Pogtnfn* plačan?
er/*fnvin'
Leto št. 287 a
Ljubljana, petek 7. decembra 1928
Cena 2 Din
mm **»m$m «, cjutra),
IIIC*C<ik> Um IJ—i
Um «tr—
Oglasi po tarifo.
Uredništvo l
Ltabhana, K. na t lov* aiica Stnr 5/L TtMon ftt. «07» in tKo^, ponoči tudi 4t.
■•kopial ae «•• »paiaj«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UuMtaM, m ta. $4. — Telefon ta.
11 Ljubi lana, Predat* um ultn ta. 4. — Telefon ta. i«ot
Podružnic!: Maribor, Aleksandrova ta tj — Celie, Aleksandrova cesta
pri po« t nem cek. zavoda: LHib-11.«4* Praha čisto 7«.ito. Ni to$.S4i.
Ljubljana. 6. decembra Prve napovedane represalije Korosčeve vlade pioti Zagrebu so se že začele. Da pa se bo moglo kasneje morda še bolj pritisniti, kakor bo to kazalo mogotcem v Beogradu, je bilo treba postaviti ua najvišje vladno mesto v Zagrebu poslušnega moža. Danes je izneriadi'a javnost ve t, da je za »vršilca dolžnosti velikega župana« v Zagrebu imenovan g. Vojislav Maksimovič. aktivni artiljerijski polkovnik.
S tem ukazom ie dr Korošec kot notranji minister eklatantno kršil zakon. Pa tu-i. minister vojske in mornarice, general Hadžič. ki te dni rožlja s sabljo katera ;>tane narod letno >ko-raj tri milijarde dinarjev, ie sokriv. ker dovoljuje uporabo aktivnega častnika za nezakonito dejanje G polkovnik nj postavljen za vel keira župana ni DO-tal civilen uradnik: on je še nadalje oficir in bo prijemal oficirsko plačo ako se ne bo našel v Glavni kontroli kdo. ki bo uvjdel da upoiaba aktivnih oficiriev na mestih velikih županov ni pose!, za kojega sme b;ti komandiran aktiven častnik in mu morajo biti vsled tega prejemki ustavljeni
Zvanje »vršilca dolžnosti velikega župana« ni predvideno v uradniškem zakonu in ne v zakonu o ooči upravi. Vodenje dolžnosti sc lahko začasno iz roči uradniku nižjega zvanja m položaja a za vršilca dolžnosti nihče ne more biti imenovan, najmanj pa mož, ki za samo »dužnost« nuna zakonite kvaiifikacne Fan Dosel st lahko izroči nižjemu uradniku iste stroke za višje mesto začasno z rešenjem kompe tentnega šefa Ukaz za g. Maksimoviča je upravni nonsens. zaradi kakrega spada dr Korošec pod obtožbo.
Veliki župani morejo biti le pravniki in izjemoma mi žje iz svobodnih pro fesij (do 1. 1930) nikdar pa oficirji, a še manj aktivm oficirji
Podpis g Maksimoviča bo na vseh aktih neveljaven Hrvati niso Makedonci, o tejn s- nodo gospodje kmalu prepričali. G Maksimovič je polkovnik ni pa veliki župan Nihče ni dolžan ga kot takega priznati pa tudi ne kot »vr šilca dolžnosti«
G. Maksimovič pravno ni šef civilne uprave v Zagrebu
O tem se bomo v kratkem prepričali. Ce bi bilo drugače lutri laliko g Korošec pošlje kaplja iz Črnega vrha ali pa — zakaj ne - prednico Ul reda sv Frančiška za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu Prav z isto pravico in oo istem »zakonu sile«, s kattrim eksponira vrlega zmožnega in doslej neomadeževanega oficirja v borbo, v kateri mora nastradati
General g Hadžič. ki to dopušča, je z današnjim dnem v vsej javnosti mnogo izgubil Ce bo minister vojne izročal oficirje dnevni politiki, tako da bodo ne krivi ne do'žni izpostavljeni odi-ju mase in bodo mesto na polju časti in slave zaseda.i policijska mesta, bo kmalu zaman od nas zahteval, da armado smatramo za nadstrankarsko institucijo Tako kakor dopušča g Hadžič, je vojska reze'voai iz katerega se lahko po mili volji postavlja vse. G. Hadžič ki dovobuje. da ie g Maksimovič tudi danes še aktiven oficir, se je pregrešil proti vojski ravno tako kakor g. Korošec.
Ko ie bil za ministra železnic postavljen aktiven general, je SLS na usta g. Korošca dala izjavo, da zato ni vstopila v vlado, ker ne more pustiti, da je na civilnem mestu aktiven oficir. Par mesecev nato je ista SLS s tem aktivnim generalom bila v vladi Danes namešča šef iste SLS aktivne oficirje protizakonito v policiji. SLS pada t>d stopnje do stopnje
Prvj strel g Korošca proti Zagrebu ie zelo ponesrečen. Nikogar ne bo oplašil. vzbudil bo le ogorčenje, ljudstvo pa poreče, ako se oni. ki imenujejo najvišje funkcijonarje. ne drže zakonov. zakai naj se jih mi? Ta logika ie tako človeška, da je proti njej vsako dokazovanje nemogoče.
Gospoda v Beogradu se naprej igra z ognjem Ce bo pa potem kje vzplam-telo. bo vse ogorčeno Zdi se, kakor da se je pamet s habsburške rezidence iz 1. 1918 naselila letos v Beogradu.
Subvenciia »arobrodnim družbam
Sušak, 6. decembra č. Enoletna subven-cija. ki jo bo vlada v bodoče podelievala kot podporo parobrodnim družbam na Jadranu, bo znašala 60 miliionov Din Od tega bo pre .lela ladTanska plovitba na Sušaku 30.5 milijonov DnbrovnišVa plovitba v Dubrovniku 12 nrlronov parobrodarska družba »Roka« v Kotoru 6 m liionov letne subvencije Ostanek 115 mili;onov bo država dala nnrobro-darskim družbam ki v/drfnieio dali*p paro-plovne zveze Merodaini krogi so mnenja da bo s tem zadoščeno potrebam parobro-darskih družb na Jadranu Navzlic temu'pa '«e iz vrst teh družb čulejo glasovi nezadovoljstva. čeJ -da v podpora nezadostni
Kritična situacija v Beogradu
Davidovičevci zopet groze z demisijo
Silno so ogorčeni radi zagrebških sprememb. - Celodnevna posvetovanja in pogaianja. - Nove Korosčeve
oblinb« demokratom
Beograd, 6. decembra. Vpokoiitev zagrebškega velikega župana dr. Zrelca in militarizacija civilne uprave v s14-grebšk! oblasti je rodila v Beogradu povsem nepričakovan rezultat. Ukrep notranjega ministra ie izzval v poetičnih krogih splošno presenečenje, a y vseh treznih krog'h pravcato ogorčenje. Prav posebno presenečeni so bili prstaši LiMbe Dav!dov:ča ki so vse do zadn5et:a zagovarjali zmerno politiko do Zagreba jn ki so se najodločneje Drotivili nameram Vukičevičevih eks-tremistov v vladi Ukrep lotranjega ministra je presenetil davidovičevce tembolj, ker ie bila šele za danes dopoldne sklicana konferenca šefov vladnih skuo n da se posvetujeio o nadaljnjih korakih S tem. da je dr. Korošec na lastno pest in kar preko noči izvršil te dalekosežne izpremembe v Zagrebu. >e postavil davidovičevce in ostale zagovornike zmerne noltike pred gotovo de-stvo
Nov ultimat davidovičevcev?
Ko sn novivarji davi vprašali L..ubr Davidoviča za mnenje jim ie ta od kritj orizna! do o odloku dr Kj^išca ni ime] nit po'ma in da ie sam Ti.hoi, presenečen Da v; ie Davidovič na.ip'tj sklical sejo odstva demokratske strai-\e Konferenca ie trajala eno uro in se e nr-itn .adabe^ala v kabinetu minisTa avnih del dr. Angielnoviča Na tei konferenci ie h'U< definitivno formul;ra-no stglšJe ki ?a ie imel zastopati Ljuba D?vjdov'č na oozneiši konferenci šefov četvorne koalicbe Davidovič ie dobil naročilo nai zahteva takn-šnie r??zvebavl'enje ukaza n so-emembph v Zagrebu ker bodo demokratski ministri nrisiljeni k odstopu, ako se to ne zgodj
Oh in so se sestal'" h konferenci dr Korošec Vukčevič in Lmba Dav;dovič dočim Spaho. ki ie odsoten iz Beograda ni bil navzoč. Konferenca šefov čefvnrnp kna?iei:e ie trgala do
Dopoldansko oosvetovanje
šefov vladne koalicije
Okrog poldneva se ie trdilo v političnih krog h. da razpravljajo šefi četvorne koalicije o ostavki celokupne vlade. Zunanii minister dr. Mannkovič. ki ie že deli časa bolan se ie ob 11 nepričakovano pojavil v vladnem predsedstvu.
Iz vladnega predsedstva kier se ie vrš:la konferenca še*ov četvorne koa-Ucije, ie prvi odšel Ljuba Davidovič Bil ie skrajno nerazoo!o?en in rezer-v ran. Novinarem ie na vsa vprašan;a osomo odgovori:
«Ne morem nič reči. S'var se tiče v|a^° na voraš^lte p Korošca.*
«Govori se g. predsednik, da vi ni« ste v~del; za smočni ukaz.»
«Res ie. rrsem vedel ln me ie to silno presenetilo.«
«Ali ie res. da zahtevate vi demisijo celokupne vlade?
Davidovič se je izognfl oogovoru in samo prikimal z glavo, kar so smatrali vsi novinarij za potrditev
Avdijenca dr. Korošca
Tudi Velja Vukičevič ki je za Da-vidovičem prišel iz kabineta ministrskega predsednika, ni hotel dati nikakih izjav. Prav tako je bil tudi dr Korošec do skrajnosti rezerviran. Iz vladnega predsedstva ie odšel takoj v dvor, kjer ie b:l sprejet v avdijenco.
Pred odhodom na dvor ie dr. Korošec na vprašanje novinarjev, ali je priča« kovati že v prvih popoldanski urah kako odločitev, samo zamahnil z roko in kratko pristav"I: «Ne!»
Popoldanski dogodki
Beograd, 6. decembra, p. Tudi po-po dne je bila glavna pozornost političnih krogov posvečena zadržanju demokratov, zlasti pa vprašanju, ali bodo ostali na svojem stališču, ki so ga dopoldne označili na konferenci šeiov vladnih skupin. Od 5. do 6. popoldne se je vršila v kabinetu ministra za javna de:a seja vodstva demokratske str.m-ke. ki so ii do 6. prisostvovali tudi demokratski ministri nakar so odšli na sejo ministrskega sveta, ki se ie ob tem času pričela Na seii ministrskega sveta se je razpravljalo predvsem o notranjem politčnem po'ožaju.
Po odhodu, demokratskih ministrov na sejo ministrskega sveta se ie moglo od demokratov doznati. da vztrajajo v celoti na stališču, ki ga ie dopoldne zavzel Ljuba Davidovič in sicer, da se v ultimativni obliki zahteva, naj se akoj
še tekom današnjega dne razveljavita ukaza o upokojitvi bivšega velikega župana dr. Zrelca v Zagrebu ter o imenovanju polkovnika Vojina Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu Demokrati povdarjaio Ja pomenjata ta ukaza ne!o alnost napram njim. ker Šefi demokratske stranke niso bili obveščeni o tako važnem koraku. Povdarjajo. da pomenja to zlast. nelojalnost od strani dr. Korošca in ako se storjeni korak nocoj ne popravi, bodo vztrajali pri svoji zahtevi ip v tem primeru bodo demokratski ministri podali ostavko.
Kot zanimivost se nag aša, da :e zunanji minister dr. Marnkovič, čeprav ie bil bolan, danes vstal in prišel na seje. bržkone zaradi tega. da b. otežko-čil položai Ljube Davidov ča. Ko so demokratski ministri odš'i s seje v pred-sedništvo vlade, je vodstvo demokrat-ska stranke nadabevao posvetovanje, pričakujoč povratek demokratskih mi-mstrov s se'"e ministrskega sveta.
Seja ministrskega sveta
Be.grad, 6 decembra p. Po odhodu demokratskih miniotrov je vodstvo demokratske stranke nadaljevalo posvetovanje. Kakor se zatrjuje, vztrajajo demokrati na tvojt-m stališču, da nika-Kor ne n.orejo dopustiti, da se izvajajo taki udari, kakor je imenovanje pol kovnika Maksimoviča za veiikega župana v Zagrobu. Na to imenovanje ne morejo pristati. Ker polkovnik Maksimovič nima niti kvalifikacije za zreškega poglavarja, še manj pa za velikega župana,	v Zagrebu. On je sicer dober oficir, odhčen zgodovinar, ni pa za tako mesto. Ako se to ne popravi, nima več smisla še nadalje vzdrževati sedanje vlade četvorne koalicije
S takim naročilom so demokratski ministri odšli na sejo mini -trškega sve ta. O seji je bil izdan naslednji komunike:
Na današnii seji ministrskega sveta se ie vršila izčrpna deba a odg dkih in položaju v Zagrebu. Po politični debati so se reševale resorne stvari.«
Demokratski minhtri so po seji osta li še dalje časa na posvetovanju v kabinetu dr Šunitnkoviča. Pozneje ko izjavljali, da bodo jutri o stališču dr. Korošca in radikalov obve tili Ljubo Davidoviča ter tiato sprejeli potrebne sklepe. Demokiati zatrjujejo, da je kriza odgodena samo do jutri, ker hočejo prej obvestiti Davidoviča o gotovih obljubah. ki so jih Jobili od dr. Korošca.
Po seji min-ist. skega sveta je dr. Korošec poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem obljublja razčiščenje odno-šaiev med vladnimi strankami ter sporoča. da so radikali pripravljeni pristati na rešitev vprašanja dalmatinskega agrara.
Ogorčeni zagrebški davidovičevci
Zagreb, 6 dec. r. Vest o upokojitvi ve* likega župana dr. Zrelca je najbolj prese* netila zagrebške davidovičevce Zastopniki njihove organizacije so dopoldne imeli po« svetovanje z dr. Zrelcein, potem pa so po» slali sledečo protestno brzojavko Ljubi Da« vidoviču kot predsedniku demokratske stranke: »Protestiramo najodločneje proti nezasluženi upokojitvi velikega župana dr. Petra Zrelca Prosimo, da se zavzamete za reparacijo G Zrelec je s svojim taktom na zelo odgovornem in občutljivem polo« žaju v težkih razmerah zaslužil pohvalo države, ne pa tako postopanje. Odvrnite od stranke vsako odgovornost za posledice izvršene izpremembe.
Dr Ante Pavelič, dr. Oton Gavrančič, Jovo Banjanin.a
Program polkovnika Maksimoviča
Beograd, 6. decembra p. Med sejo ministrskega predsedstva je prišel v predsedni-štvo vlade novoimenovani vršilec dolžnosti veHkega župana v Zagrebu polkovnik Vojin Maksimovič, da bi prejel od predsednika vlade dr Korošca pred svoiim odhodom v Zagreb potrebna navodila Poikovnlk Maksi-novič ie v predsedstvu vlade zbranim novinarjem izjavil.
»Vojak sem In Imam dolžnost, da izvršu-ism svoje posle, kakor zakoni zahtevajo v ;lavo domovine ln našega kralja. Eto, to ie ■ievlza mojega dela.«
Po seji ministrskega sveta se je polkovnik Maks movič dalj časa razgovana! z dr. Ko. rošcem. Ko ie odhajal so ga novinarji vpra-šoli, kdaj odpotuje v Zagreb; odvrnil jim je. da še ne ve.
„Udarjeni so s slepoto"
Makedonizacija Hrvatske. - Dosedanji šef žandarmeri-je imenovan za zagrebškega divizijonarja
Beograd, 6. decembra, n. Ukrepi dr. Korošca proti Hrvatski, militarizacija uprave, objava Obznane potom upravnih oblasti, katerih se ta zakon spioh ne tiče. prevara, ki se je dogodila vel. županu dr. Zrelcu. katerega demisije dr. Korošec ni sprejel potem pa mu je za hrbtom spodnesel stoi. vse to se smatra v tukajšnjih krogih kot pričetek najostrejšega represivnega režima v prečanskih krogih. Resni politični krog: so vsled teh ukrepov silno v skrbeh ter se bojijo, da bo sedaj nastopila nepopravljiva poostritev Se posebno mučno pa je vplivala nadal nja vest, da je za naslednika premeščenega diviziionaria v Zagrebu gen. Uzun-Mirkoviča imenovan za komandanta divizije dosedanii poveljnik orožništva general Totnič. ki je znan. kot «oster mož».
V današnji upor davidovičevcev mno' gi ne verujejo ter smatrajo, da bodo demokrati končno na vse pristali Res je pa. da je situacija tudi še nocoj po seji ministrskega sveta precei kritična. Na poslu so vse sile. da preprečijo nadaljnjo nasprotovanje davidovičevcev.
Veliko pozornost je vzbud lo dejstvo. da so se sinoči, ko je bil podpisan ukaz o imenovanju polkovnika Maksimoviča. zbrali Korošec. Vukičevič in radikalski ministri pri intimni večerii, na kateri so se dogovarjali o nadaljnjih ukrepih vlade.
Opozicijonalen politik, ki so ga danes vprašali novinarji kako sodi o vladnih ukrepih, je obupno skomignil z ramo ter izjavil: «To je makedonizira-nje Hrvatske Druge sodbe ne moreni reči. Udarjeni so s slepoto.»
Korošcev odgovor Jempsu" in Jimesa"
Ostre, a upravičene izjave Svetozaria Pribičeviča o upokojitvi velikega žimana Zrelca
Za?reb. 6. decembra, n. Gosp. Pribičevič je podal o dogodkih, ki so se izvršili včeraj in danes sledečo izjavo:
cPredvspm je jasno, da je dr. Korošec 5ix>razumel z bivšim velikim županom dr. Zrelcem glede ukrepov, ki jih je treba storiti. kakor tudi v tem. da dr. Zrelee ostane se nadalje veliki župan v Zagrebu. Tn res ie takoj po svojem povratku iz Beograda dr. Zrelec objavil nekatere člene zakona o Javni varnosti in redu in obrnil pažnjo javnosti na ta zakon. Toda to je bila le spretna pod vala iz Beograda go«p. Davidovimi, čiffar eksponent je bil dr. Zrelef. na mestu velikega župana v Zagrebu. Zrelcu je bilo naročeno, da ponovno objavi zakon o zaščiti države. a kakor hitro je bilo to storjeno, so ga vreli, čeprav se je bil sporaznirel z g. Korošcem. da ostane Dr. Zrelec ie bil celo tako siguren, da bo ostal veliki župan, da je v nekem poročilu popravil svojo izjavo o konfliktu z generali, zlasti z generalom fJzun-Mirkovičem. Ko je bilo vs? tc izvršeno, je prišla kakor strela z jasnega neba vest, da je dr. Zrelec upokojen in da je bil na njegovo mesto imenovan aktivni polkovnik Maksimovič.
Ni primerov v evropski administraciji, cd-kar je uvedena ustavnost, pa vse do danes, da bi bil aktiven častnik imenovan za šefa aoministrcije, odnosno za velikega župana. V
Italiji je diktatura, a vendar so na mestih prefektov samo civilne osebe. V Šoaniji je voina diktatura, na čelu ji je general, toda mesta prefektov, odnosno velikih županov so v rokah civilnih oseb. ki so kvalificirane za ta položaj. Sličnega ni niti na Madžarskem, niti v Bolgariji, pličnega celo ni bilo niti v bivši Avstro - Ogrski za voine dobe.
Dr. Korošec se je sporazumel z dr. Zrelcem, da ta ostane na svojem mestu, toda iz-nenada je prišlo do preokreta. To je bil zopet vpliv nekih tajnih temnih sil, pred katerimi je dr. Korošec kapituliral in ki so ga prisilile, da izpremeni svoj skleo in da postavi aktivnega polkovnika za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu.
Nedavno so organi svetovnega javnega mišljenja, kakor «Temps> in <Times> svetoval! političnim faktorjem v Beogradu, da urede prilike v državi. Sedaj so ti veliki organ! dobili odgovor. Lahko si mislimo, kak vtis bo vzbudil v Wašhingtonu. Londonu in Parizu najnovejši ukrep vlade in kako ba to vplivalo na kredit naše države.*
Pribičevič jč zaključil: «Gg. Aca Stanoje-vič in Ljuba Davidovič naj vzameta na znanje, da sta ona prva in glavna krivca za današnji režim v državi, da sta ona odgovorna za katastrofo, v katero plovemo po krivdi režima.»
Pribičevič in Maček o imenovanju polkovnika Maksimoviča za namestnika vel. župana
Včerajšnja seja vodstva KDK. grebškem velikem županstvu.
Skoplje
Zagreb, 6. decembra, n. Danes se je v sabornici vršila redna seja eksekutivnega odbora KDK, ki so j; prisostvovali predsednika Pribičevič in dr. Maček in trije člani odbora. Se.a ie trajala do dveh popoldne. Po «?>t'čani seji je Pribičevič povedal novinarjem:
•Razpravljali smo o dejstvu, da je bil postavljen aktivni polkovnik Maksimovič za vršilca dolžnosti velikega župana. Bili smo vsi sog!asni v presojanju dogodkov, a potrebne sklepe boste še pravočasno zvedeli. Vs.-kako morete zapisati, da nas nič ne bo našlo nepripravljene.«
Dr. Maček pa je novinar em rekel: «Vlada ie izjavila, da bo postopa a strogo po zakonu. In zato je "menova a za namestnika velikega župana aktivnega oficirja, ker ta menda najbo.ie Dozr.a zakone. Ni se ozirala niti najmanj na to. da je že samo to imenovanie protizakonito. Protizakonito ie v prvi vrsti zato. ker po zakonu o obči joravi ne obstoja institucija namestnika ve ikega žunana, a v drugi vrsti zato. Ker do-tični gospod nima po zakonu Dredoi-sane kvalifikacije za velikega žunana. Toda videli bomo kako bo sedaj funkcionirala uprava Uverjen sem. da bo vsak advokat, kadarkoli nanese prilika. da vloži pritožbo proti kakemu re-šenju tega žunanskega namestn.ka na upravno sod'šče v tej oritožbi v prvi vrsti povdaril. da je odločba protizakonita. ker io je izdal nekdo kot veliki župan, ki nima kvalifikaciie, da vrš; to funkcijo. To imenovanje je v ostalem zelo zanimivo tudi zaradi tega, ker se iz niega vidi. ko'iko moči ima predsednik vlade in nrmster notranjih de7 doktor Korošec B'vši veliki župan Zrelec mu je nredal demisijo. Korošec "-a je pozval v Beograd, in se ž njim poravna! Dr Zrelec se ie vrnil v Žag'eb medtem ga ie ignoriraioč predsednika vlade in notranjega mimstra upokojil nemara 2ika Laz;č Kmečko-de-mokratski koaliciji to imenovanje vojaške osebe za namestnika velikega župana samo konvenira ker jp to ored vsem kulturnim svetom nov dokaz, da imamo prav. ko trdimo, da svetovna vojna, namesto da bi bila evropejizirala
— Odmev sprememb na za-(— Nezaupnica dr. Korošcu. — in Zagreb
Balkan, zdaj polagoma balkanizira Evropo. Zal. se v teh desetih letih ni posrečilo, da se Skoplje vsaj nekoliko izenači z Zagrebom. Nemara pa oni v Beogradu zaradi tega mislijo, da je treba sedaj Zagreb izenačiti s Skop-ljem? Hudo se bodo prevarili.»
Odmev v Splitu
Split, 6. decembra č. Vest o usodnih iz-premembah v Zagrebu je napravila na tukajšnje meščanstvo globok vtis ter izzvala splošno razburjenje. Oblastni poslanci HSS v splitski oblasti so izrazili želje, naj bi vse prečanske oblasti zavzele primerno stališče k imenovanju vo?ne osebe za velikega župana v Zagrebu. Na inicijativo spl tske oblastne skupšči-ne bo sklican sestanek vseh prečanskih oblasti, v katerih imajo Hrvati večino, da razpravljajo o težkem položaiu I hrvatskega naroda ter sklepajo o ukrepih v 1 odgovor na postopanje vlade. V teh krogih menijo, da hoče vlada na ta način ooka^ati inozemstvu, da je nezadovoljstvo Hrvatov omejeno samo na eno oblast. To namero vlade ie treba razkrinkati ter pred vsem svetom ugotoviti, da ves narod, vsi Hrvati in Srbi v prečanskih krajih, ne odobravajo beoe" '"skega režima.
Ofenziva proti mladini v Zagrebu
Zagreb, 6. dec. n. V zagrebških srednjih šolah se še vedno vodi preiskava med di* jaki, ki se niso udeležili proslave 1 decem* bra. V večini slučajev je bilo ugotovljeno, da roditelji niso pustili svojih otTok z do« ma, ker so se bali, da bi se jim kaj ne pri« merilo, ali pa so dijakom vseučiliški štu« dentje preprečili vstop v šolo.
Visokošolcem, ki so bili aretirani povo» dom sobotnih odnosno nedeljskih demon« stracij, niso dovoljeni nikaki obiski in tu« di hrane ne smejo preietniti od zunaj. Ša« vez hrvatskih vseučiliških klubov je dane? popoldne poslal predserii i študentske Unije v Oxf.irr' prošnjo, da se zavzame r mestu za aretirane hrvat^l; jaki so se ves dan v večjih i pinah zbirali na univerzi ii fakultetah.
mednarodne rzoiavko s Tidainem me Di» " h •iku' '•"iih
Posetite jutri zvečer ko moravskih učiteljevi
=====—======= »JUTRO« St. 287 a 1
Preteča vladna kriza v ČSR
Češki agrarci zahtevajo odstop zunanjega ministra dr. Benešau Radi izida nedeljskih volitev je vladna koalicija precej omajana
i Petek, 7. XII. 1928 =====
Preiskovalni zapor proti Gani begu
Preiskovalni sodnik je odredil radi suma soudeležbe pri umoru Bebija preiskovalni zapor proti Gani begu. — Poostrene mere
proti emigrantom
Praga, 6. decembra g. Češkoslovaški agrarci nadaljujejo svoje napade proti zunanjemu ministru dr. Benešu. Glavno glasilo stranke prinaša zopet uvodnik pod naslovom »Nova situacija,« v katerem nagla-ša, da je posebno značilno, da sedi v češkoslovaški vladi vodia neke opozicijonal-ne stranke. Zaradi napadov »Češkega slo-va« proti češkim agraircem so se politične razmere tako poostrile, da Je postal sedanji položaj ne vzdrži ji v. Nastala Je popolnoma nova situacija, ki Jo Je treba v prihodnjih dnevih razčistiti.
Večerna izdaja »Narodnih listov« beleži govorico, da je edini izhod skorajšnja de-sija dr Beneša, ki jo je pričakovati najkasneje v nedeljo. Celo predsednik republike Je imel to možnost že pred nekai leti v mislih, ko je pozval poslanika dr. Krofto iz Berlina v Prago, da bi prevzel dr Benešev resor. Od tedaj se je situacija v toliko spremenila, da smatra predsednik Masaryk pariškega poslanika dr. Osuskega zaradi njegove izključno zapadme orijentacije kot najboljšega naslednika dr. Beneša.
»Venkov« se bavi še z volitvami ln nagla-
DunaJ, 6. decembra d. Novoizvoljeni predsednik avstrijske republike Wilhelm Miklas Je včeraj takoi po izvolitvi položil prisego na ustavo v roke predsednika zvezne skupščine dr. Elderscha. 12. t. m. bo prevzel Miklas vodstvo državnih poslov od dr. Hai-trischa.
Predsednik dr. Miklas Je star 56 let Rojen je bil 15 oktobra 1872 kot sin poštnega uradnika v Kremsu. Posečal je benediktinsko gimnazijo v Seitenstettenu. nakar Je na dunajski filozofski fakulteti dovršil svoje profesorske študije za nemščino in zgodovino. Kot profesor je služboval na različnih gimnazijah v Trstu, naposled pa ie stalno bil nameščen kot gimnazijski ravnatelj v Hor-nu, katero mesto je zavzemal do leta 1924 ko je stopil v pokoj.
Leta 1907 je bil izvoljen v dunajski parla-met, ki mu je pripadal vse do prevrata kot poslanec krščanske socijalne stranke. Deloval je v raznih parlamentarnih odsekih in je bij večkrat tudi član avstroogrskih delegacij Po prevratu je bil v februarju 1919 izvoljen v avstrijsko us^avotvorno skupščino tn je od istega leta nekai časa tudi podtaj-n?k za vere. Pri volitvah v letih 1920, 1923 in 1927 ie bil ponovno ooslanec svoiega starega okraja na Nižje Avstrijskem Novembra 1923 je bil izvoljen prvič za predsednika Narodnega sveta To mesto je zavzemal do izvolitve za predsednika republike.
Po zaprisegi se je vršila seja kluba krščanskih sociialcev, na kateri je predsednik kluba podkancelar Fink v toplih besedah iestital novemu predsedniku, ki se Je nato poslovil od svojih tovarišev ter tTh prosil nai ga tudi na njegovem bodočem mestu podpirajo.
Velenemci, ki so glasovali proti Miklasu
»Našega sovraštva se je treba što»ati.« — Ratifikacija prijate
v •
ci
Rim, 6. decembra, s. Zbornica je včeraj razpravljala o italijansko - grški nevtraliteti in primerjalni pogodbi z maja 1928, ki se bavi tudi z ureditvijo razsodiščnega postopanja. Koncem debate je povdaril ministrski predsednik Mussolini, da so bili njegovi razgovori s turškim zunanjim ministrom meseca maja v Milanu popolni. Vlade vseh držav na svetu bi morale vedeti, da se je treba v bo-noče našega sovraštva bati, naše prijateljstvo pa spoštovati. Ker turška vlada ve, da lahko računa 8 popolno lojalnosljo fašistične vlade, se bo sodelovanje teh držav izpopolnilo do najdalekosežnejše oblike. cKakor vi-
Budlmpešta. 6. dec. Sodialnodemokrat-ski poslanec Gyorky, ki ie na včerajšnji seji parlamenta trdil, da je nadvojvoda Albreht pa nekem banketu v Debrecinu izjavil, da bo postal v dveh 'etih madžarski kralj, je objavil danes v listih izjavo, da bo o tej zadevi še enkrat govorili pred parlamentom. Takrat bo proti uradnemu demantiju sporoči! nove podrobnosti, ki bodo dokazale resničnost njegovih izjav.
Gyorkyjeve izjave so izzvale posebno v kTŠčansko - socijslno - gospodarski stran-ki, ki je koaJirana z vlado, veliko razburjenje. Glasilo stranke »Uj Nemzedek« objavlja danes senzacijonelen uvodnik, v ka-
ša v članku pod naslovom »'Nov položaj«, da je treba razmerje med socialističnimi strankami in meščansko koalicijo razčistiti. V tem članku se Hst ne dotika več neposredno osebe zunanega ministra Jn ne govori niti v imenu stranke. O raz čiščenju politične situacije se dejansko med političnimi faktorji že resno razpravlia. Težko Je reči, kakšna bo rešitev. Vsekakor bi se novi položaj na primitiven rtačitn poenostavil, če bi izbruhnila vladna krtea, zaradi enega člana vlade. O posamezni demisiji člana vlade pa za enkrat ne more biti go. vera.
Praga, 6. decembra g. Večerna Izdaja »Narodnih listov« prinaša nepričakovano vest, da se računa z demisijo dr. Beneša do nedelje. Na drugi strani se zatrjuje, da dr Beneš ne namerava demisijonirati. Jutrišnje »češke slovo«, ki Je blizu dr. Beneša in ima dr Beneš nanj vpliv, reagira na vest »Narodnih listov« z neznatno notico, v kateri pravi, da .ie vest o demisijskih namenih dr. Beneša neresnična. Vest o demisiji pa vzbu-za splošno pozornost, ker Jo objavlja gla. silo ene izmed koalicijskih strank.
odnosno za svojega kandidata, so objavili takoj po končanih volitvah komunike, v katerem naglašajo. da glasovanje pri volitvah ni bilo izraz kakega nezaupanja. Tudi oni na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj cene in spoštujejo dr. Miklasa in ga bodo kot predsednika republike po svojih najboljših močeh podpirali.
Vsi današnji fisti prinašajo simpatično pisane članke o novem predsedniku. povdaT-iajoč, da se je oseba novega predsednika z izvolitvijo samo dvignila nad vse strankarske spore. Tudi glasilo sociialnih demokratov »Arbeiter ZeJtung« posveča simpatično pisan članek Miklasu in naglaša. da si Je že kot petletni predsednik Narodnega veta s svojo delavnostjo Jn obiektJvnostjo osvojil spoštovanje svojih političnih nasprotnikov "Hjub vsemu spoštovanju pa ie treba vendarle povdariti. da socijalisti niso želeli na predsedniškem mestu krščanskega socijalca marveč moža, ki bi stal izven vseh strank ter bi v enaki meri zastopal ce'oto naroda
Komentarji pariških listov
Pariš, 6. decembra, s. Pariško jutranje časopisje se bavi obširno z izvolitvijo avstrijskega zveznega predsednika Miklasa. Konservativni <Gaulois> porablja to priliko za splošno obravnavo avstrijskega vprašanja. List priznava v prvi vrsti neomejeno moralno avtoriteto zveznega kanclerja dr. Seipla in meni nato, da bi lahko Avstrija neovirano in celo srečno živela. V tem pogledu pa kažf .vstrijski narod malo dobre volje. Za pre sojo, kako globoko je narod prepričan v združitvi z Nemčijo, zadošča omeniti reakcijo ki jo je izzval optimistični govoi zunanjega ministra Brianda v avstrijskem in nemškem tisku. Popolnoma javno povdarjajo socijalisti in nacijonalisti načelo samoodločbe narodiv.
bati, naše prijateljstvo pa spo-ljske podobe med Italijo in Tur-
jo
dite, ne pomeni naš imperijalizem nikake^a ogražanja drugih narodov. Naša zveza je zveza mirovne ekspanzije, ki jo morajo vsi spoštovati, ker je simptom in potreba živ ljenja. Hočemo sodelovati z vsemi onimi na rodi, ki hočejo sodelovati z rami. posebno it onimi ob Sredozemskem morju. Koncem svojega govora je pozval Mussolini zbornico med živahnim odobravanjem poslancev, naj izreče predsedniku turške vlade in turškemu narodu pozdravne simpatije. Poslanci so se v znak soglašanja dvignili s sedežev. Nato je bila pogodba z 223 proti petim glasovom sprejeta.
terem izjavlja, da bo moral sedaj uradnemu demantiju slediti kategorični demanti nadvojvode Albrehta, ki mora iasno izjaviti, da ni v zvezi s kritizirano propagando, ki se vodi za ustollčenje njegove osebe na madžarski prestol in da ne terja nikakih pravic na madžarski prestol Če bi se nadvojvoda Albreht ne odločil za to izjavo teT še nadalje dajal svoje ime za nevarno propagando, je treba smatrati, da to propagando sam odobrava. V tem primeru bi moralo 100.000 Madžarov, ki so zvesti ustavi, izjaviti, da smatrajo vsakogar, ki si lasti pravico do prestola legitimnega kralja Otona, za uzur-patorja.
=== 2 ========
Bolezen kralja Jurija se je zopet poslabšala
London, 6. decembra, d. Kraljevo zdravstveno stanje se je lopet poslabšalo. Zvečer ob 23.20 je bila prekinjena godba v radiju in postaja ie javila, da leži kra" " težkem boju na življenje in smrt. MrzJira se je »opct zvišala, kar je gotovi znak, da se bolezon še vedno spreminja. Telesni zdravnik je ostal zopet vso noč ▼ gradu. Napoved v radiju je hotela občinstvo očividno pripraviti na morebitno katastrofo.
London. 6. decembra, (lo.) Nocoj ob 9.55 je bil izdan o kraljevem zdravstvenem stanja komunike, ki pravi, da je bolezen nespremenjena.
Nadaljevanje pasivne rezi-stence na avstrijskih poštah
Dunaj, 6. dec. s. Danes je četrti dan, od* kar izvajajo poštni, brzojavni in telefonski nameščenci pasivno rezistenco Težave v poštnem prometu so postale še večje kot v prejšnjih dneh Pri kartiranju na glavni po» šti je ostalo 480 pisemskih vTeč neodprtih. Tudi nekaterih listov ni bilo mogoče od» praviti.
Nagrada
madžarskim falzifikatorjem
Budimpešta, 6. dec. g. Danes so se odda« jale avtomobilske licence Izmed 580 raz« položijivih licenc je bilo 250 oddanih av« tomobilski, prometni družbi, čije predsed« nik je iz ponareievalske afere znan general« ni ravnatelj Gabrijel Baros. Vs« javnost obsoja to postopanje. «Pester Lloyd» ugo* tavlja, da je dobil danes ponarejevalec frankov darilo v višini dveh in pol milijo« nov pengov, ker cenijo vrednost vsake av« tomobfTske licence na 10 000 pengov.
Priprave za zasedanje D. N. v Luganu
Ženeva, 6. dec. g. V Luganu je vse pri« pravljeno za sprejem Sveta Društva naro« dov Deset uradnikov tajništva Društva na= rodov je v ta namen odpotovalo v Lugano Prihod Brianda pričakujejo v petek zvečer. Dr Stresemann bo prispel najbrže v sobo* to. Kakor zatrjujejo, se bodo razgovori pri; čeli že v soboto popoldne. Več politikov bo prisostvovalo zasedanju za kulisami. Pole0 madžarskega ministrskega predsed« nika Bethlena bosta v Luganu navzoča tu* di bolgarska ministra Burov in Molov.
Huda eksplozija v Newyorku
Newvork. 6. decembra, g. Danes je prišlo v bližini Earst Riverja v severovzhodnem delu mesta do velike eksplozije, vsled katere je popokalo po sosednih cestah mnogo Po dosedanjih ugotovitvah je naslala eksplozija v neki desinfekcijski napravi, iti fe zahtevala štiri smrtne žrtve. &est je bilo ranjenih, dočim jih 15 še pogrešajo.
Priiatpliska pogodba med Poljsko k Madžarsko
Te dni se je v Varšavi podpistila prijateljska in razsodiščna pogodba med Poljsko in Madžarsko. Madžarski zunanji minister Vilko je prišel v ta namen na Poljsko in tam se je signirala pogodba, ki odgovarja duhu modernega časa in ie v polnem skladu s so-iobno mednarodno politiko.
O priliki slovesnega oodpisa so se vršili >ficijelni pozdravi in slovesne napitniee, v katerih sta poljski zunanji minister Zaloški in Valko naglašala. kako dobri odnošaji so vladali vedno med obema državama in vladajo še danes Nikdar tekom zgodovine si Poljaki in Madžari niso stali v boju nasproti, nasprotno pa so se v borbi za svobodo medsebojno podpirali Zaleski je naglašal. kako trdno je uverien. da ne bo nikdar treba po dužiti se določb o razsodišČnem postonanju. ker ho mogoče na prijateljski način rešiti vse v.deve. ki se tičejo obeh držav Vnlko se je osobito skliceval na princip pravičnosti, ki ie bil ena vodilnih misli v politiki obeh držav in je naglašal. da mora biti isti princip osnova evropskemu miru.
Listi v obeh državah so komentirali v številnih člankih podpis poljsko - madžarske pogodbe. Precejšen del tega. kar se je pihalo ob tej priliki, je resnica. Poljska in Madžarska si tekom zgodovine nista nasorotova-li Tekom 19 stoletja pa sta se poljska in madžarska politika često vjemali. Poljaki v Avstriji so domala vedno podpirali oficijelno habsburško politiko, toda v revolucij, letu
1848	so sodelovali z Madžari v borbi zopor avstrijsko reakcijo Že to je zbližalo oba naroda, prav tako pa tudi skuono nasprorstvo do Rusije, ki ie potlačila poljski upor. Francu Jožefu pa poslala voisko. ki je strla tudi odpor madžarske revolucijske armade leta
1849	Ko ie pornpie prišel sporazum med Pu najem 'n Budimpešto, so si postali Poljaki in Madžari zavezniki v avstrijski notranji politiki
Naposled se je poljsko - madžarsko prija telistvo pokazalo tudi začetkom svetovne vcj-ne! ko so poliski legijonarji marširali proti Rusiji, pričakuioč od njenega oo^aza nacijo-nalne osvoboditve S katastrofalnim zaključkom velike vojne pa se je zmanišal obseg skupnih interesov med obnovljeno Poljsko in temeljito ostriženo Madžarsko. Le mejni konflikti med Popsko in Češkoslovaško so sprožili tendence, ki so zahtevale sodelovanje med Varšavo in Budimpešto — proti fe-hoslovakom Tudi so se na obeh straneh trudili, da dosežejo skupno mejo. kar pa se je onemogočilo s priključitvijo Podkarpadske Rusije ČSR. S popolnim sporazumom in pomirjen iem med Varšavo in Pngo pa je nehal na Poljskem Interes za Madžare, posebno ker je ustvarjala Poljska vedno tesnejše odnošaie z Malo antanto. osobPo z njenim članom Romunijo.
Poljska ie imela spričo napetega razmerja do sovietske Rušile interes na tem. da se Romunija ne oslabi, kar je pomenilo kate rorično zaMevo. dn se interesom Male antnn te ne nasprotuje. Zaradi tega :e morala Poli ska ostati pasivna v odnošajib 1o Madžarske Obe državi sta imeli svoje interese v več aH uianj ločenih področjih in povsem jasna po litična logika veleva, da ostane tako tudi v bodoče Komentarji nekaterih listov so sicer napovedovali, da ima Valkov i*>set v Varšavi namen, doseči poljsko posredovanje med Madžarsko in Romuniio. Ali ker Je čas za take akcije danes povsem nenriltladen, se od eventualnega posredovanja ne more ničesar pričakovati.
Poljsko - madžarska prijateljska in raz-sodiščna pogodba ostane spričo tega običajen mednaroden akt brez posebnega pomena.
Praga, 6. decembra s. Kakor izve »Bohe. mia«. je odredil preiskovalni sodnik v zadevi umora Alkibijada Bebija preiskovalni zapor proti Gani begu. Zaradi atentata Ukrajinca Taciuka na poljskega generalnega konzula In atentata pred porotnim sodiščem na Albanca Bebija je praška policija uvedla ostrejše mere proti emigrantom. Iskanje raznih tajnih organizacij pa }e izredno otežkočeno, ker so člani teh organizacij
Beograd, 6. decembra d. Z ozirom na ime. novanje polkovnika Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana zagrebške oblasti je predsednik zemljoradniškega kluba Joca Jovanovič danes dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Ni dobro, kar se Je storilo. Predvsem spominja to na bivše avstroogrske metode in na znatne borbe, ki so trajale od leta 1905 do 1908 med Zagrebom in Budimpešto ko so se postavljali izredni komisarji v Zagrebu. Kasneje pa se je izkazalo da te metode niso uspele. Nadalje: Razmere na Hrvatskem niso enakfe razmeram v Južni Srbiji. V Južni Srbiji je bila civilna oblast ne-
strogo disciplinirani In se morajo bati maščevanja. ako bi medsebojno kogarkoli izdali. Kljub temu se je posrečilo policiji že ugotovid da so v Češkoslovaški tri ukrajinske organizacije. Albanske tajne organizacije dosedaj ni bilo mogoče na iti. Ze dejstvc samo, da Je začela policija iskati tajne or-ganizacije, bo najbrže povzročilo, da bodo te organizacije začasno prenehale delovati.
sposobna kakor je to nagiasil na kongresu dem. stranke Januarja t. 1. L. Davidovič. Veliki župan zagrebške oblasti bolje pozna sredino, iz katere so ga pregnali, kakor io pozna sedanji vršilec dolžnosti velikega župana zagrebške oblasti, g. Volim Maks!-movič. Razen tega bo to imenovanje izzvalo še hujšo reakcijo, kar bo položaj še poslabšalo. To imenovanje bo otežkočilo sporazumevanje med Beogradom in Hrvati Tudi ne bo dvignilo ugleda vojske, ki bi se morala varovati vmešavanja v notranjo politiko. Tudi inozemskemu ugledu ne bo s tem imenovanjem ustreženo. Posledice imenovanja bodo lahko še usodne.«
Stabilizacija romunske valute
Narodna banka je dobila v Berlinu 75 milijonov za jačanje leja. Pogajanja za stabilizacijsko posojilo v Parizu
Bukarešta. 6. decembra d. V vladnih in finančnih krogih smatrajo, da je inozemska špekulacija proti teiaju leja samo prehodnega značaja Kakor s« izve iz krogov, ki so blizu finar»čne>iiwi rnrjniist:stvu, se Je špekulacija posiuitls tiaibrže iendencijoznih In pesimističnih poroči, kž »o bila v zadnjem tednu razširjen« po inozemskem časopisju Ker Je desete! Raduceanu pri svojih pogajanjih v BerMw r**»v>!n uspeh, bo Narodna banka lahko S>tj kot kdaj prej podprla lejev tečaj. Raduceanu se je po-aretiio dosečJ likvidacijo 75 milijonov mark, od katerih tn Katodna banka takoj dolo-
čila 30 milijonov za stabilizacijo leja. Ravnotežje v prihodnjem proračunu je popolnoma zagotovljeno V soboto se bo Radu-ceanu vrnil v Bukarešto.
Včeraj se ie odpeljal državni tajnik Lu-gosanu v spremstvu pravnih ln finančnih strokovnjakov v Pariz, da zaključi pogajanja z Blairovo skupino o stabilizacijskem posojilu. Vladni krogi so vseskozi optimistični Jn računajo, da bodo pariška pogajanja kmalu končana Lugosanti sam se je pred odhodom izrazil zelo zadovoljivo o izgledih svpjega potovanja v Pariz,
Ogorčenje v Zagrebu in na Hrvatskem
ZagTeb, 6. decembra, r. Najnovejši vladini ukrepi so v vsej javnsti izzvali nepopisru ogorčenje. Smatrajo se kot kvalificirana žalitev Zagreba in provokaoija vsega hrvat skega naroda, a tudi vseh resnično demokratskih elementov v državi. Listi obiavljajo silno ostre članke Na''zmernejši in na jtrraneiši se nahaja v cRiječb. ki piše pod naslovom: cKakor v Makedoniji> . . : V Zagreb postavljeni Srbijanci bodo izkopali še večji prepad. Ne poznajo ne prilike, ne ljudi niti pravni red v teh krajih. Že sama njihova pojava bo v sedanjem živčnem razdraženju — pet mesecev že teče, a nobene reparacije ni! — Se več olja prililo v ogenj. Imenovanje artilerijskega polkovnika iz Beograda za velikega župana v Zagrebu kaže linijo razpoloženja pri merodajnih faktorjih, na kateri nameravaio reševati težko državno krizo. Zopet vse nasprotno z zakliučki normalnih mož-gan. Nesrečna zemlja — fatalni upravniki! Zla usoda koraka s strašnimi nevzdržnimi koraki. In nikogar ni, da bi jo ustavil . .»
Ukrepi vlade so danes predmet ogorčenih komentarjev in obsodb v vseh zagrebških krogih ter so napravili tudi v vseh drugih prečanskih krajih najmučnejši vtis. Položaj ie v vsakem oziru poostren.
Kosta Jovanovič o situaciji v Zagrebu
Beograd, 6. decembra, p. Nocoi je vršilec dolžnosti predsednika beograjske občine in vpliven prvak demokratske stranke Kosta Jovanovič ki se ie davi vrnil iz Zagreba, izjavil novinarjem, da je bil v Zagrebu zelo lej>o sprejet in da ie spoznal, da bi se mogji hitro sporazumeti, ako bi šlo z auveljav-Ijenie demokratskega principa. V svoji nadaljnji Iziavj povdarja Kosta Jovanovič upanje, da se bo vprašanje sporazuma rešilo zelo hitro in da položaj v Zagrebu nI tak. kakor ga v Beogradu opisujejo. V Zagrebu ie Imel več sestankov zasebnega pa tudi političnega značaja. Z ozirom na razpoloženje k! vlada v Zagrebu, ie smatral za svojo dolžnost, da le o svolih vtisih poročal Ljubi Davldovlču kar le storil na danaSnil seji vodstva demokratske stranke.
Muslimanski voditelj o zagrebških dogodkih
Sarajevo. 6. decembra, r. Danes je prispei z brzovlakom iz Zagreba narodni poslanec Šalih Balič. V razgovoru z novinarji je izjavil, da je razpoloženje v Zagrebu mučno, zlasti po dogodkih l. decembra, ki so razburili narodne mase. Ti dogodki so zapusti'i v Zagrebu izredno težak vtis tudi na samostojne demokrate, ki so bili pripravljeni sodelovati pri neslužbenih proslavah. Hrvati so ogorčeni na Beograd in izjavljajo, da bodo vse ostrejše mere iz Beograda izzvale represaliie od strani razburjenega naroda. Prvod.'cem-berske demonstracije niso bile organizirane, temveč spontano d^o -»oedin-cev. V Beogradu nimajo nobenega razumevanja za zagrebške demonstracije. ki nimajo značaia resnih narodnih uporov PoMciia je zelo nerodno odstopala in njena krivda je da so se demonstracije razširile in post:ve krvave. Hrvati so nadalje zelo ogorčeni, ker Beognd po 20. juniju do danes ni podvzel ničesar, kar bi dalo Hrvitom zadoščenje in prožilo popravo za vse ono, kar se je pripetilo.
Milijonski dobitek razredne loterije
Zadružna hranilnica, r. z z o. z. v Ljub«
ijani, javlja, da »o bili včeraj izžrebani na« slednji večji dobitki:
1,200.000 Din dobi srečka 84.195 Ob« srečk/ s to 5tevi6ko sta biK razprodani v Cetrtinkah. Od teb so *t<iri Cetrtink« srečke ostale v Beogradu. ena }e prodana v Sarajevo, ena v Ljul>-tjano, ena v Ostjek m ena v Valjevo.
502.00« Din dobi srečka 85 017.
20.000 Din dob srečka 99 498.
10.090 Din dobita srečki 46.119 in 120.885.
Po 10.000 Din dobita srečk: 46.119 in 54.933.
Po 2000 Din dobe srečke 7130. 8089. 25721 41102. 53568. 56727 . 59634. 63029. 76363. 7852%, 83140, 91282, 99498. 99854. 103676, 105452, 106452 107236, 112308, 118308 m 124148.
Nadškof Kovalski pobegnil v Zagreb?
Varšava, 6 dec h Svoječasno zaradi ne« moralnega življenja pred sodiščem obsoje* ni marijavistični nadškof Kovalski je bil te dni za kavcijo 1000 poljskih zlotov izpu* ščen na svobodo Danes prinašajo varšav« ski listi vest. da je Kovalski pobegnil iz Varšave v ZagTeb kier živi pri svojem pri« jateliu, starokatoliškem nadškofu Kalodje« ri. Tudi KaJodiera je bil svoječasno zaradi sličnih prestopkov obsojen pred sodiščem
Novi direktor poštne hranilnice v Ljubljani
Beograd, 6. decembra p. Za direktorja podružnice poštne hranilnice v Ljubliani je imenovan finančni tajnik dr. Filip Orel.
Cankarjeva proslava v zagrebškem gledališču
Zagreb, 6. decembra n. O priliki proslave 10-letitice smrti Ivana Cankarja bo 11. t. tn v Narodnem gledališču vprizorjeoa njegova fars* •Pohujšanje v dolimi šentflorijanski« Nagovor na občinstvo bo taei pesinii Oton Zupančič.
Snežni zameti na Tirolskem
fnnsbrnck. 6. decembra. Na Tirolskem in Predarlskem divjajo že več dni hudi snežni zameti. V gorovju so skoraj vsa pota zasuta 9 plazovi. Težja nesreča se je pripetila ua cesti med Bregenzem in Innsbruckom, kjer je snežni plaz zasul celo kol-~nn avtomobilov Barnumovega cirkusa. Posrečilo se je rešiti vse zasute ljudi, pač pa ie poginilo mnogo živali cirkusa. Na Predarlskem je snažni plaz zasul kolodvor v Langenu. Triie železničarji so bili zasuti, toda reševalno osebje jih je po napornem delu osvobodilo. Železniški promet je večin jma ustavljen. Zaradi visokega snega so nekateri kraji odrezani od ostalega sveta.
Noblova mirovna nagrada letos ne bo podeljena
Oslo, 6. decembra d. Odbor Noblove ustanov« pri državnem zbora ie sklenil, da bo letošnjo mirovno nagrado podelil šele v prihodnjem leta.
Hmeljski trg
Žatec, 6. decembra h. Povpraševanje traja dalje. V Žatcu je bilo okoli 100 metrskih stotov prometa. Cene so trdne od 1350 do Kč za 50 kg.
Napredni Gorenjci!
V nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne v So-koiskem domu v Radovljici
velik shod KDK
Govorita nar. poslanec dr. Kramef in Ivan Pucell ter več oblaste« poslancev KDK.
Vsi na shod!
Odmev predsedniških volitev v Avstriji
Vse stranke pozdravljajo novega predsednika Miklasa kot delavnega in objektivnega moža
Fašistična zu nanja politika
Konflikt med madžarskimi monarhisti
Odmev razkritij poslanca Gyorkyja o Albrehtovi propagandi. Krščanski socijalci se boje za Otona.
Roparski napad na kitajsko mesto
»Veliki meč« je napadel mesto in odvedel 80 talcev, za katere
London, 6. dec. g. Mesto Liyang na Juž* nem Kitajskem so v pretekli noči napadli roparji Kakih sto mož broječa tolpa ki pripada organizaciji »velikih mečev», je mesto popolnoma izropala ter vzela s seboj okoli 80 premožnih prebivalcev, za katere zahteva odkupnino štiri milijone mark. Ro» parji so se polastili policijske postaje za* zgali več poslopij ter odprli nato zapore iz katerih so izpustili nad 200 jetnikov.
Liyang, ga popolnoma izropal zahteva 4 milijone odkupnine
Nato so pričeli strašno divjati po mestu. Pomorili 90 mnogo ljudi in izropali vse, kar so mogli doseči. Ko so po šesturnem divjanju zločincev prispele pozvane vladne čete v mesto, so se roparji umaknili. Prt umiku so v posameznih mestih skozi kate« ra so bežali, pomorili po enega ali dva ujet nika kot dokaz, kako resno imajo namen usmrtiti do zadnjega vse ujetnike, če ne bodo dobili zahtevane odkupnine.
»Posledice imenovanja bodo lahko še usodne"
Joca Jovanovič o imenovanju polkovnika Maksimoviča za zagrebškega velikega župana