto jugosolvarskih drušfe\T — odzvalo se jih je vselej Irak ducat, četudi so bila vselej vsa povabljena. Tn med thstim duca-ton^je bilo nekaj sloven-kih, nekaj hrvaških — h. Dalmacije prosim i m otokov — in nekaj srbskih
(Srbov ni v Amerik«, Hrvatje so odklanjali vsako sku-pno delo — edino Slovei«?i smo bili, kxkor vselej, ki smo nosili vero v jugoslovansfrvo.
Na severu je bila dringa s'o-Viin-ka država — nekdanja1 Poljska. ^ Vodila jo je -plesnji-va aristokracija čisto po vzorih nekdanje Avstrije — vodila tako, da je obstajalo smrtno sovraštvo do .vsega, kar je dišalo po Če-hiih ari Siovanstvu.
Ali se še spominjate, kako je P1 anil a Poljska po Če^ki, ko je bila niesariena? Danes ,dcer delajo s Čehi v nekaki harmoniji. v katero jaz ne verjamem. Ne verjan>em zato, ker je Čeh tako daleč pred Poljakom kakor mi Slovenci pred Hrvati in Srbi.
ParafMa naj bo popolna. Tudi Jugoslavija ima, ali je imela db svoji -t ran i slwansko dr-ža.vo — Bolgarijo, s katero so bile sicer . nekake "'prijatelj-' ske" zveze, vse bolj na papirju. kakor v resnici. In kakor Poljaki, so prišli zdaj tudi Bolgari po svoj koč "mesa. Še več. Baš danes citam v časopisju, da sijajno konkurirajo v grozodejstvih z Nemci in Madjari, kdo bo pokial in po-l)esil največ Srbov.
'Kakor Čelii, smO ostali tudi Slovenci samfi". In še slabse, Čehi imajo vsaj nekako %sknpi-no, nekako centrald,' ilaš mali pa - je bil presekan in dodeljen Nemčiji od severa^ in Italiji od juga. Kolikor se m^re ipronajti iz listov, so Ncin^ci poforali vse Štajersko iri pa severno Gomijsko s kraji Tržič. Kranjska Gbra, Bled'in druge. Potem gre meja ob Savi primeromtfi do nieje nekdanje Kranijške. Juzrii del je ves pod Italijo.
Kakor veste, so Hrvat ie (dobili .^oje ^samostojno" državo. ki je primenfrna talca, kakor tisti mož v pratiki, kateri
je oglašoval nefeak cvet zoper trganje: Mogoče dobi nova kraljevina" del beie Krajine - vse'drugo* je .šlo 'NeM^jf in Italiji.
To je'važno, da vemo. Zakaj odbor adniženib slovanskih or-ganizžči j je^zdru^ir s hrvaškimi in srbskimi, ki so volili cenlrathi odbor*
URAAGR0£E IN OBtlPA'
Ne bojte se, ue boiu vas tTar J pil r strahovi, duhovi in pri-
„.. , -HHH	^ kaznimi, ko vam boni na krat-
ixlbor delal, tega res ne vehulko opisal uro groze 'irf obupa,
P * sem jo preživel pred štirim, dV^jsetiminekega nedelj-
:fio v svoji skupini in pod Italijo. Srbi so zopef nekje lo^ čelit Kako bo0možno skupno detcf?
Vse to, pravite, je samo za-časiio? Ko bo Hitler premagan — pravian: ko bo premagan, tbo izopei — kaj? Čeho-slovaška? Jugoslavija, kajior smo jd poznalr? Jaz' ne ver-
skega dopoldne v CJevelandu.
Takrat je med >atmeriškimi &Foyencf-prittipelo do \Tska navdušenje za svobodno Jugosla-vljo.
EToV zastOpn i k& lista so me povabili na veliko zborovanje, ki sta gaf vodili član jugoslovanskega odbora- v Londonu
,	dr. Vošnjak in'poznejši
janrem, da mrtvi vstajajo. In dr; Marušič. t e drž»vne sk iipi fie W mrtVel O f dlev«!«^ 4 Š tent ni treiba, da dvomimo. Brez vprašaiija, kdo zin)aga — Evropa z ducati malih državic je n?mogoča.
.Kaj in kako l>o', je več, kakor veni jriz. Rešitev po mojih miši Hi bi bila i?na vama: da se'vse maTe državice zdhržijo v federativno republiko, ki 'bi obsegala sledeče narode in države: Polj -ko, Češtko. SfovaSko, Ogrsko, Bolgarijo, evropsko Ttfr-čiio, <?itško. Jugoslavijo, Albanijo- &vico, in nekdanje avstrijske dežele ob Donavi
To bi ;bila država, po številu ljudi večja, kakor so danes nase d ržave. Tam naj bi se narodi razvijal: vsak po svoje, kakor vedo in znajo.
In vipra«anje jezika? lajamo umeten jezik, lahek, da se ga naučiš gcuvoriti v dobrem mesecu — Esperanto. Naj bi »f dotitačega jezika vpel Ijal obligatno v v-e šole — pa bi se razumeli nted sabo. Podobno skupino naj bi stvori le tudi severne države, kakor so
ban'
Cleveland še ni imel tedaj •ponosnega Narodnega domaiva Olaif Ave!, vxled česar je bilo zborovanje v veliki Grdi-novl dvorani.'
Zbbrovali'sso* od srede do sobote opoldne, v soboto zvečer j^' bil pa svečan banket.
Bilo je vsega dovolj—jedajče in pijače. Skoro bi rekel, da pijače več nego .jedače. Za pivo se ni nibče zm rdnil, pač smO pa gasili žejo s sladko ohajsko ka]>ljo, ki so jo prinašale na mi z6 v visokih, vitkih steklenicah brke Slovenke v narodnih nošah.
Na skrajnem' koneu podkvaste mize nas je s«*leIo nekaj slovenskih časnikarjev. Od vsakih štirih naj iiiizo postavljenih steklenic s*mo fepravili dve pod mizo, da se nam je do polnoči nabrala že lepa zaloga.
Pri tisti priliki sehi se v"u&-glici seznami k univerzalnim slovenskim ženijein Ivanom Zormaaiom ter nekaterimi drugimi clevelaudskimi slo-
-------------- -^rveriskinii veljaki.
Švedska. Norveška", Finska in" Kot je bila že navada v ti-
Danska. JKar je večjih narodov in držav, ostanejo vsak za-se. -
'Ali jer tb' nemogoče? Če so mogoče' 2S4fu£ene države amb-riške, ki Obsegajo we narode vrveta, kako b{ ne'mogle ol>sta-jeti Združene države evropske?
i Delati danes za tfeto, kar smo dejali za časa prve svetovne. vojne, bi se reklo riniti kazafce na uri nazaj z nanle-nom,- da se prikliče včerajšnji dan. Prva svetovna vojna je biia vojr.a cesai jev in kraljev.' druga svetovna vojna je vojna idej. Ne misdite, da so v igri samo Nemci — po vsem svetu in med vsemi narodi so njihovi pristaši in prijatelji. Tudi v navši, Ameriki , jdi jč dovolj; Ne saano n^ed Neoici, ki so tukaj ali njihovimi po^om^i, anv-
mlajšemu je bilo-sest, deklici, ki je biia najstarejša, pa dvanajst let.
Ta dogodek omenjam, * ker sta oče in mati že mrtva,' o-froci pa Vem, da ne bodo brali;	- - L. '
Prebudil seih se okrog devetih zjutraj.
Vse me je bolelo-—od las na temenu pa: do nohtov na no* gali.
Najraje bi videl, da bi me kdo odnesel in položil v parku i^ei trebuli poleg jezera, kjer bi za žive in mtf4b pil in lokal hladno-vodico.	'	-
L mil sem se in napravil ler se hotel zmuzniti na sveži zrak, toda'v ve2i sta m^' postregla gospodar in gdkpbdi-' njti in me pri si H la k zajtrku.
Zdi se' mi, da sem ' srebnil malo črne kave, kar p Osebno gospodinji ni bilo po volji. Nervozen sem bil, da nisem niogel sedeti na irtofu, kajti povrh vsega so se zaceli še od nekje oglašati hreščeči zvoki vijoline m nekaterih drugih instrumentov.
— Sem &toj!n, — je rekel go-??podar žarečeg^i obraza, — boš videl, kaj pa nAii znajo. , In že-me je zrinil v frontno sobo, kjer je'sedela hčeWca pri klavirju, starejši faint je imel v rokaii gosli, srednji klarinet dočim ! je stal najmlajši ob o-gromnem bofcnu.
Po pravici vam povita, dragi prijatelji, da se je takrat začela zame ura groze in obupa.
Dekle udarilo po tipkah z močjo starokrajskega hlapca, lok je zaškrtal po strunah, klarinet je presunljivo' zanii-javkal, vsak udarec na bdben se mi je pa zdel kot ud&rec z ogtbmiiim tolkačem na nroje razburjene živce.
Mehda so zaigrali RadecM-jeVo koračnico, ali nekaj podobnega, in igrali so tako vztrajno, da je presrečna mati začela zapirati okna, češ, da se sosedje ne bodo pritoževali.
Prvi koračnici je sledila druga, tretja, četrta, deseta; jaz sem pa trepetal v nasonja*-ču kafcor na* smrt obsojena žrtev, predno jo odvlečejo na morišče.
Nič ni zalegla moja obupna hvafla, da so vsi štirje mnogo Kraker^evim' obetajoči umetniki, moja zatrdila, da so sta riši lahko po-
stih lepih časih," na odrti nista imela glavne besede niti Voš-njak, uiti Marušič, ptajč pa veliki gromovnik Rude Trošt, ki nam je predstavil takrat še nerojeno Jugoslavijo kot pravi svetopisemski paradiž. • Nam časnikarjem niso mogli govorniki povedat! ničesar novega, zat^i smo po svoje u-bljali večer. Zdi se mi, da je bila ura že tri, ko smo vstali zadnji izza inize, , kajti tudi podmizna rezerva je bila že prta(zna.
Odpravili smo se v restavracijo na Glass Avenue, kjer nam je gospodar postregel s črao kavo i
brinovcem.	|	. .
Ohajska katavbai in Kraker-.nosm tako nadarjene otro-jev brinovec sta svojo nalogo'ke' sta P« še podžgala očeta tako častno izvršila, da sem £ mater* da sta jih silila: —
; Se tisto dajte! Pa se tisto!
kot čok omahnil na posteljo
pak tudi med pristnimi Ameri- ter nepremično' obležal.
e Pratike za iMrtl« tki »sto-
V
---C^. 216 W. ISth
Street. New York. - Stane 25 eeniar.
čani. Da se naš«. Amerika krir ne nv)re ogreti dovolj in odločiti za korak, ki je ediinO m6-goČ: klin s klinom,1 so vwrok javni iil tihi nacijski pristaši; ki se skrivajo pod vse mogoče »klobuke. .
Tak je položaj danes. Kako bo jutri, tega nfe vem. Veiti pa eno: nacizem prodira dalje iri dalje. V srvojHj krempljih ima do danes celo Evropo razveri Rusije i h Anglije. Anglijd se junaško "Bori — Rbsija men-d» dremlje: Za one velja enb :praVilo; v nevarnosti ste —tb ■je vse.'.,	■> ,.	.
V teim sveto^iem m^t^žuj v
kat^reih' je daneš nad 'milijardo ljudi, je čisto odveč iskati krivcev, pa naj- bodo že posamezniki ali -ttranke,. To delajb Hitlerjeve! z nan^nom, da zmešajo pojiiie li^ikor tmi^bčeve-likemu številu lijudi. Ni vprašanje danes, ali hočeš vojno ali ne. ali si za; ali proti nji. Voji na se bliža tvojim in mojini vratom in treba je, da se odlo^ čiva: ali «akaA a s puško na rami ali s^figo v žepu.
Potrebno je za nas Sloventse, di\ se zaveda-mb, da je dkriiSs lel tQ 1941 in ne 1914. Gradi** po-
v :ZiajpasiH> sein .stanoval pri <B-užini, ki je imela štiri otroke: tri fante-in dekleta. Naj-
riovno Poteiu^iiiove vasi, po-mdnjS^ toliko^' kakor prenašati vodo iz Atlantskega Ocdana v Tihi' oceah. Raztrgan je naš narod' in razbit — a ne strt. Vsa stoletja febvadljali za na?, pčjttijčevali nas — a smo ši; danes tukaj.
In ne samo to. Danes stiid bolj zmožni ohraniti samega sebe, kakor smo ibild kdiaj prej. Naš narod nosi svoje glave, naš kulturni razvdj je visbk. Če ti^'niso, ko smo spali, nas ne bodo, ko smo vstali. Zanašaj-mo se sami naW. in na- nikogar drugega ne. Podpirajmo sami seW'rn skupno našo Aiiieriko, ki pripravlja ogromen zid. &ojmo za p+incipe deiliokrači-je. katera 'edina" daje človeku Vsega, kar dela nase življenje vredno, da; gA živimo. Ponltni-te; da ed iiia deirtbkra ci ja obsega v sebi vse mbžiiO^ti, za tak «Vet; ^akoh5riega Se ni danes, a pride got6V6 tako, kakor gotovo pride jutranji dan,
Pa še tisto!
Hoteč se izmotati iz obupnega položaja, sem vrgel na karpet pest drobiža ter z rokami ih presunljivim pogledom profil mlade umetnike, naj za božjo voljo neliajo.
Poželjiv pogled na dajme in nikje jih je navdal še z večjim navdušenjem.
Fotografije na klavirju so se začele sumljivo majati, mlade-) mu goslaču je začel ka^feti pot o3 komolcev, piskaič je zardel v lice in žile na-vratu so mu iiabreklei, dočim je bobnar treskal po oslovski koži z uiočjo, ki bi jo nikdar ne pritodil sesjtietnemu (fantiču.
Zmedel jih je naposled gr-dogled policist, ki je š krepel-cem potrkal na okno ter mi dal priložnost, da sem bolj mrtev nego živ pol>eghil' rrn prosto.
' Posihrlob sta mi še večkrat rekla kakšdn ponosni. oče ali prešTečiia mati: % .— Posedi' še malo! Kam se tv tako nhidi:T Počakaj, ti bo natš mali eno zašpiljal, boš slišal, kako zna!
Te besede so' veduo dovolj,
'^a ne zadrži.
mmMBarntammm
L A S II X B O D X" - Hew Toil
Thursday, May j 9jH
V xi t x	ejbn

Dopisi so nam vedno dobrodošli. ker __ vse naše čltatelje In se i njimi naši rojak* reko« med seboj pogovarjajo.
DROBTINE
Slovenski Ridge4W>od sem ohbkai že kar dve soboti zaporedoma. Zadnjo sol>oto sem im«el važen opravek pri Mr. R. V;1 jbelrvn, ki nam kar po svoji volji premika leta. Včasih za-prstiš njtigj-v dom deset let starejši, ker te je re*il cele vrste Skrbi-n, "zadnji ostanek cvetoče nflado^ti." Dostikrat ti pa. kar preko ramen porine nekaj v usta. in predno se zaveš, si že dvajset let iulajši.
Tudi eno ,-oboto preje sem obiskal to slovensko nase'bino in sitcer, keT Trii je prišlo na nho, da, ker sta Hitler in Mtus-solini znirharila slovensko jag-nie, so nekateri slovenski Hit-lerovci kar čez noč postali tako cbieistni m ne-ramni. da se kar javno naslajajo nad strašno u-sotio na>e rojstne domovine in javno izražajo sintfpaiijo do teh dveh hu'»skril krvolokov. In to še menda listi, ki j;h slovenske dmštivene ustanove, kakor tudi posamezniki, že precejšnje število let kai i>a debelo podpirajo.
Da ljudje takega ki'libra do-st« ne berejo a!i pa nič, >e jim že na zunaj po?na. Vseeno bi pa bili taki ljudje lahko hva-ležuK da jim Slovenci gretlo toliko na roko, da eksirtirajo.
Tako sem tudi v nekih gostilniških prostorih, katere pa f»o katastrofalnih doerodkih na-irt rojstre domovine in pa po Hitlerjevih uspebib ne vem. kako bi jih jmcnova'. da bi gospodarju saluna bolj ustregel, naletel kar na slepo srečo na dve ekupijii simpatične "in pristne slovenske družbe.
Xa eni strani dvorrne je bila Mfufmi« <"• lanc v S.D.P.D., ki po vsaki društveni seji. spijejo nekaj bokalov piva. in ker so po
sini.	•
V tem slučaju so tu<fi mene povabili na kozarec pi^ra, za katero njSh prijaznost sfchi jim iz srca hvaležen. Vabijo me tudi, da se vdeležim njih izleta \AHndsoA 'in sicer na farmo MM F. Kobilca, kamor mislijo v za-i Ččtku poletja napraviti društveni piknik.
Ako fantje v resnici mislijo mpmviti kaj takega, vam prav rad obljubim, ker vem, da jih bo celo pot spremljala sloven >ka pesem. Za tistih par do-1 larjer, ki pritlejo na vsakega ude'eženca, se pa splača, da magari človek na sori sedi, samo da vidi krasno obrežje Parades in pa oboČje Hndsona.
Ko pa pridemo na Frankov dom, se pa splača dfti vse, samo da vsaj za en dan 1 pozabimo to nevjorško m izurijo.
Pri drugi mizi eni tudi opazi! veselo družbo. In"ker je bil navzoč Mr. Charles Laeijan, tovarnar klobukov, in ker se v njegovi družbi vedno dobro počutim, sem se jako 7. ve*<e'ljeni prilepil na ponudeni mi stol J
Bilaje zbrana in veRela družba Lacijanovih uslužbencev. Mr. m Mrs. Nakrst. M¥. in Nfrs. F Zupane. ,?ospa Laeijan, Mrs. Kožar iz New Yorka in pa nekaj dragih, katerih imen si pa ni eni zapomnil, ker je bilo vsega preveč, zato mi naj tudi oprostijo. .	...
Da pa Stori Ca ne br tako dolgočasna. pa moram tudi omeniti, da je bil v tej rib'ani in ve-še i družfbl tudi navzoč Mr. J. Kožar. Ih<sqcer je bil častni član diuabe. katera °e .je zbrala 7/namenom, da ga počasti za niegav' rojstni-dan.
nem raapoloženju opominjajo poteka svojega življenja. M&ii se še ni kaj takega pripetilo, odkar sem zapustil rojstno hišo. ko mi je-pokojna,mati zadnjikrat oovrla flancfcte. za ro^ stni d^n. Mog6Če j/pa prtft tako, vsaj ne veni. koliko setfa star. Vseeno pa najlepša hvala Mr. in Mr-. Kožar, ker sta poskrbela .da sem s tako lahko mu jo prišel v New York.
Župana iz "Kravje doline*1, SloVenske vasi. k; se vleče ob Long Islaridšk! J železnici v Glendale, L. I., že nisem vide* dolgo časa. Priznati moraari, da se mi naravnost t&Si po niem. Zato upam, da'«e snide-vn na "Slovanovem"' pikniku, ki se vrši drugo nedeljo v juniju v Ohariets Garden Parku v R:dgewood. L..I. "'.
Ker ob takili p rillkah'"SJo-vmovi'' fantje1 razobesijo poleg ameriške zastave tudi slo-
DOMORODNE MISLI
-?Mi tukaj, in a-.tali svet stojim* ogorčeni, razbuijeni, skoro onemeli, ko nas zabija hfti
ros t dogodkov v dejstva,- o katerih se nam niti sanjalo ni do prod kratkim časom.( Kof ok-topus iz gibljivega jekla, je vpletel Jugoslavijo in zasužnjil telesa Jugosiovanov. Jugoslavia se je razletela kot časovna bonlba. BHi Jugoslovan, ne pomeni nehati biti Slovenec, H: vat ali Srb!. Biti Jugoslovan ne pomeni nehati biti Čr^ nogorec, Bošnjak. Hercegovi-nec, Dalmatinec aH Bolgar. Čim boljši si v svojih vrstah zvestejši in pravičnejši Jugo-slovdVsi lahko.
Prava jugoslovanska ideja ne stremi po .skrčenju plemenskih pravic, ne po nadvladi pleirtena nad phmenoih, pač pa! po sodelovanju in medsebojnem razumevanju težkoč in do-
vensko, br po mojem mnenju j brot, ki "slede po navadi pone bilo nič napačno, da jo oble-.r?0d, kjer tako razumevanje
vejo v erni pajčolan, kar mislim, bi napravilo veliko pozornost in dober-vtis na ameriško javnost. Za njeno varnost pnd slovenskimi avstrijaki in pa pred ridgewoodskimi nazij-ci ji pa lahko postavimo narodno stražo.
V.
rodi sadove.
Za nas Jugoslavija obstaja in bo obstajala. Trer.otna dejstva in trganje nas ne smejo onlasiti. Mi kot Amerikanci po svoji volji in dobrohotnosti na«e nove domovine, Lmarnto
s^ irtora upoštevati nepoštenost druge.-	* •
Mnogokrat se sliši, da novi red stremi za pravico in poštenostjo, za medsebojno -ode^O-vanje'med narodi. Med kate-rimi narodi? Iz tega vipr&sa-nia ialdjučim vse tifite potentate, na katere se po vi red jezi 17» kateri so potegnili pete na varno. Mislim narode, ki-so o-stali tam, ki hodijo po tisti zemlji, ki je bite njihova dokler jifc i}i sila pritisnila v molk in ničevje. Tisti-narodi izginjajo-kot vinrfke- mušioc, pogaže-ni in osramočeni, zato- keT >o se poeku«il: proti vit i premoči in hoteli obdržati to, kar jim pripada po vsej pravici.
Kje! Po kakšni pravioif Pred Bogojn in ljucfemi moreen narod zahtevati pravice zai*e, svobodo za svoje ljudi in mesto na solnctt. (medtem ko ravno isti narod zapira in zabra--njuje vsak*žarek svetlobe svo-jemfn bližnjemu ali daljnemf«, ki ga je slučajno, ali pa potom na-.ilja dob»l pod peto. Ce bi se od kje pričakovalo poznanja stanja človeka, ki mu leži mora na srou in nlu gori hotenje p© praviei, bi moralo biti od tam,
večini vsi dobri pevci, zapoje^ jo v prijateljskem razpoloženju A-»?dno par lepih -loven^kih pe-
Vesela zabava, oziroma vezo van je, se je končalo pozno v noč. Veseli me, da je nekaterim ljudem tako sreča naklonjena, da se dragi v praznič-
■•i. i A
- letno p^eiskušnjo
IMA
BRATSKA ZVEZA
:: american fraternal umoti u ety. minnbsg^ta
. ki ima 22,000 članov in dv* miljomr
in pol dolarjev premoženja; ,
Organizacija je zaiiefeljiva, hepriw\an^ka in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri AiheriSM BVatski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Akd je drilStVb A.B:Z. v vasi naselbini, vpraSajle krajevnega- tajnftar za pojasnila, če
ne, pilite na ^tavm ntt<
«ra«, Elj, Minnesota.

NOVICE IZ CH1SHOLM, MINN, /
Naj nialo opišem, kako se je vršila igra "Vačka Venera" na Cliisholm 4. maja. ki se je pa nisem mogla udeležiti iz gotovega vzroka, i^la pa ,-em. v nedeljo 11. 'na,;a na Ely, Mrnn., kjer >0 igro ponovili vsi igralci iz Ohishoima. Le ^koda, da 11*1 bila večja udeležba. Ako se bi bila igra Vršila zvečer, sem uverjei a. da* bi bila večja udeležba ker je pa bila ob 2. popoldne, je bil prav lep sončni dan in so šli ljudje k jezerom ribe lovit. Saj je znr.no, da je v Minnesoti deset tisoč jezer.
'Zdaj pa hočem malo opisati igro, ki je zelo smešna vse-kozu da se mora gledalec prav od s ica nasmejati. Vae priznanje gre igrovodji Franku jTokavcu, ki se je veliko trudil, da je igralce tako dobro izuči', da so vs svoje vloge izvrstno rešili.: Meni se je igra zelo dopadla in se bo čgfala zopet 1. junija na Eveleth, Minn; pod pokroviteljstvom Ženske Zve-. Vsem rojakom priporočani da se vdeleže te igre, saj še "zdravniki priporočajo .-meh in tega bo vsak v polni meri de-tafcen, kdor bo videl to igro. t. j. "Vaška Venera."
Dasiravno tukaj ni še ptieveč .toplo, se že vidi na cefctah turi sto vske avtomobile iz drugih držav. Vise tukajšnjo- časopisje poroča, da se letos pričakuje veliko turistov, ker ne bodo mogli potovati v Evropo )zaradi vojne. Ako ste rojaki namenjeni na počitnice, torej se odločite za v Minnesota. Tukaj na Ohi-'holm je mesto napravilo lepe zidane turistične hišice, opremi jene tako, da bo vsak zadovoljen • in to za ritalo ceno. M!i se nahajamo samo dva bloka od tegf. parka in1 obratujemo Tavern' pod imenom fPaVk Tavern? Ako kateri rojak pride na Ohisholm,. bo gotovo dobro postrožen z dobrin* mrzlirn pivom. , - Pozdrav na vse citate! je tega li-ta.
domo\-ino, ki smo ji. in ji mo- kjer so se zadnjih petindvajset ramo biti zvesti in pomosni na- le+ smatrali prikrajšane in po-njo. Rodili smo -e tam. prišli uižane., sriK) sem in postali delec naiše nove domovine po svoji lastni volji. Dobili s:«o pravice enake tu- rojenim z enim samim prikrajšanjem, namreč, da zn-nfij rojen ne irtore biti predsednik. S tukaj rojenimi imamo pravico odločevati o usodi Zdr. di-žav in nikjer se n: poskusilo zmanjšati ali maskirati naših pravic kot državljanom ali deliti-državljane prve, druge aH tretje vrste.
fTu je torej točka, katero najlažje r azumemo, k;-j gre pod imenottn pravica in dolžno-1 in tO je tudi teckfi. katere današ-nje sile: ki divjajo po s\etu, ne morejo ali nočejorazumeti. Boje se 'ali pa ne znajo priti do dejst va, da bi 'spoznale da "Jej svoboda blagoslov, ki plačuje dividende v ljubezni in zaupanju, katerih posledica je iskreno sodelovanje.
Mi smo prišli v našo novo domovino iz naše proste volje, zato ker smo tako želeli in tako hoteli in smo voljni podvreči se, kjer dobrobit države zahteva in sprejeti prednosti, ki so dane prebivalcem Združenih držav z- enako voljo.
Nasprotno pa; ko bi bili mi tam ugrabljeni in privedeni »era proti naši volji ali po intrigah; ki merijoma skrajno set bičnost in temelje na zatiranju šibkejšega, bi' bili prav talco protivni, kot se je izkazalo v zgodovini in kot se bo vrikmst-lo v priiiodn josti v pod5armlje-deželali.
Ni nobenega vzroka in nobene opravBČl>eza narod in obstoj al: neotetoi, če narod šteje sto milijonov, štirideset ali pa en nrlijon. če je narod tam sposoben vladati samega sebe in pripravljen \odelovati z?, dobrobit kontinenta, na katerem se nahaja in za dobrobit in-mir svojih prebivalcev in človečan-stva vsplosnem- Zakaj naj bi se takemu narodu odrekalo pravico in dolžnost, da si uredi svojo hišo saan po svojem o-kusu ?
slovenske prireditve
VABILO NA VEČERJO IN PLES

v soboto zvečer, 24. maja, 1941
Sli, »r
PKIREDI ■
'SLOVENSKI DOM V LITTLE FALLS, Nfr*
Pojedino
in sicer se bo Kenitmlo ločno ob 10. uri zvečer.'
PO VEČERJI SE PA VRŠf PLES DO t. URE ZJUTRAJ NASLEDNJEGA DNE
IGRAL BO IMJMAČ ORKESTER
VSTOPNINA za odnuile Je 55c; za stroke pa 30e.
lljudno »te vabljeni r»l Slovenci o»l tukaj in iz okoHi-e. da »e po moŽno-, stl vdelrSite te prlre«lltve. Za obilno udeležim se prifioroča OL»BOR.
Frank Matde. tajnik.
ZABAVE BO DOVOLJ, KtlT TUDI JEDI IX PIJANE
France« Ivukatlieii.
. V Evropi^se ustvarja tako imenovani novi red. Rečeno je bilo, da šo bile krivične in za tb prikrajane v mejah in pri raadetitvi' prirodnOi bogastev-, pogodbe da so bile krivične in žato so se n^orale uničiti. To je ena stran in druga se pa tiče prav posebno nas Slovencev: Loridoriska"pogodba ni bila dnžaifa. se ž' utrjuje. Ali bi bila londonska pogodba kaj bolj pravična za nas. ki je bi' la sklenjena <brez na^e vednosti! kot j ebila krivični za one, ki sd jo* brli prip^vljeni sprejeti v piačilo za zahrbtnoKt, vsaj kar se tiče vSlovencev. Če se sklicuje »a nepoštenost enfc,
Dokler stvar stoji kot danes bi bilo neumestno, da se podajamo preveč v sanje in sanjamo o moči .Jugoslavije in prav posebno o moči Slovencev in o naši velikosti. Naša iim>č nas je že prevečkrat varala. Sami sebi moramo priznati, da- smo majhni po številu in misliti, da če pride v svetu, kot je oborožen danes, do nadalj-nih spopadov, borno prav malo stoli ali pa nič. bi bi!o logično. Vsa naša velikost bo merjena v tem, kako se znamo strniti skupaj (moralno, izpopolniti je-klenostnaše volje, biti' to, kar siilo. dobri amerišfei državljani fn vredni sinovi slovenskih, o-ziroma jugoslovanskih mater, kitferi ne" p riznajo poraza za praVico. pa najdbo stokale tako čnia. Pravica kontno mora prit t na v rhunPc, za vse ljudi v obeh taiborih. ' ' "Če je svet na točki, s katere hoče odriniti zlo h 6e je danes tisti čas, potem moramo priča^^ kovati, da* bo' piqdilc furiji; ki je završala po z«ueljskf obli:v vseh prašnih oblikah, ki razlivajo gorje i-n sovvaištvo in Seljfe -po maščevanju, iskreilo raapolbženje in stremljenje, po popravku krivic, ki se posipajo ferea prestanka na glave ne-
dotŽnŠll>	r-	-	i"
Ko.pride-do tega1 prepričanjA, jJrigoslbvani ne moitrao biti b-^čodovani, ker vsa krivica, ki leži na vesti, je v tem. da je Ju goslavija z vso gorečnostjo želela mirni in ustrezala toliko časa. da je bolelo. r Niv pa- mto-gla V*prejet-i za lirt>tom podkup-,nine v obliki zemlje, ki je bil«, last dnuge prijateljske države jn dovoliti napad na svojo pri-
jateljico, ki se je nahajala v najhujši stiski.
•Končno bi bilo za prijateljico vse eno, ker pre.nagana je bi'a tako aii tako, ampak dejstvo pa je. ko bi s«? pogodbe sklepale v taki veri kot jo je fcn?ela Jugoslavija, bi imele vrednost, medtem ko pogodbe, pisane v duhu kori-tolovstva. niso vredne papirja, ki so pisane nanj.1
Jugoslavija je seveda imela svoje ' pomote, tako ' jih ima v«aka druga dežela in raVno tako vsak posameznik, vendar pa namenoma ni pehala gorja in zflfničovanja povšod. kamer je š^Pnjeh pogled. Mnnjšine; ki so bile v njčnili m ejali, so imele iste ali pa še več pravic, kot Jiigoklovani sami in manj dolžnosti. Mogoče je bila to ena njenih pomot, kajti pravice in dolžnosti morajo bit- v ravno-
Zaeiikrat nam megla brutalnega dejstva zatira pogled, to-
d« to ne more in no sme biti resnica, to je samo sen j, neprijeten sen j,- v katerega ne smr» mo verjeti. ?\fi smo naiod. majhen, toda žilav narod in narod ne sme umreti in živ ne sme biti pokopan, Čeprav ga dva po-grebnika pokopavata z dobro trumo pomagačev. .
Dan bo prišel,, ko se bo zbudila osvežena federalna Jugoslavija, vključevala ne bo samo Slovencev. Srbov in Hrvatov, jmč pa tudi Bolgare, ne-podrejbne eden drugemu pod enim ali drugim plemenom, pač pa kot svobodne enakopravne jtržnoevropfcke slovanske države, združene v federalno drža vo, ki bo voljna sodelovati enakopravno z drugima evropskimi, za dobrobit Evrope same i-p ostalega sveta v splošnetm. Taka-država bo potrebna in najbolj potrebna "Slovanom v južni Evropi.
Do razbitja je bila Jugoslavija .<n|atrana tudi pri bolj mlačnih Jugoslovanih, kot ma-
*ka za veliko Srbijo in prav posebno pri obeh na-protujočih si strankaih v državi Zunanji svet ise je čudil zakai koristo-Io>\-stvo ne more dati prednosti slogi. Svet se je čudil, elementi tam se niso čudili, šli ^o svojo pot in ko so -e tam pričeli čuditi, je bilo že prepozno. Naučili so se tam v zadnjih 25. letih precej: nekaj na se niso mogli naučiti, namrr*č ljubiti svojo domovino, vsaj toliko kot jo je ljubil tujec.
V novi iskreni, in moralno močni Jugoslaviji ne bo smelo biti vzroka za kak tak dvom, ki je držal Jugoslavijo v krčih, niti povoiha -za vzrok.
I. Musich. f	Brooklyn, N. Y.
NAZNANIT/) SMRTI.
Prosim, da priobčite moj PKronrni dnpi<s, da naznanim
znancem in prijateljem, da je kruta -smrt pobrala našega ljubljenega sina Staneta Yager, kateresra -mo spremili k ve one-it tu počitku 16. aprila iz cerkve ^ferije Pomagaj, po katoliških obredih.
Nadalje se prav lepo zahvaliva jaz oče, in mati. kakor tudi njegova žena Marv Yager. Zapušča dve sestri, Marv in enega brata Franka in dve sestri Mirs. Janše Pugel in Mrs. John Peček Vsi se prav lepo zaihvaljnjenSo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za krasne v e::ce in za vse, kar t»o nani ddbrega storili. Bog jim »totero povrni.	x
Pokojni je bil star 32 let in oženjen eno leto. Ti, nam dragi, ljubi sin počivaj v miru in ■naj ti bo lahka ameriška gruda-!	- '	1 Frank Jager." PueWo, Golo.
_
. ji...!- : .. ■
SLOVENSKO SAMOSTOJNO B0LWSKO PODPORNO
DRBŠTVf) ** Qreat^r Kew York in okolico, ink>
Kdor itmed rojakov aH rojakinj fe nt €Ua teja droStva naj vfr* fta* svojega prijatelja aii prljateijko ali pa enca izmed edb«rn!kov ta natančna pojasnila. V nesreči m> Me sporna, kaj pomeni biti «lta dobrega druStva.
To društvo Je sicer najmlajše, toda naj—fnijftii bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo Je v tem kratkem času svojega obstanka izplačal« io skoro 14 tiw* bolniške in nadt Šest tiso« smrtne ter ima v blagajni skoro S17.000.M ODBOR ZA LETO 1041
Predsednik: MIHAEL UREK • WetrfleM St.,
Brooklyn,. N. T. Podpredsednik: AN REJ IVANŠEK 2S0 Harmon St., Brooklyn. N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK-586 Liberty AvcnuO Williston park, U L
BtacaJnlk:
ANTHOfcT CVETKOV1CH •8}. Sancca. Avenu* Brooklyn, N. T.
Zapisnikar:
FRANK MEKINC 1058 Greene Avenue
Brooklyn, N. T. Nadzorniki:
1. PRED VE&KPEC	11. VINKX> ZALO KAR v
71-03 — 6»th Street Glendaje, L. L ALFRED JUDEŠ	. .
8855 — 288 St., Bellroae, L. L, S. T. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK. £80 Liberty Ave.. Williston Park. L. t Društvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih druitVenih prostorih U American Slovenian Auditorium, 268 Irving Ave.. Brooklyn, N. V.
FRED VE£BPEC 732S — 8tth.Fla.Ca Giendale, L L
m.
__lit V«5S VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU
2ABNEMU USPEHU. DRUSTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
• *
A
"GLAS K A B O D A'1 - Hew Totf
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER. 8
• •
in
Thursday, May 22, 1941
Iz slovenskih naselbin
iz girardske naselbine
ffit&ITd VE J 8N L. IMS
dobrodušen, vrl gospod." I»et lepe dni
v
Nekega dne je bilo princesinega potrpljenja konec. Marija Anunciata je l:-žala v nočni temi, v temnem tiktakanju visokih, siaj-ih nihalnih ur, in ri mogla spati. Vzdignila so je, zi/udila nič hudega nfsluteoega moža in rekla:
"Ne s trpim. Ne strpkn! Odtod hočeraH"
"Odtod! Zakajf Ali nuar ni leipo? ' Tako mirno " pokojno je tu!"
"Odtod! Proč iz te puščobe!" • "Kam!"	t
i "Ponudila ;e. .	1
"Kamorkoli. S^mo proč. Na — zastran mene na Dunaj!"
< Ze drugi dan -sta se odipeljala. Nadvojvoda je med vožnjo v^s čas prt orni«! jeval, kaj naj reče strogi materi. Krono-vino Goiiško s> nlu bili določili za bivališče, prvikrat je delal mJtaj na svojo pest. Boječe je stopil pred mater. Boječe ji je povedal, da Mar:ja Anunciata slabs prenaša menjavo inuhaistega vremenu in silovitost burjo. Na Dunaju hoče ?iveti.
Nadvojvodinja Žofija je pomislila. "V Gradec pojde-ta," je odločila.	»	\J
Oe^ar je privolil. Karel Ludvik je bil presenečen. Gradec, imesto upokojenih generalov, je bil tisti kraj, ki ga je ljubil mimo vseh drugih. V Gradcu ne bo več edini, ki nosi general ko uniforme, ne da bi kaj delal. Gradec je bil veliko in mirno mest.), dovolj veliko, da raave<lri zbegano ženo, in dovolj mirno, da zadosti njegovi! potrebi po idiličnem življenju.	*
Peljala sta se v Gradec. Marija Anunciata je bila opazila, da je bila na dunajskem dvoru nezaželjeaa gostja. Teli-lajoči pogledi oblastne tašče so jo zasledovali. Borba z zlobno staro ženo je bila ne-miselna, saj ni bilo m oči ničesar priboriti. Zofijina oblast je bila zagotovljena. Cesar je imel sina. Cesar je inKi rv:hu tega častihlepnega brata, ki je bil starejši od n|oža Marije Anunciate. Zofiji se Napolitanki-,iega častihlepja n. bi o bati. Vendar pa ni marala trpeti •čere kralja Bon^bc na dunajskem dvoru. Na deželi, v Golici ali Giadou. je bila tudi največja častihlepnica neškodlji-.a. Omejeni Kare; Ludvrk ni e'util, zakaj ni smel ostati na Dunaju Manja Anunciata aim ni odprla oči. Čeinu bi nru ;;h odpirala? Saj ni slutil, kdo ie bila.	«
V Gradcu sta je naselila v palači pod Gradom,, v starem baročnem poslopju ki je bilo vzi lano v skalnati hrib. Hiša Je staJa na koccu sl<*pe ulice. Marija Anunciata si je misli'a. "Zdaj sem dokončno zašla v slepo ulico. Moja volja je bila takšna, radovoljno sem si izbrjrfa tega moža in to stepo ulico."
Nadvojvoda je l-il v novi okolici srečen. Prijazno je nagovarja! vsakega upokojenega generala, postal je pokrovitelj vse'i ple-stfv, razstav in veteranskih d ruštev, ime! je ljudo-mile nagovore Ljudje so rekli:
44 Nad vojvoda j
Tako je imel
i ,, __
T'(KM.
;iah ni vicer mkoli tožila, toda njen nemimi duh ga je plašil. Ni razuulel, zakaj noče biiti srečna. Mati mu je bila rekla: "Za sre<eo .je potrrbna skupna fpalnica." Mlada dvojica imela skupno spalnico. A videti je bilo, da se Marija Anunciata ne počuri dobro. Časiih se je Karel Ludvik zbu-i"^ Oil sredi noči in slišal, kako je m nnrala: " Slepa ulica."' 1 Ni se ganil, vlekel ie na uho. In op^t jo je slišal mrmrati: "Slepa ulica, slepa \i!ica —" ''Kaj hoče T" je zbegan ugibal. "Saj to ni ^epa uluea, an^pak najbolj gosporka četrt, e ia najlepših paiač \ Gradcu. I Na-proti nas stoji Attemsova ptfvača ali se je dražestna mlada grofica Attemfs že kdaj pritožila o slepi ulici?" Katerikiat je prebujen začul šepet nespečne žene: "Te je neznosno!" Takisto kakor v Gorici. "Hudo zahtevijiva je," <?i je mislil. "Kar od si'e. Da bi vsaj že imela otroka! To bi ji pregnalo muhe!"
' (Sponkiadi je zanosila. Nadvojvoda ni veidel od radosti ne kod ne kam. Ko je zvedel novico, je dal prvemu neraču. ki ga je srečal, pet goldinarjev. ' Skop je bil, v letu dni v.-teni beračem skupaj ni razial dosti več Sleherno jutro je r.jo'i'1 za nilaio žeiro, za težko pričakovanega otroka. Liimo nobene cerkv ni šel, mii.io nobene kapelice, ne da bi pomoli za otroka, po katerem je hrepenel. Zdaj je laae prenatšal "anuiie" ležko razumljive žene, kajti zdaj je bilo vpe laa* razumeti. Marija Anunciata ni skrivaia, da težko prenaša nosečnost: zafklepala se je v spalnico in ni spuščala rnoža do sobe, in kadar je kaj vprašal in ni dobil otlfcovora in jo je vprašal, zakaj ne odgovori, je čemerno rekla:
•" Nisem pojdu^.aia."
Visako noč jo j* Slišal mrmrati: "Slepa ulica" m stokati "To je neznosno!" Zdaj so miu bili ti vadihi razumiljivi. "Noe-ni že ruska je nosna ženska!" je mislil sam pri sebi. Pri sleherrem koraku je skrbljivo epom^nja^ naj bo previdna; r.iko šibka je bila, tako nežno nit si ni prizanašala, jahala je •t\.!e konje, tolikanj nespametno jih je podila, da ni mogel brezumne jahalke nihče dohiteti. "Vraga ima v sebi!" je v skrbeh ugibal nedvoivoda. Nehal jo ja opominjati. "Vee jc v božjih rokah." je vdano mislil sam pri sebi.
Nato se je luaioma obrnilo. Prišlo je pismo od nadvojvode Ferdinanda Maksa. Ti "pi«no je povzročilo preobrat. Njegov brat Ferdinand Maks je pisal, da je zdaj sklenjeno, tla sr txfpnlje v Mehiko in postane tamikaj cesar. Odposlanstvo iz Mehike da nm je v Mi rama ru uradno poklonilo krono, in ker je francoski cesai prevzel vsa potrebna jamstva, je tudi Prane Jožef odobri i ta namen V zadnjem odstavku pisma j1 Ferdinand Maks spc-ročal, da &e bo moral pred nastopom letovanja slovesno odreči vseh pravic in privilegijev, ki jih -ntt kot član featbsbunške hiše; samo s t9in pogojem mu je Franc Jožef dovoli i sprejeti mehiško cesarsko krciio
{Nadaljevanje prihodnjič.]
Ne vem, kako to, da se tako malo dopisov vidi v tem časopisu iiz naše naselbine, zato bani pa jaz napisal paT vrstic. Včasih se je naš zastopnik kaj
oglasil, sedaj pa je tudi on u-tihnil. vem, da dopisej>rav rad čita, sainto pisati se m enda ne more priprqviti. Pa kaj, človek se vsega naveliča, čas pa le <gie naprej.
Tukaj pri nas v Ohio Leather tovarni, je poti kel kontrakt z unijo, namreč 23. aprila. Dat i je konjpanija preneba'a z^de-lom teden dni, prodno je pogodba potekla, so bile poravnane nesporazumnosti brez štraj-ka. Unija je nekaj popustila, kompanija se je nekoliko podala, tako da smo dobili sedem odstotkov poviška p'.aee in teden dni počitnic s plačo in mo kar naprej 7 delom. Pa da ne bo kateri mislil, da imamo tukaj konfpaniisko unijo. Tukaj imamo OIO- Pred nekaj časoan je nek rojak vprašal, ka- j tera unija je boljša, kompanij-ska ali CIO. Ni čudno, če delavec ne more nikamor priti, če si sam ne more najti raiz-like med tenn dvemi unijami. I, pa v.-e more biti dobro.
Pii nas bomo na praznik 30. maja praznovali 35-letnico dni-štva Ljubljana št. 49. SNJM in sicer 'v Avon Parku. Kot glavni govornik na priredbi nas ibo (
jiii tako izuči, da z hihkoto podajo svoj piogram, raj si bo v angleščini aH slovenščini. Torej, čettitke ne le otiokom, pač pa. v (prvi vrsti voditeljem. Ple-saždljnim bo v zabavo igral Louls Siniončičev orkester iz Clevelanda, kateri vem. da bo ugajal. Tort j, le pridite »v poset n<» le txl blizu, pač pa tudi od oc*daljenih naselbin.
Tudi John iz Townsend Ave. naj pride. Gotov sem, da iriu ne bo manjkalo družbe za pogovor in tako 1 >o zopet našel kaj gradiva za dopis, kaj ne? Včasih ga človek malo polomi, ffa pa drugič skuša popraviti. Morda boš tudi' ti. Čez par dni se zopet e>giasini, do tedaj mislim1, da*-e bom ae nekoliko privadil pi&anjn; zasedaj pa grem spat, kot «i mi v svojem članku iz dne 14 maja svetoval.
Torej, vse nnjboljše želim vsem čitateijeni slovenskih listov. V nasi hiši itr.amo vsak teden nič manj kot sedem slovenskih listorv, vštevši glasila naših podpornih organizacij, le zadnji teden sem jmel pa še o«mega. Hvala lepa zanj, drugače še ne bi mogel čitati omenjeno lekcijo, meni naslovljeno. No, vsaka stvar nekoliko pomaga, morda se bom tudi jaz kaj naučil, da bom bolj izurjeno pisal in nc razočaral človeka, kateremu zadeva, o ka-
posetil Mr. Terčelj iz Strabane, (teri se piše, ne gre prav nič v Pa. Nastopil bo tudi tukajš-; nos. nji mladinski krožek, ki se pt>d
Za to pot naj ti zade>stuje.
Avon
jt.	veselo svidenje v
dobrim vodstvom prav dobro ^ . ,
_. • , . V	»• i Parku dne 30. maja >
razvija, da jih je kar veselje	J
gltniati in pe>slušati na nnšem odru. Tako mladi so. pa se
Louis Pire, Girard, Ohio.

prireditve slov. fculturnih društev v new yorku
Starka zima n%s je slednjič zapuh.tila, prišla je težko zaže-Ijena poinllad, pa kaj bom re-
w .. „	^^ so bili lePši kakorjkel. pomlad še par tednov te-
Manja Anunciata ga je skrbela. O telesnih boleči- daov pa bomo že v poletju. Ta
nem Charles' Garden Parku na 6018 Metropolitan Ave., blizu F:es*h Porni Rd., Ridgewood, Brooklyn, N; Y. Začetek ob 2. uri popolidne. Vstopnina 25 čas bo kot običajno že zadnjihiijentov za osebo Olaiv.tvo 'Slo-
nekaj let, izkoristilo za zabavo v prosti naravi slovensko pev. društvo "Slovan" in sicer pri-
vana' into za ta piknik pripravljenih lepili slovenskih pesmi, katerih glas tem milejše doni naravi.
svoj veliki piknik, kateri'zunaj v prosti naravi. Poleg bo tudi v letošnji sezoni v naši j lepega petja 'bo tudi drugega newyorski naeeibini in to bo v razvedVila in zabave, kot na nedeljo dne 1. junija 1941. O. .primer: kockan je, srečelov, itd. menjeni piknik se vrši v'zna- Z* ples pa bo igrala - izvrstna
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo ▼ zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
x 3% infer — 224 strani ▼eura umetno ............ 85«.
KVIŠKU SRCE — (St. 335)
2% X 3% inčev — 224 strani ▼ belem celolidu ...... .Ste
KVIŠKU SRCE — it. 408)
2% x 3% lnCev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — («L 408) 2«4 x 4 i nCev — 255 strani vsterii Sv. Kriiev Pot
Cena $1^0 RAJSKI GLASOVI — <«. 416) 2Vi X 4 lnčev _ 255 strani vstevžl Sv. Križe* Pot
Cena $L50
SKRBI ZA DUŠO
3x414 inčer — 512 strani
Cena 81.75
NEBESA NAS DOM — (St. 415)
2% X 4J4 inčev — 384 lnCev
Cena 75c
SVETO PISMO___________________$3_
(Ker se nam Je poereCUo dobiti te molitvenike po selo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-»naSeni ceni. Zaloga pa ni opeebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogU i njimi po-streči.
ljudska
kuharica
N^jnovpjSa ghirka navodil «« tenhinjo ii» <iom. Cena !50c
Naro«te »ri:
knjigarni slovenic publishing company
godba naše in ameriške komade, tako da bo vsem vstreženo starejšim in mlajšim Seveda bo pri tem tudi iaborne kapljice. kar ima v oskrbi posfcbni od ber "Slovana." Piknik *e vrši db vsakem vremenu, ker je namreč v slučaju IsaJbega vremena na razpolago veljka in moderno urejena dvorana poleg parka. Torej slabo vreme naj vas nikar ne zadrži" doma.
V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSTIJATVE
V ITALUO
V LIRAH:
M UR---f 2J5	5M UR__$21.75
1M UR--f AM	IM UR	f43.M
2M UR--S 9.U	MN UR ... . |U.N
SM UR--$1330
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-porotam«, da ae vae darilne potiljatve p^lje petam CABLE ORDER. Na ta način Je denar najhitreje Izplačan. — Za CaMe Order Je treba pesebej plačati
Valed razamr v Evropf ni meg^e » Italije nakazah denarja v DOLARJIH, temve« um, Urah.
co.
slovenic publishing
ti t rOTNlill 'ODDIHI 316 West 18th Btrprt, M • w York
t it
VESTI I/ CLEVELAND, OHIO.
Takoj nato, nedeljo pozneje,L P1.1! 12: majf v Lakeeide ___J_ . ^ ipominici umrla Rose
8. junija, pa priredi na. istem I prostoru v Charles* Gaide« Parku Bvoj veliki piknik ^ov. pev. in dramsko društvo "Domovina" s pestrim programom, glede katerega bo še pravočasno poročano. Začetek bo i?totako ob^2turi popoldiie, tel
Maohu-
ta roj. Ma^oii. Stara je bila 25 let. Bolehala je okrog štiri mesece. Pokojni ca je bila rojena v Clejvelandu, zadnji dve leti pa je bivala v Solon, O. Zapušča žahijoeega soproga Leo, dva otroka, mater Hose Vuga,
vstopnina ista, to je 25 centov I t',maSte7e VuS*' tri brate ter
za osebo.
I>a bo tudi na tem pikniku o-bilo lepega petja i h druge razne zabave, nfi niti omenjati ni potrebno, ker vemo da "Domovina" nam je še vedno na vseh svojih prejšnjih prireditvah undila raavodrila v vseh oziriii. Sj razume, da bo tudi na tem piVniku jgrala izvrstna godbo za ples.
N'aj omenim., da bodo tudi naši vrli tuiriburaši vseh treh saborov, priredili v letošnjem poletju svoj veliki piknik, katerega datum bo pozneje pravočasno objavljen v tem listu.
Bodi že sedaj nadalje omenjeno, da bo ta naš slovenski tanrfbnraški abor (starejšega odseka) praznoval prihodnje leto 1942,10-letnico svojega ob-
dve sestri.
— V soboto zvečer 31. maja se bovnšil v Slov. dništvenetn donm na Becher Ave., slavnostni banket v x>cčast pesniku Ivanu Zormanu. Pripravljalni o(*bor je napravil za tisti večer tudi zelo lep in pomenijben program. Vsa slovenska javnost se zanima za.ta .slavnostni večer, ki bo res nekaj posebnega. Vstopnice bodo na razpolago samo do 24. maja. Dobijo se še lahko pri Mrs. Mary Mako-vec v SND na St. Clair Ave.. pri Mrs. Agnes Žagar v New-burghu, v SDD na Recher A veter p ri Mrs. Klein, Mr. Ruper-tu, Mr. Brkoviču, Mr. Pr. Se-gnl inu, ljubljanskem -županu, Mr. Geo. Xagodetu, ter pri Mrs. Frances Gorjanc. Apelira se na naro«i, naj si pravo-
sinorva Pranka in Rudolpha, ki se nahaja pri vojakih v Camp Sftielton, Mine
— Dne 19. maja jc po dolgi in mučni bolezni preminil John Sneller v starosti 35 let. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Matija in mater Margareto, tri brate, Stanleya, Lawrenca in Gcorga in sestro Mlargaret ter več sorodnikov. Rcjen je bil v Clevelandu.
SMRT KOSI.	i
Tukj je un>rl Andrej Peter-nel, str 72 let. Rojen je bil v Koprivnici, odkoder je prišel v Ameriko leta 1899. Tukaj zapušča žalujočo ženo eno hčer in ipet sinov, v starem kraju pa dve sestri in dva brata. * Louis Taacher, i Rook Springs, Wyo.
SMET ROJAKA.
V Lorain O., je 15. aprila umrl rojak John Kragelj, star 66 let. V Lorainu je živel 31 let. Ves čas je dela! pri National Tube Co.. ter je letos po predpisanih službenih letih, ne dn bi izostai le en dan, stopil v pokoj.
Kragelj jc bil član cerkve sv: Cirila in Metoda ter člfcn Ameriške BraL-ke Zveze in SNPJ.
stoja ter bo seveda ob tisti pri-!0®"110 Pr06knbi vstopnice. «iki prirejen tudi lep in tej pro-1 — Dne 13. maja v St. Aleksis slavi primeren koncert. ^bolnišnici je preminil rojak Fr.
V prijetno dolžnosti si šte- M»lwkar. v starosti 59 let. Po- vv „	.
jem na tem mestu nadalje orne-	biI iz vasi °str°-	2800	dva S1"
niti, da se visi v naši newyor- žr*° brdo Pri St. Petni na Kra- nova Maksa in John«' dva Tim" ški naselbini, fvejika slabost v 8U o^oder je prišel v Ameri-proslavo srebrnega jubileja ali ^ P1^ 34	Tukaj zapu-
25-letnioe' obstoja naše šlovenr žalujočo soprogo Frances ske župnije, cerkv« »*sv. Cirila roJ"v Skerbec, doma iz vasi Pod-na 62 St. Marks FlaCe^ New	Stari tr£ Pn' Ix>žu. dva
York, X. Y. Ta velika slev-nost se bo vrnila v nedeljo dne 22. junija 1941.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Se? »f Heava«
Ono rfwano .......
▼ nanje rezano

CATHOLIC POCKLT MANUAL ▼ Ano nanje vezano......L-
Slovenic Publishing Company
23 C WEST 18th STREET	1 NEW YORK, N. Y.
ka in dre sestri v stari domo-vini.
Pokopal ga je župnik Rev. A J. Sloje na Calvary pokopališču.

Tean potom vas 4iagi rojaki in rojakinje iz Greater Kew in okolice, pra«r prijazno vabam v imenu "Siovana" in "Domovine", da se zgoraj omenjenih piknikov dne 1. in g ^nurja u-deležitc v veJikeni številu, ter svojo navzočnostjo pripomorete našim požrtvovalnim kulturnim društvdfcr xJo boljšega u-speha. Poi mri te, da s svojo navzočnostjo ne pripoanorete samo finančnemu, anipak tudi i družaibnenro Ufpehti^ ker naša I posebno še kulturna društva j ne potrebujejo samo svojega članstva, pao pa splošne slovenske javnosti. Torej vsi na piknike in stop r na "Šlovano-vega" v nedeljo dne 1. jtmli ter na piknik ^^IDiomovine" pa nedeljo pozneje to je 8. juqdja, ki se vr sita kot ie zgoraj o--memjeno v Charles* Garden Parku.	—
Z rodoljubnim pozdravom* Anthony Svet.
Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odprtine Ji vrata t naš« domove, ______odprime ji srce . . . (Flnžgar)
Z I VI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovnnstvu do današnjega dne. Kajiga je verno srcalo naSega »vljenja In trplje-nja. In kdor jo prekere bo vedel o Slovencih več kot mn more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
DED —
Je ZEMLJO »trebil, zoral
OCE —
Jo Je pttšejal io gledal bojno njeno
S IN-
Je »orel med teikim klasjem
VNUK —
se Je dvignil proti besn novega
iS POGLAVIJ — 41S STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
*2.
PaUnlna plačana
Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ, ki je spisal sploino snaho knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
M
21« WEST 18th
KNJIGARNA
Glas Naroda"
NEW tona, s. v.