Sppdfztone tn abbonamento postale — PoStnhm plačani T y»twW
Lets XX1L, št. 278 a
Opi^mštvo i lubliana. Huccimjeva ulici 5.
Teiefoo it U-22. 31-23. JI-24 Ui^ratnt oddeiek: Ljubljana Puccmiievi ulica 5 — leietoD št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42
Računi: ea Liubljimko pokraiino pri poštno-c;kovnem zjvrdu št. t7.749, za ostale kraje Itaiiie Servnto Conti. Corr Post No 11-3118
IZKLjLČ.NO 2AS [OPS1VO za oglase i* Ki.
Italije m taozem^va ima Guioc t PubblicttJ Italiana S. A. MI1ANO
POSEBNA IZDAJA
Ljubljana, četrtek S. decembra 1942-XX1
Cena cent. 80
Izhaja ru k dan razen ponedeljki Naročnina znaša mesečno Lir 18.—. sa inozemstvo vključno s »Poneddidrim fo-cromc Lir 36.50.
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24._
_Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pob-
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
dovinski govor
Politično-vojaški obračun za prvih trideset mesecev vofne
„NI ^ j manjšega dvoma, da se bo končno veljavna zmaga nasmejala orožju Osi! - Naloga trenutka je ena in edina:
Bojevati se do zmage!"
Duce je govoril danes zjutraj na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij Zbornice fašijev in korporacij. Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo. Tribuna za senatorje je bila nabito polna. Ko se j zborovanje otvori-lo, je predsednik Dino Grandi poročal o
! dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki j ; so jih bili zaprosili. Ob 11. je vstopil v i dvorano Duce, pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik PNF je odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju je Duce začel govoriti.
ni govori
Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole:
»Dobro veste tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v petinsedemdesetih kesa, da je govoril, in samo v petindvajsetih primerih, da je molčaL V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top, bolje, če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih in le redko o tem kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še oja-čeno s pričo te vojne, ki je sedaj zavzela občeg. ki ga lahko imenujemo kozmične-ga. Tako ie univerzalen, da vojna vedno prehiteva be. ede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru ter se tako seveda tudi v razmerju podaljšala čr.ovno.
V zadovoljstvo mi je, da me italijanski na. od ri zahteval prevečkrat na govorniki oder. kajti italijanski narod, ki je »o^ovo eden izmed najinfeligentnejših na svetu, če ne naj inteligentnejši, nima potrebe po preveč propagandističnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. Vendar po osemnajstih mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis. da si dober de! MnMjrtnskega naroda zopet želi čuti moj glas.
številk In dejstev
Moj današnji govor tedaj ne bo govor, temveč bolj politično-vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To bo govor podatkov, številk in dejstev, z drugimi besedami, obračun za prvih trideset mesecev vojne. To ni govor, ki sem si ga obetal imeti ob dvajseti obletnici. Na drugi s+rani se je dveisetletnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse, tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim napravil v teku dvajsetih let udejstvovanja. To je ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini.
Dvajsetletnico smo praznovali z zname-nfto aim?e«*i.io. k: j p odprla vrata zanorov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konfmacije tudi tako zvane politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepov. ki bi v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi državami brci izjeme.
Vujna z je teta neizbežna
Glavni dogodki teh osemnajstih mese-cev, ki so potekli od 1. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna intervencija Japonske, 'vkrcanje angloame-rifanov v severni Afriki.
Vojna sila Rusije zame ni pomenila presenečenja, razen če se omejim na stališče. ki b: ga imnoval kvalitativnega. Leta 1933. al: 1934. *e italijanski glavni stan preiel od ruskega glavnega stana povabilo. naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so bili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je načeloval general Francesco Saverio Grazioli. mož r> oporečne poklicne fzšVanosti ;n ostrega opazovalnega duha. Ko se je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečita! z največjo pozornostjo in ki me je prpričalo. da se na vzhodu dogaja nskai novega in da je bila rdeča vojska Pfdaj nekaj pov?em drugega, nego tiste č-V. pobrnn? na slepo, ki so se dale leta lfi?0. pod varšavskem? zidovi premagati od rvč rr^ni na slepo zbranih poljskih in francoskih čet.
čas fc	i fasito
Kako leto pozneje mi ie kinematografski prikaz, ki .sem si ga da] ponovno predvajati počasneje, da bi ga mogel bolie proučiti, orikaz neke boljševiške parade j>a kromeljskem frs?u v Moskvi prepričal, da se ie na vzhodu kontno izoblikovala čl **<■» nvlilaristična država, ki f« je odp-ivr-fT-iln m^dnaro^ni revoluciji s
pomočjo poedinih nacionalnih revolucij, temveč je hotela razširit! revolucijo po kontinentu in po vsem svetu a pomočjo svojih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je, da je bila ta doba izbrana z jasno razsodnostjo. Ce bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, M so bili dogodki lahko čisto drueače razvili.
Priznanje junakom,
ki se bore v Rusiji
Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se je ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se je bojeval nmški vojak, ki je potolkel ruskega. Treba je priznati, da sta mogli samo vojski, kakor sta nemška in italijanski CSIR (italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji), ki se Imenuje dane« ARMIR (italijanska vojska v Rusiji), biti kos preizkušnji zime, kateri ni bil« primere v dobi 14 let.
Danes je Rusija izgubila svoja najrodo-vitnejša ozemlja, najbogatjša na surovinah, izgubila je osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobite tega ozemlja nam omogoča gledati v bodočnost s stališča surovin in s stališča prehrane z večjim zaupanjem. Lahko zatrdim da je bila angloameriška pomoč Rusiji do tega trenutka zelo neznatna. Simp-tomatično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati ^skrivnosti tako zvane ruske slovanske, orientalske ali kakršne si bodi psihologije. Ni niti najmanjšega dvoma, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti Novo Evropo in ustaliti meje med Evropo in Azijo, odločilna in kon-^noveljavna zmaga nasmejala orožju Osi.
Japonska ni smela dalje čakati
Ce je kak človek na svetu, ki je satansko hotel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike. Izzivanja, ki nam jih je metal, ukrepi, ki jih je povzel proti nam, delo njegove propagande, vse to dokazuje, da ta človek, ki je dal svečano obljubo ameriškim materam, da njihovi sinovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav — ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih časov, ki morda nikoli ni obstojalo, in tako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, temveč je prizadela oholim Američanom oni strašni poraz, ki danes Američane same sili k dnevu žalosti in molka. Tako je vstop Japonske v vojno na strani trojnega pakta absolutno jamstvo za zmago, kajti Japonska je nedosegljiva in nepremagljiva.
Ves angleški položaj na Daljnjem vzhodu se je zrušil, kakor hišica iz kart Zgodil se je nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva po bogastvu med državami sveta, pa gotovo na prvih. Moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za njene vrline. Tako se je Japonska obogatela na surovinah, za katere so osiromašili naši neprijatelji, in ne mine dan, da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen.
Kje so danes ameriški preroki, ki so mislili, na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Oči-vidno niso vedeli ničesar o vojaški sili Japonske in razen tega o njenem moralnem ustroju, zaradi katerega v tej deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak dignite-ta božanstva in katerega vojaki padli v boju postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste.
Izkrcanje Anglosasov v Severni Afriki
Tretji dogodek: izkrcanje Angloameri-čanov v Severni Afriki, ali »tragikomedi-
ja pričakovanja«.
V resnici v življenju nI vedno prednost videti preko griča; toda tudi to se je dalo lahko predvidevati. Imformacij ni nedostajalo. Tiho soglasje med ameriškimi oficirji v civilu in francoskimi oficirji
v uniformi, je bilo očitno. Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali in morda še stoje in morda bolj ko prej pri oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se je izvršilo po sokrivdi napadencev. Nikoli nisem polagal prevelike važnosti na častne besede, na prepogoste častne besede, ki so bile izmenjane. Naposled pa, ko so stvari došle do svojega epiloga z izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben in potreben takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korzikp vred.
Fiihrer in jaz sva hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni besedi, namreč častni besedi admirala, ki je poveljeval brodovju v Toulonu. Hotela sva
verjeti. V tzvestnem trenutku pa so bili dokazi, da se misli na pobeg brodovja in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Baleari in med Sardinijo, tako očitni, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo.
Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtva so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu, lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda.
Slavne žrtve za Domovino
Avtentične številke o šfeed1 in žrtvah v bombardiranih mestih In o Izgubah Oboroženih sil
Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu, — bila je to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila — so se začela bombardiranja italijanskih mest Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost pretrpljene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki so se širile, pretirane. in da dokažem, -da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti n&ih mest.
V	Milanu je popolnoma porušenih trideset hiš,- težko poškodovanih štiri sto enajst lahko poškodovanih tisoč devet sto tri in sedemdeset, skupno zadetih hiš dva tisoč štiri sto štirinajst
V	Turinu je popolnoma porušenih hiš sto ena in šestdeset, težko poškodovanih osem sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovanih dva tisoč sto pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri tisoč dve sto trideset
V	Savoni je popolnoma porušenih šest hiš, težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet sto sedemdeset, skupaj zadetih hiš tisoč dvajset.
V	Genovi je popolnoma razrušenih hiš sto sedem in osemdeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini, težko poškodovanih v središču tisoč šest, v celi občini tisoč devet in štirideset, lahko poškodovanih štiri tisoč pet sto devet in šestdeset v središču in štiri tisoč osem sto devet in šestdeset v celi občini, vsega pet tisoč sedem sto dva in sedemdeset hiš v središču in šest tisoč sto ena in dvajset v celi občini. Odločili smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem stanju do konca včjne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene.
Celotno Število mrtvih tn ranjenih med
civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja po sovražniku od začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI. znaša tisoč osem sto šest
in osemdeset mrtvih in tri tisoč tri sto dva in trideset ranjenih, od katerih odpade osem sto osem in trideset mrtvih in devet sto štiri in devetdeset ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osem in trideset mrtvih so za-popadeni tudi oni iz tako zvane Galerije deli Grazie v GenovL To vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resnico.
Mi prepuščamo Američanom in Angležem čaščenje laži. Imam pravico zahtevati, da naj nobeden Italijan, pravim nobeden Italijan ne dvomi niti najmanj o tem, da je vse, kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni, ki objavlja poimenske spiske svojih izgub. To delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgube — niti ena več, niti ena manj — in da rešimo iz nepoznanja sinove Italije, ki umirajo v boju.
Padlih vseh italijanskih Oboroženih sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideset tisoč dve sto devetnajst, od katerih odpada na vojsko šest in trideset tisoč šest sto devetnajst, na mornarico dva tisoč sto osem in šestdeset, na letalstvo tisoč štiri sto dva in dvajset.
Ranjencev je: v vojski osemdeset tisoč sedem sto pet in štirideset, v mornarici tri tisoč pet sto devet in devetdeset, v letalstvu tisoč šest sto dvajset
Ujetnikov je dve sto dva in trideset tisoč sedem sto osem in sedemdeset. Od teh jih odpade na vojsko dve sto petnajst tisoč pet sto dvanajst, na mornarico dvanajst tisoč dve sto štiri in osemdeset n3 letalstvo pet tisoč devet sto dva in osemdeset
Pogrešancev je skupno sedem in trideset tisoč sedem sto trinajst od teh pet in dvajset tisoč devet sto tri in dvajset v vojski, deset tisoč tri sto devetdeset v mornarici in dva tisoč dve sto pri letalstvu. Kadar govorimo o pogrešancih, ko-leba naše Čustvovanje med strahom in nado. Po preteku izvestnega časa se bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padlL
Ogromne izgube sovražnika
V teku istega časovnega razdobja po
podatkih statističnega operativnega urada Supermarine, znaša sovražno trgovinsko brodovje, ki ga je potopila Kr. mornarica, sto sedem in šestdeset enot v skupni to-naži enega milijona dve sto petnajst tisoč osem sto ena in dvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica, znaša do sto štirideset enot s skupno tri sto tri in trideset tisoč devet sto osem in šestdesetimi tonami. Sovražnik je potopil sto dva in šestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dve sto sedem in dvajset tisoč sto dva in osemdeset ton. To /se smo javili v naših uradnih poročilih.
Toda k potopitvam, ki jih je izvršila Kr. mornarica, je treba dodati one, ki j<h Je izvršilo Kr. letalstvo. Kr. letalstvo je potopilo dva in šestdeset vojnih ladij razlega tipa, med temi dvajset križark in osemnajst rušilcev, ter sto sedemnajst trgovskih ladij, skupno osem sto dva in osemdeset tisoč tri sto trideset ton.
Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zbito; često zahtevam fotografijo) je tisoč osemsto, verjetno zbitih pa sedem sto trinajst; na tleh gotovo uničenih tri sto tri in devetdeset, verjetno uničenih sto devetdeset.
Vojni ujetniki, ki so v naših rokah, predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov ena in dvajset častnikov raznih činov dva tisoč tri sto šest in sedemdeset, podčastnikov in vojakov dva in trideset tisoč sedem sto sedem in štirideset Drugi so na potu, tako da bo znašalo celotno število: ena in dvajset generalov, dva tisoč štiri sto dvanajst častnikov raznega čina, devet in trideset tisoč devet in osemdeset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih številk: generalov devet in dvajset, častnikov raznega čina štiri tisoč tri sto, podčastnikov in vojakov devet in šestdeset tisoč sto sedem in šestdeset
Divjaško postopanje Angležev z ujetniki
S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročiti kako razočaranje v družinah onih, ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati. In resnica je ta, da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži z italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma:
»Danes sem prejel pismo od svojega , očeta, ki mi pravi, da so Vašega sina ujeli Angleži. Vaš dragi sin je bil težko ranjen na nogi in ni mogel hoditi. Neki angleški vojak ga je ustrelil v glavo in ga ubiL Tovariši so mu priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna: poznal sem vašega sina, bil je vrl mladenič. Nas je tisoč dvesto v tem kraju, ki ga ni treba imenovati; smo bosi, brez obleke, brez zdravil. Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, je to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnkom, ki so v ujetništvu. Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj. Angleški častniki so često tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva so zagrešili nad nami in celo nad bolnfci, ranjenci in pohabljene* Glad in pomanjkanje sta njihov delež. Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov.«
In sedaj moram prbrati še to: »Angleži so prokleti, toda še bolj prokleti so oni Italijani, ki z njim dobro ravnajo.«
Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je preteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danes ga bom jaz prečrtal. Precital ga bom po onem delu, ki se tiče italijanskega naroda, in tudi poonem, ki se tiče mene osebna
Churchill je dejal: »Nova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v francoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mussolini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča voljne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta po-
Nodnljevanje na Z, strani
Nadaljevanje s 1. strani
rUni leta 1940. Toda ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, bodo vsa njena pomorska oporišča, vse njene vojne tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjerkoli, podvrženi dolgo-trajn;m letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih štiridesetih milijonov (treba je popraviti te milijone: nas je šest in štirideset milijonov), da pove, ali hoče ali ne. da strahovita stvar zadene njegovo deželo.«
Ta govor moramo vzeti zares. 2e dlje
časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede civilizacije angleškega naroda.
Ako slečete Angležu obleko, v kateri pijejo čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarodnega britanskega barbara s kožo, poslikano z raznimi barvami, barbara. ki so ga ukrotile resnično silne legije Cezarjeve in Klavdijeve. Petdeset po-kolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda. Med tem časom je bila ta prarodna usedlina šele prevlečena s hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom stare in nove zaveze.
Tudi italijanski narod zna biti trd In neizprosen
Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki
ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svojo porazvrstitev v globino. Leta 1938. pred petimi leti sem dejal: Ne čakajte dvanajste ure. Razpršite se po naših lepih poljanah. Pa bi kdo dejal, da se meni dogaja včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor čitajo, ki jih bolj poslušajo, kakor ubogajo. Treba je zmanjšati množice v mestih, predvsem odposlati ženske in otroke. Treba je organizirati končnoveljavno ali vsaj na pol končnoveljavno preobljudenje. Vsi oni, ki si lahko urede življenje, daleč od mestnih in industrijskih središč, so dolžni da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovolili meri zaklonišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in sto milijonov, a ki bi, če bi bila zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb največjih Icalibrov.
To je recimo, šibki del obrambe proti oole+om. Je pa tudi močni del, ki ne bo nikoli dovolj izpopolnjen. Vesel sem, da vam lahko naznanim, da nam bo dala Nemčija mogočen prispevek v topništvu, zaradi česar bo naše topništvo obenem z nemškim priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zasluž:jo.
Potomci sta#*h Rimljanov
Toda namen tega Churchillovega govora je, napraviti vtis na italijanski narod. Pravilo je naslednje: M; smo trdo in hrabro pleme, toda ti Italijani, tako občutljivi, bodo morda imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Da! Dokler nimam nasprotnega dokaza, odbijam na najodločnejši način misel, da je italijanski narod manj prekaljen, kakor angleški ali ruski. Ce bi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedati svojim na-dam, da postanemo velik narod. Rim je bil zmagovit po Zami, toda velik je postal po Kanah. Ne rečem, da se v naših žilah pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah starih Rimljanov, gotovo pa je, da smo mi narod, po katerega žilah se pretaka večji del krvi, ki je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomo vzdržali. To nam nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo.
ChUrchillova »demokracija"
Sedaj vam bom prečital odstavek, ki seN tiče menee: »En mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.« V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me priznajo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. »On
—	nadaljuje Churchill v svojem govoru
—	ni imel nikake potreb da stopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedaj! Ali jaz bi rad vedel, je-li britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da b: zvedel, ali hoče vojno, ali je neče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da se vojna podaljša do neskončnosti? Kajti taka je demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat se več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod se uvrsti v čete in mora poslušati.
»Poskusili smo, kar se je dalo, da bi ■ ga primorali, da vztraja v nevtralnosti in ; da uživa mir in blagostanje — izredna da- i rila v razburkanem svetu.« Ako bi bili ; ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, • bi bili danes v najgroznejši bedi, ker je i jasno, da bi nam nobena od obeh strank ne prihitela na pomoč.
Bsfka o -sunku z bodalom"
»Toda Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Anglije, o kateri je mislil, da zanjo ni več nade.« Zdaj bo treba govoriti nekoliko o tem znamenitem »sunku z bodalom«. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To je bil moj dan, ki sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba govoriti, naj odložim vstop v vojno do 10. junija.
Nihče ni mislil, da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, ki je nekoliko mesecev peprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. julija, in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in najsijajnejši na svetu. Toda polom je bil splošen. In z druge strani, ko smo mi napadli, so bile francoske planinske brigade nedotaknjene, skoro nedotaknjeno letalstvo predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta sunek. Ta oi bil en sam spričo sto sunkov z bodal«, ki jih ,ie Francija zadala v hrbet ItaUje v tolikih stoletjih zgodovine, cc5kar po bi'i Galc; po-tolčcnj pri Talamoni do Mentane.
Srce iz kamna ln srce iz mavca
Churchill nadaljuje: »Njegove (Mussoli-nijeve) blazne sanje o cezarski slavi, njegovo poželjenje po osvojitvah in po plenu, in brezprimerna surovost njegovega trinoštva, so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga opominjal. (Zbornica se smeje). Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu.« Zdaj pravi v kamnitem $rcu, če bi bil pa poslušal poziv ameri-
škega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hijenska čud je prešla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. Pravijo, da je ta gospod potomec vojvodske družine in da ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se pretaka čista in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega nst, smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo take nečedne nizkotnosti.
Italijanski vojak se ne boji primere z najboljšimi vojaki na svetu
»Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega Italijana, ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 1936. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljnjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borbo proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote Grčije, ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi, ki to potrjujejo. Poljuben italijanski vojak na kopnem, na morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proti nevšečnostim, s svojo inteligenco, ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta.
Veliki neznani narod
»En mož in režim, ki ga je on ustvaril sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte, toda njegovo globoko narodno bistvo, ki je preživelo največje žaloigre, je neznano temu občinstvu, ki prihaja z vodiči in opazi v našem življenju samo naj-očitnejš poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. In vsakokrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo vedno naleteli na za-grajena pota. Zagrajena pota ne samo fašistični Italiji, marveč tudi čisti in enostavni Italiji, bodisi tudi Italiji Rudinija, Giovannia Giolittia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod ljubeznic, zabaven in postrežljiv. To je sen, ki ga goji anglosaški duh.
Trajalo bo do zmage
[n preko n]e
Na koncu pravi ta gospod, da Je »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije za italijanski narod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila je to predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustrarile razlikovanje med Evropei n Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci, tista rasa, k< je tisoč let pred Kristom dala kulturo vsemu evropskemu jugozapadu. Zato bi bil Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki.
Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslo-vesnejši in odločnejši način: Trajalo bo do zmage in preko nje.
Angleži v ogledalu
Angleški zgodovinar Carline piše: »Dejstvo je, da vse ono, kar delamo naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega kakor tkanina laži, hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnostjo, kakor švečeniško obleko, ali kraljev plašč. Anglež ne sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje. 2e dve sto dvajset let živi Anglija od laži vsake vrste, od glave do nog je zavita v tradcio-nalno hinavščino, kakor v valove Ocena.«
In pesnik Byron je 16. aprila 1820. preden je umrl v Misolunghiju, pisal v Benetke svojemu prijatelju Morreyu: »Angleži so najsramotnejše pleme pod nebom. Hobhouse je odpotoval v Neapelj in tudi jaz bi bil odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njim. Upam, da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njen črv-; ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko izogniL«
Hijene v človeški podobi
Tako sodijo Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo odpreti in prelistati zvzke britanske zgodovine v zadnjih treh stoletjih, da se najde najpopolnejša zbirka hijen v človeški podobi. Ce je kje dežela, ki zasluži slične pridevke, če je kje dežela, ki je izpustila z verige hijene po vseh kotih zemlje, da pijejo kri celih pokolenj, da se okoriščajo z vsemi bogastvi, da na-kradejo vse zlato, je ta dežela Anglija. Ali so Italijani morda pozabili nizkotnost admirala Horacija Nelsona, ki je dal obesiti na jamboru glavnega jadra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Ca-racciolo, potem ko ga je poprej še izdal? Ali so morda pozabili, da sta bila brata Bandiera ustreljena, ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Kalabri.ie? Ali so pozabili, da je Anglija leta 1859. (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega risorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Piemont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno?
vsezadnje neSkodljlvi. Verujejo vse in po- \ iranih iz bombardiranih mest (skoraj bi zabijajo vse.
»Dokumenti bedastoče"
Imam brošuro z naslovom »Dokumenti človeške bedastoče« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate n. pr. pred žetvijo »tedna junakov?« Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo, en milijon ali dva milijona Nemcev, evaku-
se reklo, da je to narobe svet).
Nazadnje sem oni večer, ko sem odredil izkrcanje na Korziki, podvzel običajni upravni ukrep, ter sem zaprl telefone.
Takoj se je raznese! glas: Tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami, je umrl pod nožem nespretnega operaterja, ki bi kasneje gotovo dejal, da je operacija odlično uspela, če tud. bj bil bolnic drugačnega mnenja.
Za vse daje jasen odgovor italijanski narod, od kiterega ne smemo zahtevati onega, kar že sam daje iz proste volje, to je svojo disciplino, svoje razumevanje in svojega duha požrtvovalnosti.
Ne vodi se v&fna brez sovraštva
Gospodje, ne vodi se vojna brez sovraštva do neprijatelja. Ne vodi se vojna, ne da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči, brez širjenja tega sovraštva in ne da bi to sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih. Treba se je enkrat za vselej iznebiti vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi suroveže, barbare. Rim, ki je bil tudi usmiljen po zmagi, je bil neusmiljen, kadar je šlo za obstoj rimskega naroda. Zato je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki bi hoteli oslabiti našega duha ter napraviti napačno podobo italijanskega naroda, češ da je slednji zmožen samo nežnih stvari. Ce je kje kak narod, ki je bil zelo trd v stoletjih od zgodnjega srednjega veka (na žalost smo bili zelo trdi med seboj) je to italijanski narod. In šele po padcu slavne firentinske republike (toda tudi takrat je že bila neka »peta kolona« pod poveljstvom Malateste Baglionea) se začenja razdobje nebojevitosti Italijanov, razen v Piemontu. Od takrat se je med arkadio, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenica, da se mora Italija baviti samo s čopiči, dleti in godali.
Povedal vam bom stvar, ki vas bo iz-nenadila. Nekaj gorostasnega, morda celo krivoverskega. Rečem vam, jaz bi rajši imel v Italiji manj kipov, manj slik v muzejih in več zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski narod današnjice je občudovanja vreden v vseh slojih, od aristokracije do malega človeka. Ne more se več zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo se zahtevati navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznati oni narod, ki lahko v tej vojni manifestira vzdržema. Navdušenje je liričen moment življenja posameznika, liričen moment pa je nujno zelo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka, Ki bi bil navdušen od jutra do večera tfer v vesm svojem dejanju in nehanju, bi 7a-čel dvomiti nad njegovo pametjo.
Discipliniran narod
Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni Bilo niti najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki je ne imenujem, ker ne zasluži tega, ker bi se ji morda dalo preveč časti (saj se je našel človek, ki je uničil svetišče Diane Efeške, da bi bil ovekovečen v zgodovini), samo neka ženska v Genovi pravim, je kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala ničesar nečloveškega. Kasneje se je ugotovilo, da je imela na prstih obilico prstanov, zato se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciompov v Firen-ci imenovali »tolste ljudi«.
Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče, polne reda in meščanskih
vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda ne more biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nosijci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš, so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v katgorijo črnogledov, ki si obvezujejo glavo ne samo, preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, da jim jo kdo razbije. Ti ljudje so na-

Velik narod, kakor je jtalijansld, ni ras^sl oklevati v tej orjaški borbi, ki bo spremenila svet
Italijanski narod si je popolnoma svest ce vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in kateri se nismo mogli na noben način ogniti. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se fioče rešiti vprašanje naših celinskih meja. ali z drugim, kadar se hoče reš ti vprašanje naših pomorskih meja. Velik narod kakor je italijanski, ne more oklevati in mi smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški borbi, ki je določena, da iz-premeni svet v zemljepisnem, političnem In duhovnem pogledu.
Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovnih namenih brez pomena. Pustimo to besedičenje našim neprijateljem. Lahko samo omenimo, da oni varčujejo s točkami: od štirinajstih točk imamo samo še štiri. To je že nekaj. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti.
Mislim, da jih je malo med nami. ki niso šli gledat Wilsona, ki je prispel v Evropo. Zdelo se je, da prihaja Mesija. Imenovali so ga celo za rimskega meščana. Potem je ta mož odšel v Ameriko. Ni hotel več sodelovati v onem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v onih svetiščih, ki jih je sam zgradil, in to je bila morda najbolj inteligentna poteza njegovega življenja. Končno se je nekega dne izvedelo, da je bil sprejet v okrevalno kliniko za živčne bolezni. To je puritanski izraz, da ne rečemo, kakor navadno pravimo preprosti ljudje, v norišnico.
Tud? oiljij v tem razširjevanju vojne, cilji teritorialnega in političnega značaja, so izgubili nekoliko na svoji važnosti. Sedaj gre za večne vrednote. Gre za biti ali nebiti. Danes' je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli ni zgod9vina človeštva videla sličnega pri-
Z vzklikom s
9
zora, kakor je ta, v katerem smo mi med velikimi soudeleženci.
Naloga trenutka fes
»Jevati se
Naloga trenutka je edino tale: bojevati se! Bojevati se, skupno z naš mi zavezniki, bojevati se ramo ob rami z Nemčijo. Tovarištvo med nami in Nemci postaja vsak dan glcbljc, postaja način skupnega življenja. Smo dovolj serodni in dovolj različni, da se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zlijemo v eno vse naše sile, ko jc stvar enotna. Ne smejo se več delati razlike, saj jh tudi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropsk mladine, razumejo narodni socializem, razumejo naš Faš;zem, razumejo falangizem, razumejo države in narode, ki sc se osvobodili ideologij »nesmrtnih« načel.
Nihče si ne dela utvare o tem. kaj bi bila »Pax Britannica«.- »Pax Britannica« bi bila s sto pomnoženi Versailles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom. Ilctejo potlačiti svet v položaj, v ka-kri nem je danes Indija. Hočejo, da vse človeštvo dela, da bi dalo sto let mirnega življenj^ britancem. IločeJo svet sužnjev, da zajamčijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav.
Zdaj tovariši, se je treba bojevati za žive, (reba se je bojevati za bodočnost, teda tudi za mrtve. Treba se je bojevati, da bi žrtev naših mrtvih ne bila zaman. Da bi ne bila zaman žrtev onih, ki so padli v skvadrih. onih. ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni. Štiri in trideset tisoč fašistov, med katerimi je tisočpetsto starešin! Oni, ti mrtvi nam zapovedujejo z ukazujočim glasom, boriti se vse do zmage. Mi se pokorimo!«
Ponovna in hvaležna misel PadlTtn — Pozdrav junakom na frontah — Borba v neporušri vsrl v zst&sgs
Nadvse goreče ovacije so pozdravile konec Ducejevega govora. Skupščina je dolgo vzklikala: Duce! Duce!
Duce je stopil s tribune, nacionalni svetniki so zapustili svoje klopi in ee zbrali v polkrogu pred vladnimi sedeži, vzklikajoč strastno v izraz svoje udanosti Duceju. Zapeli so himno »Giovinezza«.
Takoj po Ducejevem govoru je bilo izglasovano z vzklikom naslednje dnevno povelje, ki so ga predložili nacionalni svetnik Del Croix, predsednik združenja vojnih invalidov ter nacionalni svetniki, imetnik zlate kolajne Paolucei, Rizze Di Grado, Rossi Amilcare Lunelli ter nacionalni svetniki, očetje padlih v vojni, Cobolli Gigll, Ferretti di Castel Ferretto, Assinari di San Marzano in Lojacono ter nacionalni svetnik Ezio Garibaldi.
»Zbornica fašijev in korporacij, ko je slišala visoko in odločno Ducejevo besedo v
Ugoden Izid tankovskih spopadov v Tunisu
čete Osi so odbile sovražnika in pridobile na terenu — 19
sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 2. decembra naslednie 921. vojno 'oročilo:
V Cirenajki hud topniški ogenj na zbirališča sovražnih sil.
Ponovni spopadi motoriziramo (»klopnih oddelkov v področju Tunisa so se za vršili z zelo ugodnim izidom za osne Mite, ki so odbile sovražnika ter. pr.dobile na o/eir l.ta Zajele so tudi nekoliko desetin ujetiukov.
Letališča, cestna križišča ter zbiral*'« motornih sredstev so bila cilji napada aa»ih
in nemških bojnih letal v Cirenajki m v Tunisu. Uspehi teh napadov so bdi vidni.
' Naši letalski oddelki so bombardiraj: pristaniške naprave v Boni in v Ali.ru Itr so zadeli in zažgali tam zasidrale ladje. V uspešnih letalskih dvobojih z britanskimi lovci je bilo zbitih 5 letal tipa Sp*tf»re.
V teku dneva se je nadaljnjih 10 tovral-olh letal zrušilo pod streli italijanskih in nemških lovcev, dočim so bili štirje 'interni med poletom nad Gelo in Comiso. Tri naša letala se niso vrnila s polet j.
Zmagovit sunek na Kavkaz
Ob Tereku sovražne čete vržene nazaj — Uspešna borba Italijanskih bojnih letal ob Donu
Iz H.Lcij,, vega glavnega stana, 2. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Pri sunku nemških čet severno od Tereka je bil sovražnik vržen nazaj; privedenih je bilo več sto ujetnikov.
Med Volgo in Donom so zaradi hudih Izgub Sovjeti včeraj izvajali samo šibkejše napade.
Napadi v velikem loku Dona so bili v protinapadih zavrnjeni.
Proti močnejšim sovražnikovim skupinam ob srednjem toku Dona so uspešno posegli v borbo močni oddelki nemških In italijanskih bojnih letal. V srednjem odseka fronte In na področju
napadih doživeli spet visoke krvave izgube in izgubili tudi 25 oklopnih vozil. Letalske sile so obstreljevale sovražno pehoto in oklopne sile, kakor tudi topniške postojanke in ceste za dovoz. 22 oklopnih voz je bilo zadetih z bombami.
Letalstvo je prizadejalo angleškim četam v zapadni Cirenajki znatne materialne izgube. V Tunisu so nemiko-italijunSke čete prešle v protinapad in vrgle sovražnika Iz več krajev. Privedenih je bilo večje število ujetnikov. Oddelki sovražnih padalcev so bili razkropljen] in uničenih 9 oklopnih voz. Nemški lovci so sestrelili podnevi brez lastnih Izgub 8 angleških lovcev.
Nad morjem okrog Anglije in lad zasedenim zapadnlm ozemljem »o naši lovci
Ilmenskega jezera so nadalje v teku ogor- i sestrelili 7 letal. Vsa nemška letala so se ?ene borbe. Sovjeti so pri več brezuspešnih ] vrnila.
odgovor na drzne laži In grožnja sovražnika. dviga svojo ponosno in livalezn.i misel junakom, padlim na vseh frontah za obrambo in ve'ičino Domovine. Pozdravlja hrabre vojake Italije, slavna mesta jn ne-ugnano prebivalstvo ki je b'Io cilj morilskega in uničeva'npga nasilja sovražnika. Zopet potrjuje odočno voljo italijanskega nareda po odporu in borbi v neporušUivi veri v zmago. (Izredno živahne in dolge ovacije!)«
Nacionalni svetnik Paolucci je takole objasnil dnevno povelje:
»Tovariši! Dnevno povelje, ki so ga z menoj tovariši predložili in ki vam ga je predsednik prečital, gotovo ustreza v svoji kratkoči soglasnemu čustvu vseh in gotovo ne bi potrebovalo pojasnjevanja po čudovitem govoru; ki smo ga poslušali z ganjenostjo in ponosom in v katerem se kažejo v svoji kruti stvarnosti dejstva, katerih smo bili priča in katerih smo se udeležili. Vendar je potrebno, da se v tej zbornici iz ust najskromnejšega med vami in s kratkimi besedami znova potrdi naša neukrotljiva volja po borbi do zmage. Italijanski narod je dobro premeril prepad, vt katerega bi padel, če bi opustil v svoji odporni sili. Naše življenje in življenje naših sinov bi postalo beda, ki je ni mogoče označiti. Narod ve, da bo borba dolga, huda in težka, da bo zahtevala žrtve, trpljenje in bolečino, ve pa tudi za kaj gre: Ne za srečo ljudi, temveč za. življenje celih generacij.
Predolgo smo bili varani in zasmehovani od tistih, ki se nam z ene strani prilizujejo, z druge pa nam grozijo, kažoč nam pot nečasti in podlosti. Fašizem se je rodil iz krivic, ko so žrtve doživeto razočaranje in dotrpljena bridkost dvignile naša srca. Ne, mi se ne bomo nikoli uklonili! (Izredno živahno dolgo odobravanje).
Sovražnik lahko uniči nn"a mesta, bogata zgodovinsko in umetniško, lahko ubija neoboroženo prebivalstvo in lahko doseže po tolikih porazih kakšen krajevni nspeh, toda našel nas bo vse zedinjene kakor enega moža, pripravljene preliti do zadnje kaplje našo kri. (Dolgo odobravanje).
Brez dvoma je, da bo z zmago nagrajen, kdor si jo bo zaslužil. Brez dvoma je, da si borno znali zmago zaslužiti. Mi bomo ostaH trdni, strnjeni, četverokotni in se bomo žilavo borili. Naš dan bo prišel. Vzvišena podoba Italije, podeba etične borbe vstajenja. Plave in Vittoria Veneta, Italije sankcij, Italije mučenikov in junakov, ki živijo v naših srcih. Njen veliki materinski glas nas navdušuje in mi ga slišimo v gio-bini, ko kliče !n zbira vse neskončne energije našega ljudstva. Naj sovražnik to vw in naj si ne dela utvar. Mi smo na nogah, vsi smo na nogah za veličino in slavo domovine. (Izredno živahno in dolgo odobravanje).
Predsednik naznani, da je dnevno povelje sprejeto z vzklikom in odredi pozdrav Duceju. Zbornica intonira zopet himno Giovi-neazo. Duce zapusti dvorano med vedno bolj gorečimi ovacijami in neprestanimi vzkliki: Duce! Duce! Zborovanje se je zaključilo ob 12.30.

.-s*	M
.» .. . - •• - j*. •••••• ' .'■. '
* . , ~ . 1 - < -»jt.. ♦ -JL •	*
Ameriško letalo najnovejšega tipa, ki so ga v Severni Afriki sestrelili italijanski lovci
let svobodnega a vitega mesta Zagreba
Zagreb, ob koncu novembra
Zaradi vojne je hrvatska prestolnica bolj skromno proslavila 7001etnico svoje avtonomije; službena proslava bo v boljših časih po vojni. Zato pa je mestna občina ob tej priliki žrtvovala 1,260.000 kun v kulturne namene: za izdajo celotnega zgodovinskega dela ali za vrsto monografij o mestu Zagrebu, ustanavlja se vsakoletna nagrada za najboljše književno in glasbeno delo", razpisuje se natečaj za dramsko delo iz zgodovine Zagreba z glasbenim spremstvom, občina bo vsako leto oJkupila likovno delo v zvezi z zgodovino mesta, izdaja spminske plakete in spominskih znamk. Letošnjo skromno proslavo je organiziralo društvo Zagrebčanov, ki združuje stare meščane, potem ko so se posebej združili številni priseljeni Zagorci, Slavon-ei, Bosanci, Dalmatine! in di-ugi. Zagreb je bil dva dni v zastavah in v gledal.šču je bila slavnostna predstava, na kateri so v glavnem predvajali odlomek del, ki poveličujejo hrvatsko prestolnico. Po vseh hrvatskih šolah so bila predavanja o pomenu tega znamenitega jubileja. Tuli filatelisti so prišli na svoj račun z enodnevnim zlatim poštnim žigom.
Zagreb v legendah
Skozi vsa ta dolga stoletja je Zagreb imel važno vlogo v življenju hivatskega naroda, zlasti od srede 16. stoletja dalje, ko je postal prestolnica hrvatskega kraljestva. Na področju Zagreba so našli dosti predmetov iz rimskih časov. Vzhodno od sedanjega mesta je stalo rimsko mesto
ndautonija, ki ga omenja tuli geograf Ptolomej. To mesto je propadlo skupaj z veliko bolj znano Siseio za časa selitve narodov. Iz teh najstarejših časov je ugotovljeno, da so potomci Rimljanov zbežali v »Vicus Latinorum«, ki se je pozneje imenovala Laška, danes pa Vlaška ulica. V latinskih dokumentih se omenja »Villa Zagrabiensis« prvič leta 1134. Pomen imena mesta še ni uspelo dognati. Legende ga spravljajo v zvezo z nekim čudotvornim vrelcem, odkoder naj bi prišel pomen »zagrabiti«. Drugi tolmačijo ime spet po nasipu »grep«, ki je branil novo naselje od Save. Bolj znan je postal ta kraj šele, ko je ogrski kralj Lad!slav Sveti, brat žene hrvatskega kralja Zvonimira, osnoval 1094 zagrebško škofijo namestu uničene škofije v Sisku. Hrvatski plemenitaši so namreč ubili kralja Zvonimira na Saboru na Du-vanjskem pciju, ko je oi njih zahteval pomoč za kržarsko vojno Po njegovi smrti je žena poklicala na pomoč svojega brata, ogrskega kralja, ki je zasedel severni del hrvatskega kraljestva.
Ustanovitev škofije je najboljši dokaz, da je že tedaj šlo za večje naselje. Zapadno od naselja je bil na hribu utrjeni grad, Gradec, Greč (ki je komaj v preteklem stoletju dobil po šenoi literarno ime Grič., gotovo središče kakega hrvatskega plemena ali župe. Kmalu se je ves kraj imenoval po gradu. V najstarejšem delu mesta, kjer stoji tuli danes stolnica, se je
širilo škofovsko mesto, Kaptol. Prva stolnica v romanskem slogu je bila sezidana 1217. Obe mesti je dolga stoletja delil potok Medveščak.
Kako je nastala »Zlata bula"
V	Zagreb je prišel na begu pred Tatari ogrsko-hrvatski kralj Bela IV. jeseni 1241. Ko so pa Tatari prestopih zamrzlo Dravo, je bežal naprej v Dalmacijo, nakar so barbari popolnoma uničili mesto in zaklali vse prebivalce. Po porazu pri Trogiru so se Tatari umaknili. Kralju se je smililo mesto, ki je zaradi njega toliko trpelo, in ga je 16. novembra 1242 proglasil z »Zlato bulo« za svobodno in kraljevsko mesto (»zlata« se imnuje po zlatem pečatu). Hkrati je dobil Gradec veliko posestvo med Zagrebško goro in Savo. Mesto je dobilo tako pomembne privilegije, da se lahko reče, da je bilo država v državi. Samo sebi je predpisalo ustavo, samo si je volilo upravo, ki je neposredno podrejena vladarju, ima svoje lastno sodstvo, mesto in meščani so opravičeni vsakega tujega vpliva mesto ima položaj pemenitaške osebe ter pošilja svoje zastopnike na državni sabor. Samo s temi svoboščinami je moglo sčasoma postati hrvatsko politično, gospodarsko in kulturno središče. Za svojo tedanjo popolno zaščito je dobil Grič obrambni kameni zid z več stolpi, prav tako se je zaščitil tuli Kaptol. Tedaj so novi meščani zgradili tudi cerkev sv. Marka, Tudi stolnica je bila "v ruševinah in so jo spet začeli graditi v drugi polovici 13. stoletja v gotskem slogu. Graditev je bila večkrat prekinjena, tako da je bila stolnica dograjena komaj ob koncu srednjega veka.
Grič in Kaptol v medsebojni vojni
V	teku srednjega veka je dostikrat prišlo do krajevnih sporov mel obema mestoma. Celo v številnih borbah med raznimi pre-tendenti za ogrsko-hrvatski prestol si nista obe mesti bili marsikdaj edini. Tako je okrog leta 1300. Grič priznal za kralja Andreja Beneškega, Kaptol pa protikralje Anzuvince. Do ponovnega spora je prišo tudi ob koncu 14. stoletja, ko je zagrebški škof izrekel interdikt nad Gričem. Prava vojna je sledila leta 1527., ko je bil na saboru v Cetingradu izvoljen za hrvatskega kralja habsburški nadvojvoda Ferlinand, za katerega se je izjavil Grič, dočim je drugi sabor, na katerem je bil zastopan Kaptol, istočasno izbral za kralja erdelj-skega nadvojvodo Ivana Zapoljskega. Spor se je tako poostril, da so vojaki Kaptola napadli utrjeno mesto ter uničili vse hiše in gospodarska poslopja izven mestnega zidovja. Vendar so Habsburžani kmalu poslali pomoč Griču. Njihovi vojaki so prebili kaptolske utrdbe in požgali vse hiše v škofovskem mestu. Do stolnice in do škofovske palače pa niso mogli prodreti kljub dvomesečnemu obleganju, zaradi posebno močnih utrd. Stolnica je v teh borbah močno trpela in je izgubila oba zvonika.
Turki, potreti ta požari
Medtem je turška nevarnost postajala vedno večja. Do 1552 so zavzeli vso Slavonijo in južno Hrvatsko. Turki so večkrat prišli v skrajno bližino Zagreba, vendar se je mesto vedno rešilo, najbrž zaradi narasle Save, ki je tudi niso mogli premostiti. Med hrvatskimi mesti je bilo dosti nasprotstva zaradi seleža prestolnice, ki je v teku stoletij bila po raznih dalmatinskih in bosanskih mestih. Toda sredi 16. stoletja se je Hrvatska zmanjšala na »ostanke ostankov kraljevstva«, tako da je hrvatski sabor predložil kralju Ferdinandu kot dokončno glavno mesto Zagreb, kar je kralj tudi potrdil leta 1557.
Zaradi pomanjkanja sredstev so stolnico le za silo popravili. V to v največjem delu leseno cerkev je udarila strela, tako da je vsa cerkev pogorela. -Zagreb je v 16. stoletju dvakrat hudo trpel po potresu (1502 in 1590). Pri drugem potresu se je popolnoma zrušil tudi mogočni Medvedgraa. Novo katedralo je zgradil sredi 17. stoletja Ivan Albertal iz Trebnjega na Dolenjskem. Toda v Gornjem mestu in v Kaptoiu je leta 1645. nastal nov velik požar, ki je spet delno uničil komaj zgrajeno stolnico. Zato so jo pozneje pokrili z opeko. In res ni bda stolnica prizadeta ob priliki strašnih požarov 1674 in 1706, ki sta uničila ves Zagreb.
V teku 18. stoletja je bilo v Zagrebu zgrajeno dosti krasnih baročnih palač. Tedaj je bila dograjena tudi škofovska palača, ki jo je začel graditi Slovenec Jurko Streit v prvi polovici 16. stoletja v slogu


r - ■ - Vn,./""'" ' .....
Angleška motorna vozila, ld Jih je italijansko letalstvo zažgalo v Severni Afriki
okrašene kranjske gotike. Stolnica in Kaptol imata svoji knjižnici ol najstarejših časov bili pa sta razširjeni zlasti v 17. stoletju 'z nakupom dragocene Valvasorjeve knjižnice. Splošno se je lice Zigreba v 18. stoletju silno polepšalo.
Delavnost Dopolavora v Italiji
Natečaj za novelo iz vojaškega življenja. Kulturni odsek Pokrajinskega Dopolavora v Macerati je priredil uspel natečaj za najboljšo novelo iz vojaškega življenja. Pri natečaju so smeli sodelovati vsi dopolavoristi pokrajine. Številne novele, ki so bile predložene ocenjevalni komisiji, so dokazale, da imajo pisci mnogo smisla za pripovedništvo. V vojaškem razredu sta bili najboljši deli: »Povratek« in »Slovo«; v delavskem: »Druga mati« in »Nenavaden doživljaj«; v uradniškem razredu pa »Luč, ki se je vžgala in »Mladi žgalni dar«.
Za tovariše v sivozelenem. Pokrajinski Dopolavoro v Turinu je v zadnjem času priredil posebne predstave zabavne vsebine za ranjene vojake v vojaških bolnišnicah, ter bralne večere in podobno. V »Vojaški vasi« pa so stalno na sporedu filmske predstave za vojake. — Tudi Pokrajinski Dopolavoro v Brescii je prirejal številne filmske predstave, turinske dopolavoristke pa so vojake obdarovale s koristnimi darovi. Poleg tega pa so priredili še nekaj predstav razne umetnosti po dvoriščih vojašnic. — Pokrajinski Dopolavoro v Savoni je otvoril večerni strojepisni tečaj, ki ga poseča 84 mož. — V Neaplju je kulturno ministrstvo ob sodelovanju O. N. D. priredilo veliko umetnostno predstavo za mornarje, ki se mu-de v tem mestu.
Nove postojanke. V Montale di Seni-gallia v pokrajini Jakin je bil ustanovljen nov Dopolavoro s potrebnimi prostori. — Zvezni Tajnik iz Verone je otvoril v Vo-largneju prvi »planšarski« Dopolavoro v pokrajini, ki ima sodobno urejene prostore. — Nova postojanka je vzklila tudi v Foggii. — Občinski Dopolavoro v mestu Saluzzo, ki je med najvažnejšimi v pokrajini Cuneo, je one dni dobil nov, sodoben sedež. — V Turinu so bili zadnje dni ustanovljeni kar štirje novi DopolavorL Trije so podjetniški: »Atila«, »Italgas« in »Widerman«, četrti, »Pianezza«, pa je občinski. Nove postojanke je otvoril Zvezni Tajnik v spremstvu ostalih predstavnikov oblasti. — Eksc. prefekt in Zvezni Tajnik 'iz Trenta sta v prisotnosti številnih dopolavoristov otvorila novi sedež Dopolavora v Borgo Valsaganu. — Dopolavoro bolnišnice sv. Ane v Comu, je dobil «voj dom v bližini imenovane bolnišnice. Novi sede? je v prisotnosti prefekta Coma Eksc. Rina Parentija otvoril Zvezni tajnik. V novem domu bo ustanova lahko razvijala še večjo delavnost
Za še koristnejšo obdelavo zemlje. Pokrajinski Dopolavoro v Triesteju je priredil nagradni tečaj za najbolj marljive kmetovalce. V odseku »vojnih vrtov« je zaslužil prvo nagrado Dopolavoro Solway v Monfalconu, v odseku »družinskih vrtov« pa član triestejskega železničarskega Dopolavora Luigi Coslovich.
Na polju avtarkije. Pokrajinski Dopolavoro v Sassariju je sporazumno s Pre-
fektom in mestno Zvezo industrijcev ustanovil v Sassariju, Tempiju in Ozieriju mnogo čevljarskih delavnic, kjer bodo popravljali nerabne vojaške čevlje. Popravljene čevlje bodo po 75 lir prodajali meščanom. Prednost bodo seveda imeli dopolavoristi. — Od 25. do 29. novembra je bil v Foggii medpokrajinski pregled zaj-čjereje, ki ga je priredil Dopolavoro. — Pokrajinski Dopolavoro v Genovi je za-počel akcijo za Zbir3lj«» nctnnknv mn/e po vrečah, ki jih vračajo z raznih bojišč. Nabran: ostanki so namenjni za hrano domačim živalim. — Pokrajinski Dopolavoro v Livornu in Turinu je otvoril nove »Tečaje za domače gospodarstvo« za leto XXI. — Odsek za zajčjerejo pri podjetniškem Dopolavoru »Cartiere« v Alessandrii bo nabavil znatno število plemenitih zajcev, ki bodo razdeljeni med člane. Reja dolgo-uhcev bo pod stalnim nadzorstvom strokovnjakov.
Živahno delovanje Dopolavora Atesino. Dopolavoro Atesino se je v XX. letu še posebej izkazal. Priredil je mnogo gledaliških in nad 600 filmskih predstav za vojaštvo ter zbral znatno število knjig. Posebno delavni sta bili okrepčevalnici v Brenneru in Bolzanu, ki sta nudili vojakom na pohodu resda vse potrebno.
Umetnost in kultura. Nacionalni cirkus Togni, ki je last O. N. D., je po sijajnih uspehih, ki jih je dosegel v Genovi, Turinu, Milanu, Bologni in Triesteju, dospel v Rim, kjer se je prav tako postavil. Predstave s pestrimi in skrbno sestavljenimi sporedi so osvojile občinstvo, ki je zmeraj zasedlo vsa razpoložljiva mesta. V cirkusu nastopajo odlični umetniki in umetnice Dajali so tudi predstave za pripadnike Oborožene Sile.
Predstave v Ljubljani. Od 1. do 22. novembra je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani priredil naslednje predstave: v sedežu ustanove 5 filmskih predstav za pripadnike Oborožene Sile in 4 za dopolavo-riste; v prostorih poveljstva polka B. T C, 248 v Ljubljani 6 filmskh predstav, v vojni bolnici 4 filmske predstave; za I. topniški polk v Ljubljan; 2 predstavi; v prostorih 11. avtomobilskega središča 1 predstavo; v Ribnici 5 in v Kočevju 9 predstav. Razen tega je bila na sedežu prirejena predstava razne umetnosti, ki jo je dajala umetnostna dopolavoristična družina iz Triesteja, v opernen^ gledališču pa je bil prirejen vokalno-instrumentalni koncert za pripadnike O. S., na katerem so nastopili člani in članice Opere.
Ljudski kino. Pokrajinski Dopolavoro v Firenci, ki ima sodobno kinsko aparaturo na avtomobilu, je začel predvajati vrsto filmov po dvoriščih mestnih hiš. Predstave so namenjene ljudstvu in vsebujejo najnovejše vojne filme L. U. C. E. in navadne filme italijanskega izdelka. Na predstavah je zmeraj mnogo navdušenega občinstva iz delavskih vrst in otrok, ki
kulturni pregled
Novi realizem v naši umetnosti
Sklepna sodba o razstavi četvorice
Letošnja razstava del Z. Kalina, S. Kre-
garja, K. Putriha in N. Omerse je eden najobsežnejših in najbolj izčrpnih prikazov
ustvarjanja slovenske moderne umetnosti,
odkar se je dvignila tretjič na svoji poti
v življenje umetniške resničnosti, v svet one splešnosti, ki sega preko zgolj individualne pomembnosti poedinca v skupnostne razvojne težnje novega nastajajočega kulturnega organizma. Duhovne in formalne podlage novega umetniškega občutja, ki je končno srečno premostilo težave začetnih enostranosti iz 20tih let tega stoletja, So končno utrjene tudi v naši najmlajši umetniški generaciji, ki je nastopila s celo vrsto krepkih in danes, — kakor nam dokazuje prav ta razstava, — že zrelo razvitih talentov.
Predhodnikom in utemeljiteljem moderne upodabljajoče umetnosti mora biti v posebno zadoščenje, ko vidijo, da naše slikarstvo in kiparstvo ni obtičalo sredi poti, temveč da se razvija v skladu z njihovimi najglobljimi težnjami, čeprav z drugačnimi, to je sodobnejšimi ali novimi formalnimi sredstvi. Zato kličemo tudi ob tej priliki naši javnosti v spomin, da je slovenska umetnost odkrila svoj današnji izraz v dosledni borbi za duhovno in umetniško vsebino, kakršno velevajo nove potrebe estetskega gledanja, sile nepotvorjenega čustvovanja ob realnosti modernih življenjskih načel. Le tedaj bo razumela pomen novih slikarskih in kiparskih pridobitev v smeri očiščenega novega realizma, nujnost barvne sinteze v zavestno oblikovani kompoziciji krajina in figure ter zakonitost smo-v trne plastične konstrukcije. Eno glavnih načel najmlajših hoče biti: stvarnost, resnicoljubnost, ne pa subjektivnost in zunanji videz. Le v takem ideološkem ozračju
je postala slovenska moderna samonikel, zgolj po svoji umetniški višini prepričevalen izraz kulturne zmogljivosti svojega lastnega naroda, poroštvo njegove duhovne sile v neprekinjenih spremembah umetniških doživetij.
Doba vzorov in programskega šolanja je bila potrebna že impresionistom in bo ostala nespremenljiva vse čase bodočim generacijam. Toda možnosti tako širokega razgleda, kakor jih je doživel sedaj nastopajoči in v bistvu tudi pri nas že dobro zakoreninjeni umetniški rod, se niso v naši preteklosti nikoli prej uveljavile. Prerez naše moderne kaže zelo razgibano in diferencirano umetnost svobodno in neprisiljeno se razvijajočih individualnosti, ki se na koncu iskanja in preizkušanja vedno bolj neposredno približujejo svojim najbolj ustrezajočim rešitvam, k svojim lastnim
idejam in koncepcijam.
*
Izmed obeh slikarjev je Stane Kregar starejši, po svojem slikarskem značaju bolj preudarjen in bolj enoten. Vseh drugih lastnosti pa je odveč primerjati s čim podobnim, ker je Kregarjev »slučaj« bolj svojevrsten in bolj poseben kot pa splošen ali celo »tipičen« pojav. Njegova živahna in občutljiva intuitivnost je prisotna v slehernem kompozicionalnem problemu; to je sveža, neizrabljena sila poetičnega navdiha, polna melodioznih prvin in čiste barvne muzikalnosti, zgoščene v mehke kom-pozicionalne ritme. Kregarjev srebrno lirični ton 30' olj je zvočen, hladnejši v večjih figuralnih delih (»Kompozicija«), toplejši v tihožitju ln manjših študijah (»Tihožitje z melono«, ki je eno najboljših del, »Ciganki«, »V jesenskih dneh« m podob-
ne). Intimno prijateljstvo in tovarištvo arkadijskih pastoral je prisrčno iskrena nota vsebinskega, razpoloženjskega doživetja, ki se izvija iz otožno hrepeneče čustvenosti: spomin ob spominu, skrivnosti pritajenega ugodja, pol zastrte, pol očitne slasti drhtečih slutenj. Umetnikova nadrealistična simbolika je celo v konkretnejši snovni motivaciji najprvotnejši umetniški substrat in je postala notranje upravičen element tudi v delih zunanjega fizičnega kolorizma (n. pr. v »Dekl ci z. vrčem« ali v »Cinijah« in drugih tihožitjih). Kregarjev formalni tekst je do prave mere široko razprostrto, dobro vezano in z lepo napredujočo osvetlitvijo barve oživljeno tkivo. Slikarjeve ambicije so podprte vsestransko in zaradi svojega trajnega poglabljanja napovedujejo že danes slikarstvo, ki bo skupaj s Kregarjevimi tovariši in sovrstniki ustvarilo umetnost nove prerojene snovnosti, prepotrpbne po pre-stanku dveh brezsnovnih generacij.
Tudi slog Nikolaja Omerse pridobiva na vedno večji homogenosti in jasnosti, seveda na drugi podlagi, na izhodišču realnejšega, tehnično bolj slikarskega kolorizma, ki je v njegovih najboljših delih dokaz ne-zadržanega umetnikovega napredka. Zunanja neenotnost je zato le izraz temperamentnega barvnega ln slikarskega izživljanja, v Omersovem današnjem štadiju pozitivna stran velikega hotenja in iz predmeta samega Izhajajočega študija. Način dekorativnega preprezanja nemirnih ln pestro tekočih barvnih lis oživlja Omer-Sova platna alternativno: ali zgolj na široke ploskve preračunane ln z vzorčastlmi ozadji (cvetlice, tkanine) razpredene kompozicije figur in tihožitej ali izraziti svetlobni odnosi impresivnih krajinskih vedut. V prvi skupini se zelo dobro uveljavljajo »Suhe cvetlice« in delno »Akt«, v drugi pa »Nabrežje«, »Ob Ljubljanici«, »Univerza« in »Nabrežje v dežju«. Omersova bogato nasičena materialnost celote stremi za težkim opulentnim efektom, ld nI narejen.
temveč prirodno sveža in umetniško neposredna kvaliteta čistega slikarskega Izražanja. Med Omersoviml 20 deli vzbujajo posebno pozornost tudi 3 odlični pasteli, na prvem mestu sijajna, Toulouse-Lautrecu sorodna »Dama s klobukom«.
Posebno razveseljivo poglavje današnje' razstave je kiparstvo obeh najboljših predstavnikov našega mladega kiparskega rodu, Zdenka Kalina in Karla Putriha. Z. Kalin je tudi letos, pretežno portretist, dasi je v razstavljeni figuraliki toliko močan, da se moramo previdno izogniti enostranski in neumestni krivični razlagi umetnikove slogovne usmerjenosti. Zato bi raje na prvem mestu omenili nežne finese njegove gracilne deške figure »Pastirčka«, ki je polna poetičnega zanosa in vzorno stopnjevanih pregibov, pointiranih v ritmičnem sozyočju sproščenih in vendarle nikjer visečih linij telesa in udov. Delo bi zaslužilo javno namestitev kot ljubezniva vrtna dekoracija. Med otroškimi portreti je »Janez« najbolj živahno občutena glava. Zupančičev letošnji drugi portret je s pomočjo slikovitejše koncentracije podu-hovljenega psihološkega izraza bolj razgiban kot pa njegov predhodnik. Tuoi Gradnikova sugestivna in senzitivna glava je pridobila s svojo potencirano plastičnostjo na izrazni sili. Koliko življenja je znal Kalin izvabiti končno tudi dekorativnim terakotam (n.pr. v »ženskem aktu«)! Kakor bi slikarjema želeli, da ne preob-lagata preveč predmetne snovnosti v škodo intenzivnejše izrabe kompozicionalne jasnosti, tako se naj tudi kipar varuje bližine zgolj površinske dekorativnostl.
Karel Putrih Je kipar, ki je dozorel nenavadno naglo, včasih naravnost sunkoma, tako da upravičeno domnevamo v njegovem plastičnem talentu izredno kiparsko potenco, ki bo v največji meri samostojno reševala svoje umetniške probleme. Veliki kip »žene z draperijo« zveni kakor bučen akord himnične voluminoznoeti. ki ni več sama aett namen, kakor ▼ prejtojlh kipar-
dobe vrečice z grozdjem. Prisostvujejo jim tudi predstavniki oblasti in druge osebnosti javnega življnja. Vsaka taka predstava se zaključi z manifestacijami vere in zaupanja v Duceja in gotovostjo v zmago italijanskega orožja.
Šport. Pred kratkim je Pokrajinski Dopolavoro v Žari priredil veslaško tekmo. »Prva pokrajinska veslaška tekma Dalma-zije.« Sodelovali so Dopolavoro Žara, Se-benico in Ceraria; nagrade pa so bile naslednje: pokal C. O. N. I. - ja, trofeja Pokrajine in pokal »Dalmazia«, ki ga je daroval Eksc. Guverner Dalmazije. Zmagali sta Zara in Ceraria. Prireditvi so priso-»tvovali generalni konzul Spechel, Prefekt, Zvezni tajnik in druge osebnosti ter ogromna množica.
Igralska šola v Sieni. Pokrajinski Dopolavoro v Sieni je ustanovil igralsko šolo za prijatelje in prijateljice odrske umetnosti. Sola obsega naslednje predmete: izrazoslovje, pripovedovanje, glasbo in scenografijo Pouk se je začel 28. oktobra XX., 28. aprila 1943-XXI. pa bo zaključen prvi tečaj.
Dokazi hvaležnosti. Mnogi Pokrajinski Dopolavoro zmeraj znova prejemajo prisrčne zahvale od raznih vojaških poveljstev za nesebično delo.
Za dopolavoriste v tovarnah v Lodiju. O priliki proslave 20 letnice Pohoda na Rim so izdala vodstva večj!h tovarn v Lo-diju ukrepe, da bi olajšali življenje delavstvu. Vodstvo tovarne Adda se je odločilo, da bo dajalo svojemu delavstvu od 28. oktobra t. 1. dalje brezplačno hrano Tovarna platna in konoplje pa je z istim dnem znižala cen0 hrane v dopo-lavoretični menz; od 80 na 35 cente-zimov, na dan proslave pa so jedli vsi zastonj. 28. oktobra so prejeli brezplačno hrano tudi vsi delavci in delavke tovarne volne.
Bliskoviti pregled. Turinski podjetniški Dopolavoro »Leumann« je uredil za svoje člane posebno delavnico, kjer bodo lahko izvršili razna popravila za dom. — Pokrajinski Dopolavoro v Katanii je postavil prostovoljne člane-nadzornike, da bi dobili točen pregled, kdo poseča filmske predstave po znižanih cenah. — Dopolavoro v Valarnu v pokrajini Vercelli je priredil kegljaško tekmo za vojake. — Občinski Dopola.voro v Nocera Inferiori v pokrajini Salerno je priredil v Quisisani di Castellammar di Stabil turistično-kolesar-ski izlet, ki se ga je udeležilo okrog 250 dopolavoristov. — Podjetniški Dopolavoro »Montecatini« v Milanu je otvoril ženske strokovne tečaje, kjer bodo učili strojepisje, stenografijo, petje, klavir, gospodinjstvo in šivanje. — Pokrajinski Dopolavoro v Brescii je na sedežih ustanove priredil lutkovne igre za člane G. I. L.-a, ki jim je prisostvovalo nad 3000 otrok. — Pokrajinski Dopolavoro v Zari je s sodelovanjem E. I. A. R.-ja priredil »Četrtek proze«, ki jih bo vsak četrtek oddajala po radiju umetnostna družba »Citta di Zara«. — Dopolavoro »Faro« v Sassariju je organiziral pevsko prireditev z namenom, da bi med ljudstvom obnovil zanimanje za tradicionalne sardinske pesmi. — Dopolavoro v Alessandrii je priredil 30. novembra pokrajinski strojepisni natečaj za člane ustanove v mestu in pokrajini. Določene so bile nagrade za najboljše strojepiske in strojepisce.
jevih delih, temveč sredstvo notranje duševne emocije, podobno kakor je umetnik vlil maksimum čustvene karakteristike tudi svojim odličnim portretnim bustam (»Ga. Sava Sever jeva«, »Arh. Rohrman«, »G. Levar«, zlasti pa sijajni moški »Portret g. V.«). Putrihov realizem je docela razumljiv kot nujna posledica organske rasti iz lastnih formalnih izkušenj, kiparju je važen pogoj žive kontrole resničnosti in pristnosti umetniške izraznosti, pripo-moč v reševanju formalnih kompozicional-nih problemov. V toliko tudi zadnje besede o nastajajočem slogu na današnji stopnji še ni mogoče izreči. Putrihove terakote se uvrščajo kot umetniško enakovredne umetnine omenjenim najboljšim delom, ki jih kaže ta bogato naložena razstava naše moderne, napovedujoče v celoti plodovltost prvih uspehov novega realističnega stremljenja.	F. S.
Schurrav spis o sodobnem Italijanskem slovstvu
Edinstvena zbirka »Handbuch der Ltte-ratunvissenschaft«, ki je izhajala celo desetletje v redakciji prof. dr. O. W a 1 z 1 a io ob sodeflovanju prvovrstnih nemških io tujih strokovnjakov, je biila tik pired izbruhom sedanje vojne domala zaključena. Manjkal je samo še pregled romanskih Slovstev 19. in 20. stoletja. Zaradi smrti dveh sodelavcev ki sta obravnavala francosko slovstvo. prof Heissa in Hansa Jocfcla, m zbog vojnih težav je biilo treba francoski del romanskih Slovstev odložiti v povojni čas. Za sedaj je izšla samo knjiga, ki obravnava na 160 straneh kvarta italijanska špansko in romunsko literaturo 19. in 20. stoletja, m sicer v obddavi dr. Friedricha Schiirna. dr. Hansa Jeschkeja in dr Martin« Blocka. Papiir. oprema, tisk. števiine ilustracije — nič ne zaostajajo za zvezki predvojne izdaje. O varčevanju priča saino zgoščen petitni tisk celotnega besedila.
Najzanimivejši je pregled italijanskega
Froi. Ferdo Seidl
Usoda je hotela, da sono v enem dnevu izgubili dva svoja znamenita porod osi ov ca: 90letnega orof. Alfonza Pavlina in 87-letnega prof. Fonda S e i d 1 a. Kakor sta istočasno umrla, bosta v isti uri legla v objem domače zemlje kateri sta posvetila neskončno ljubezen plemenitega srca m kristalno čisto bistrino svojega uma in znanja. Kakor smo o prof Alfonzu Pavlinu večkrat porabili priliko da smo spregovorili o njegovem pomembnem znanstvenem, delu, taiko smo tudn novomeškega učenjaka Ferda Seidla večkrat predstavili širši slovenski javnosti. Zate naj ob njegovi smrti zgostimo v nekrodogu giavne podatke o njegovem življenju in delu
Bil je iz stare češke rodovine Seidllov, ki se je okoli 1800 izselila iz češkega Črnega lesa in odšla proti jugu iskat srečnejše bodočnosti. Eden izmed shnov te rodbine, Mortin po imenu, se je na tej poti za srečo naseliti v Novem mestu, kjer je pričel steklarsko obrt. ki jo je po njegovi smrti nadaljeval njegov sin Ferdinand. Temu se je 10. marca 1856 rodil Ferdo. Telesce novorojenčka je bilo izredno Slabotno in v bo-
jazni, da otrokovo življenje ne ugasine, preden jc rešena nedolžna dušica, so ga nesli še isti dan h krstu. Otrok je ne le ostal pri življenju, ampak je doživel celo 87 let Po prvotni odločitvi bi moral prvorojenec postati očetov naslednik v trgovini, vendar so starši že zgodaj spoznali, da mu botlj pristaja duševni poklic. In tako je Ferdo obiskoval v Novem mestu osnovno šolo in gimnazijo, ki jo je dovršili z odliko, nakar se je vpisal na prirodopisni oddelek graške filozofske fakultete, na kateri je bili 1. 1880 diplomiran. Ze leta 1882 je nastopili svoje prvo službeno mesto, iin to zaradi pomanjkanja suplentur na meščanski sodi v Krškem. Za časa svojega službovanja na tej šoli sd je izbral tudi med svojimi tovariši-cami učiteljicami svojo življenjsko družico. Po smrti našega velikega pisatelja "im pri-rodopisca Frana Erjavca je bil postavljen na njegovo mesto v Gorizijd ter je tam ostal do svoje upokojitve leta 1915, nakar sc je preselil v rodno Novo mesto, kjer je v znanstvenem delu užival pokoj.
Po visokošolskih študijah je mladli profesor ba.š doživljal klasično dobo modernega pi-irodoznanstva (Darwin—Hackel— Lamark) in tedaj mu je — po njegovih lastnih besedah — stopila pred oči slovenska revščina v prirodoznanstveni literaturi. Spoznal ja. da se mi ne moremo več zadovoljiti s preprostim popisovanjem prirodo-pisa in rastlinstva ter sd je tako zastavil nalogo, da stopi pred našo inteligentno javnost z modernimi naziranji o prirodd. In tako si je izbral najprej Kamniške Alpe, ki jih je strokovno obdelal v svoji knjigi »Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice«. Knjiga je izšla 1. 1907 in 1908 v dveh dolih v založbi Slovenske Matice. Leta 1918 je izdal knjigo »Rastlinstvo naših Alp«, nato pa še v naslednjih letih vrsto del in razprav, med katerimi je zbudila posebno pozornost njegova knjiga o dinarskogerskem f e n u. ki je izšla 1 1935 in ki je odkrila doslej v teh pokrajinah neznani, fizikalno na poseben način usposobljeni veter, ki pa ima izrazit vpliv na vreme. Razen tega je spisal v tem času tudi več razprav iz sociologije in je posebno njegova knjižica »Modema izobrazba« po-budida poleg živahnega odobravanja tudi mnogo kritik.
Za svoje veliko znanstveno delo je biil počaščen s številnimi odlikovanji. Že 1 1903
ga je Akademija znanosti in umetnosti T Zagrebu sprejela med dopisujoče člane. Ob svoji ustanovitvi mu je naklonila čast dopisnega članstva tudi Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Razen tega je pokojni prejel visoki red sv. Save ter je bnl častni član novomeške občine, častni Slan Geografskih društev beograjske io ljubljanske univerze, ljubljanskega Muzejskega društva in Prirodopisnega dru-štv« Hrvatskega prirodopisnega društva v Zagrebu, dopisujoči član Zavoda za meteoroSogijo in geodinamiko na Dunaju in mnogoletni referent dunajske Akademije znanosti in umetnosti. Eno največjih priznanj za znanstveno delo mu je izrazili pokojni vseuč. prof. dr. Pavel Grošelj z nazivr-ra »pol'histor«. Saj se je vse Seidlovo delo kretado le v piravcu, da pobudi višje inteligenčne kroge za moderno prirodr»znan9tvo ki je tako stalno in vneto objavljal študije o domačih tleh in razmerah kar 'z petih panog: geologije, seizmologije, meteorologije, botanike in sociologije. V lastnem življenjepisu je ob zaključku sam najlepše začrtal vsa vodila, ki so ga vse življenje vodila pri njegovem delu in delovanju, ki bi morala prežeti vse naše lijudstvo. Po njegovih besedah mora pravi cilj človeške izobrazbe dosegati trojni človešiki ideali: resnico, ki je plod spoznanja, blagota, ki ie izraz socialno usmerjene vodje, in lepoto, bi je tretje močno gibalo naše duševnosti navzgor.
V zasebnem življenju je pokojni užival izredno priljubljenost med vsemi sloji prebivalstva. Šc vedno je naše' kljub neutrudnemu znanstvenemu delu dovolj časa za javno delo in za dnužabno življenie. V Novem mestu je bil najmarkantnejaa osebnost. Kljub visoki starosti je biil še zadnje leto izredno čili ter je še vedno imel goste črne lase in rdeča gladka, nenagubana lica Se čiflejši pa sii je ohranili duha. saj je spisal eno izmed svojih največjih del («Dinar-skogorski fen«) pri 80 letih' Dolga leta je bil zvest naročnik vseh naših listov katerim je marsikaj prispeval. Posebno zadnje čase je kaj rad prihajal v novomeško podružnico na razgovor.
Zapustili je vdovo gospo Pavlino, ki mu je bila vse življenje zvesta tovariši ca in mu je pridno pomagala pri njegovih delih iin raziskovanjih. Težko prizadeti in užalo ščeni gospe naše iskreno sožalje. pokojnika pa bomo Slovenci ohranili v nepozabnem spominu! __________
Spominu dr. Otokarja Beneša
Ko je g. dr. Otokar Beneš, takratni generalni konzul bivše češkoslovaške republike, dne 3. marca 1926 po večletnem službovanju v našem mestu zapusti j Ljubljano, je bil ob slovesu deležen izrazov velike priljubljenosti. Na kolodvoru se je od njega
poslovilo ne samo mnogo predstavnikov, marveč tudi mnogo ostalega občinstva. Dr. Beneš se je bil v Ljubljani popolnoma udomačil, saj si je tu tudi izbral življenjsko dužico. gospo Miro iz ugledne Knezove družine. Čil je plemenit človek, ki je marsikomu storil kaj dobrega, še zlasti rad je pol-piral dijaštvo. Iz Ljubljane je v svojih najlepših letih odpotoval v Prago, kj er je nastopil službo v takratnem zunanjem ministrstvu. Nato je služboval nekaj časa v Indiji, pa se je spet vrnil v Prago, kjer je zdaj umrl za posledicami težke cpsracije. Ob sporočilu o njegovi smrti se klanjamo njegovemu spominu in vdovi odkritosrčno sožalje.
Italijanski oklopni oddelki na vzhodnem bojišča
Kronika
•	In memOriam. Z zlato kolajno za hrabrost sta bila po smrti odlikovana dva znamenita italijanska letalca. Prvi je letalski stotnik Vittorio Suster, ki je že pred sedanjo vojno premeril več kakor 2 milijona km na poletih čez Atlantski ocean, Afriko in čez Alpe. Drugi pa je pokojni letalski "kapetan Loris Pivetti, ki je prav tako opravil nešteto poletov med Italijo in Etiopijo.
•	Smrt viteza železnega križa. V trdih obrambnih bojih na vzhodni fronti je padel na čelu svojega grenadirskega bataljona 401etni major Janez Moshammer, doma iz Judenburga na štajerskem. Bil je odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa.
•	Muzej umetnosti Rivoltella v Triestu, ki je bil od pričetka vojne dalje zavoljo varstva pred letalskimi napadi zaprt kakor vse druge italijanske umetnostne galerije, je zdaj spet dostopen javnosti. Zaradi svojih zakladov je deležen svetovnega slovesa. Saj še celo v Italiji ni dosti muzejev, ki bi se mogli po dragotinah in vrednosti kosati z Rivoltello.
•	Velika škoda po burji. Kakor poročajo s Fiume, Je silovita burja povzročila mnogo škode v mestu in prostrani okolici. Na Grobniškem polju je razkrila številne hiše. Zgodovinski frankopanski grad na Trsatu je tako poškodovan, da ga bodo komaj popravili. Samo na Grobniškem polju so ocenili škodo na milijon lir. Prav znatna pa je škoda tudi v Fiumu, kjer so poškodovane aleje in hiše. človeških žrtev k sreči ni bilo.
•	Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 9. decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi. brezplačni prospekti na razpolago Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19 ure.
U LJUSLJAKE
u— Novi grobovi. V visoki starosti 90 let je umrla v Prevacini ga. Avgusta Orel, vdova nadučitelja in skladatelja. Blaga mati je vzgojila dva sina, odvetnika dr. Vladimira in bančnega uradnika Starka. K večnemu počitku so jo položili 25. oktobra. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Dolenčeva, vdova po višjem sodnem svetniku. Zapustila je tri hčerke. Pokopali so jo včeraj popoldne pri Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce višji knjigovodja v pokoju g. Albin Ravnikar. Na zadnji poti ga bedo spremili v četrtek ob 16. iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Profesorsko društvo poziva vre svoje člane, da se udeleže pogreba n"j-:tcrej-šega člana, zaslužnega in slevečega učenjaka. akademika prof. A'f rza Pavlina. Pogreb bo danes ob 15. na Žalah. Zbor pred molilnico.
Za visokega dostojanstvi n'!fa mest-
ljenl sobi s souporabo kuhinje,, v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistratne hiše za vodnjakom.
u — Sonce tudi v decembru. Kakor Je njegov prednik november končal, tako se je december uvedel s suhim mrazom. V torek zjutraj smo imeli 5.2 pod ničlo in čez dan se je ozračje ogrelo komaj do 1.3 nad ničlo. Slana se je držala do opoldne, ko je posijalo sonce, ki je raztalilo tudi ledovje po mlakužah, jarkih in obrobjih potokov. Včeraj zjutraj je bilo nekaj manj mraza, zabeležili smo —3C. Sonce je že kmalu posijalo in če nas že ni kaj prida ogrelo, nas je vsaj prijazno podravljalo.
Središče Ljubljane je poživljeno z Miklavževim aejmom na Kongresnem trgu. Tradicija je ohranjena, čeprav je število šotorov in stojnic nekoliko manjše kakor lani. Trgovanje se je pričelo včeraj.
u— Zaradi zapornic drž. železnic na Zaloški cesti, ki so večkrat dalj časa zaprte, se tramvajski službeni vozovi, ki odhajajo iz Ajdovščine ob 19.27 v Moste, vračajo v remizo šele po 20. uri, spremljajoče osebje pa še kasneje na svoje domove. Da bi se omogočilo obratovanje, odgovarjajoče odredbam, je uprava električne cestne železnice odredila, da bodo ti vozovi od 2. t. m. dalje vozili samo do voja/ke bolnišnice, t. j. do zadnje postaje tostran proge na Zaloški cesti.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije, v Ljubljani obvešča vse učence, ki zaradi višje sile niso mogli opraviti izpitov za preteklo šolsko leto, da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki žele delati izpite, naj se čim prej javijo pri ravnateljstvu.
u— Dramatsko-igralski tečaj. 2e sedaj, še bolj pa v bodočnosti boste imeli koristi, če se prijavite v igralsko-dramatsko šolo, ki se začne 10. decembra. Dnevno praktičen in teoretičen pouk. Vodijo priznani strokovnjaki. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16., Mestni trg 17-1.
u— Italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino poučujemo po najmodernejši metodi. Začetni, naialjevalni in dopolnilni tečaji; dopoldne, popoldne, zvečer. Novi tečaji prično 7. decembra. Prijavljanje dnevno od 18 do 12 in od 14 do 16, Korepetitorij, Mestni trg 17/L o
U— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zahodu. Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali kon verza cijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Starši, izkoiistite priliko in vpišite svoje sinove in hčerke v korepetitorij. Dnevno poučujemo vse predmete srednjih, strokovnih, ljudskih in trgovskih šol (razlaga, popravljanje nalog, izpraševanje). Važno za one. ki žele privatno napraviti razredni izpit in one ki ne obiskujejo redno šole. Vodimo stalno kontrclc na šolah. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 11. do 16. ure. Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
Nagradno iekmovanfe za povečartp kmetijske proizvodnje
Z določbami odloka predsednika vlade je odrejeno med kmetovalci Ljubljanske pokrajin tekmovanje v državnem natečaju za povečanje kmetijske proizvodnje. Prošnje za uvrstitev v tekmovanje, kolkovane s 6 lirami, se morajo do 31. januarja 1943-XXI predložiti Pokrajinskemu kmetijskemu inšpektoratu v Ljubljani — Puccinije-va ul. št. 9.
Glavni predmet natečaja so sledeče rastline: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, krmske rastline pa tudi živinoreja s posebnifh ozirom na proizvodnjo mleka. Tekmovalci se udeležijo tekmovanja s celotnim gospodarstvom in njega organizacijo, k' se z njim prijavijo. Najmanjša površina posestva je določena na 3 ha.
Denarne nagrade za pokrajinsko tekmovanje so razdeljene takole: Skupina velika posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša nad 80 ha: 5 nagrad v skupnem znesku 15.000 lir.
Skupina srednja posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša 15 do 80 ha: 10 nagrad v skupnem znesku 13.000 L.
Skupina srednja ln mala posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša 3 do 15 ha: 24 nagrad v skupnem znesku 22.000 lir.
Razen osnovnih činjenic za presojo, določenih v odloku v državnem natečaju, se bodo za določitev nagrad upoštevale še sledeče: 1) sistem (način) gospodarske uprave, 2) zboljšave in ureditve zemljišč, 3) zmanjšanje neplodnih površin, 4) shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice, 5) shranjevanje in uporaba krmil in stranskih pridelkov gospodarstva, 6) uvedba kisanja krme.
Pokrajinski kmetijski inšpektorat se obrača na kmetovalce pokrajine s toplim vabilom, da se udeležijo tega važnega pokrajinskega tekmovanja za zvišanje krr?-tijske proizvodnje v plemeniti medsebojni tekmi.
S P O U T
Dva pikala za zmagovalce
Bogata bo obdaritev na table-teniškem turnirju Ilerniesa za moško in damsko
prvenstvo Ljubljane 1942
te je treba še enkrat opozoriti, da se turnirja lahko udeležijo tudi vse neverificirani igralci in igralke in da sprejema prijave vodstvo turnirja v soboto vse popoldne in
Kakor smo pred kratkim že opozorili, bo Hermesova športna sekcija prihodnjo nedeljo spet sklicala vse table-teniške igralce iz Ljubljane na nov turnir, na katerem bo odločeno, kateri so v našem mestu najboljši predstavniki obojega spola v lej panogi. Prireditev bo imela gotovo še večjo privlačnost, ker so organizatorji prejeli od župana mesta Ljubljane dva
krasna Dokala. ki sta določena v trajno i tična darila.
v nedeljo do 8. zjutraj (za dame do 10. zjutraj) v Mikličevi dvorani, kjer bo tudi turnir sam. Razen prej omenienih pokalov so za vse igralce, ki bodo prišli na boljša mesta, pripravljen tudi lepa prak-
last zmagovalca in zmagovalke v obeh g' ivnrn konkurenca!) posameznikov.
Prireditelji so že dozdaj prejeli veliko 1 š'evilo prijav za ta turnir, gotovo pa se j bodo do 'sonca tedna zslasili še vsi znani ' in neznan: tabie-ten ški mojstri za nastop
no županstvo nujno potrebuje dve eprem- : na ierr> zanmivem tekmovanju. Interesen-
Sportno občinstvo, ki je že zadnjič pokazalo veliko zanimanje za takšno borbo za zelenimi mizami, je vabljeno tudi to pot. da v čim večjem številu obišče tekmovanje. Iz propagandnih razlogov bo vodstvo pobiralo vstopnino samo po 1 liro za ves dan obiska.
slovstva iz peresa profesorja univerze v Marburgu dr. Friedricha S c h ii r r a. Uvaja g3 slika Francesca de Sanct s.a na posebni priilcgi. Pregled, spisan z z-.anstveno erudi-cijo in sintetičen v svojih končnih nasiled-kih, je razdeljen v petnajst poglavij. V uvodu označuje Sehiirr duhovne spremembe nove Italije. Mišljena ie Italija, ki je nastala po risorgimentv n popmeiia z njun svojski duhovni obraz V »prtdju je vprašanje romantizma v ita.lijansk- kulturi. Če je mogla Gma Martagiani objaviti 1. 1908. knjigo z naslovom »il r.-.mantcismo italiano non esiste«. so videli drugi' v italijanskih kulturnih, posebej še slovstvenih struiah vse polno romantičnih s'inic. ki so vpiivaile celo na gibanje za zedmjenie in neodvisnost. Poseben izraz romantike vidi kritik G. A. Bcrgese v De Sanctisovi ustanovitvi nove estetske kritike. Sen"mer.ta!nost milanske boheme (Scapigliatura) m moralizem Manzcnijancev sta nrav tako izraz romantike, kakor so njeni nadaljnji izrastki v samem verizmu. Iz večje časovne perspektive, sodi pisec, prihajamo do sipozranjč da je pravi doprinos romantike za Italijo odklonitev sleherne vrste retorike ki jt bila dedna italijanska slabost. V tem nog edu ni mogoče dovolj poudariti njenega pomena. Luigi Russo vidi njen nacionalni pomen v tem, da se je borila zoper staro, učeno, air-kadiisko književnost ki je životarila brez ideailov. ter da je utemeljita novo, pozitivno, etično in ljudsko pojmovanje žvljenja in umetnosti. Italija, ki bi trla i*lrezana od velikega evropskega romantičnega gibanja, bi bila neizprosno zastarana, brez pomena in brez kakršne koli funkcije v svetovni literaturi. V priključitvi na pl-dno romantiko pa je imel posebno veliko vlogo s svojo asketsko kritiko De Samctis.
V	nadaljnjem označuje Sehiirr značaj m pomen regionalizma m narečne ca slovstva v Italiji ter poudarja zanmrvo dulio- no razčlenjenost v 19. stole*ju: Medtem ko pn> cvitajo v severni in srednji It3.ij< pozitiv-zem. racionalizem in mattrashzem. ost a a južna Italija, zlasti Napi/i pribežališče he-gclijanske filozofije nada'ii-j'«c Galicijo De San c tisa m P»erti. Spaven*t in utemeljujoč obnovo italijanskega idealizma (Črnce. Gen tile). Nadaljevanje r on .fin t <ke vidi Sehiirr v romantičnem in-div duaMztm. ki se stopnjuje v egotizem Or ani"? .n D Annun-zia in izživlja v raznih drug'h sdovstveno-dekadentnih pojavih Posebtj st zaustav^a pisec pri reakciji zoper fiic/« tsk' m znan stveni pozitivizem; pri tem oznaome duhovno pretakanje mttzschejanstva n nacional-no-ideadističnih struj «krog futur zrna ;n drugih slovstvenih tokov »ja cu nastopa Fašizma, ki — zlasti po izpodbudah B Mus-solinija — pomeni tudi za sl->vsiv<, na.-tanek novega socialnega in duhovneg* tr/račia v katerem dozorevajo idejne kali »novega latinskega imperializma«. Fašizem e zanesel v literaturo aktivistična nače''a m »'ku;al spraviti v sklad tradicij« in novoromantič-ni dinamizem. Njegov posebno očitni vpliv v Slovstvu vidi Sehiirr v »oznanenju novega optimističnega življenjskega m svetovnega čustvovanja cele nacije v nasprotju s pesimizmom predhodnega obdob:a in še prvih povojnih let. Iz novega duševnega nastroja. iz čustva življenjske povezanosti m posvetnega uveljavljanja pa mora nujno nastati tudi novo slovstvo«.
V	Schiirrovem razglablianjv. duhovnih osnov italijanske romantike č.tamo tud' značilno, a sporno opazko, da pomeni romantika tretji vdor germanskega duha v romanski svet (prvi je bil po selitvi naro-
dov drugi ra v času refo-mse je)
V prvem p l avili <-brj» n«vj» v.churr osebnost :n deUi v -,<;>t	f ovstvt-
r,e«»n teor-itiia zs^vlov nsna n kn -ka rr<ii-i-esca De Sanctm .ni k'it o/^aJu t- •:!/•• r»i <■•{ r^mant-ke k ver :<mu «r,.tm	n
drrn'čn;-'-'m. liter.«ton. x -br-. t. p-fflavju sc oi vi z d ••*;«.-it kv r- / -e ■> k<»nMt~inr v iv^cčj h er •?p'< « / tur čn m Si!ovf«tv<?m V nnlaljnu.-r. r. slijv-inio n-rka-
zu i nun/ia
Pa'? •'-) ie v
2'K.-
Orana
n\\u-

ni / na-

•n rt-"a izem « i D A'in'1'i/ a
rgk 51'' iibno-
»I- <? .fzem nadčliv e-tvo r-Generacij: .•»kn.«? Pacc ^iia i je odmeril p->-°bno e- -•"'•sv "t vitcPu f i 1 oz oSk <) - e*'' e t > k e krit ke H C.-.-ce-ju Nov.-romantične -trurc (Crer-uscalari La Voce fvtursti) zavz"e e->«•» nadaljnjih p.''*;avj V /ver > kulturno krzo n-teiek*u'ii:zma pr kazu e Scbitr hum'Tiste
ter prehaja
tod k no-iV u Tote-kn^pa
gledal'1 ča sn k P'raude-'lu Iztnsd čisto sodobnih. pojavov jt Oohd p «(b.io r<»Slavje Massinv: Bontemnell s sv»j m .>\oveccn'( '< in z njim združenim premagovati;em ui-tclektualizma preko n.tnanv.čnt ironije n grotesknega humorja Prcgltd zak'uituie poglavje z naslovom. »Goj^t* trad ciie in avtohtonosti, novi klasicizcm 'n realizem (Baldini. Bacchelli. Ungaretti td ) <• V ta okvir je sprejeta tudi lib-raturS zadnicga desetletja »Izida bojev med ni>»o romantiko in novo stvarnostjo še ni videti Novi realizem učinkuje za stdaj ko-t zdravo rav notežje nasproti pretira van'en in forma' nemu neredu nove romantike Zdi se pa da je nova romantika preveč zAcreirmcna v duševnem razpoloženju časa m /11 moči reči, da bi bila premagana «
V svojih 9odbah o posameznih osebnost h novejše italijanske literature in o n jih stva-
r-tvan ie prof Sehiirr doka: str.,-C Marsikje •e naslanja na F!o:<-. citira pa tud: druge ■ta!jjan>ke sedobne kritike. Nekater m zna nun mtnom. na primer Adi Negn je od-mer;! kar presenetljivo s-k "r.^m prostor (mn- ao bolj uvažuje Matildo Serao " Gra-7;o D '.'d ' ) Obsežno obravnava D Annun-iii:' i7'kazu;e pozornes-t pojavu Marinettija. ■ ) Pap-ntiu p.i sodi. da je še vedno po'n no-f; m jih protislovij m da br. od niega ostalo v bodočnosti samo n-.kai strani Zan-miv je S i-h iirrov oris Piraiidella 'n njegovega psi-h<>!?/kcga relativizma. — Z de uin prof. dr. Schurra je dobil znameniti »H^udbuch der Li*e-at"rw »??n?chaft« znanstveno »ehtn« ?.-popu n.? c v.
ZAPISKI
Razstava krajin Fr. Pavlovca
Na praz* k dne 8. t. m. re bo začela v Galeriji Obersnel razstava slik našega priznanega slikarja Frana Pavlovca. Umetnik, ki je z vsako dosedanjo razstavo vzbudil pozornost in navdušenje vseh poznavalcev umetnosti, bo razstavil več kakor 30 sDk v olju. same kraj ne Podobe so nastale !etoš-je leto in s'cer v s;verni okolici našega mesta, okrog Stožic. Zbirka predstavlja nov. zaradi kvalitet Pavlovčevega kra;,inarstva posebno pomemben donesek k umetmški upodobitvi domačih krajinskih značilnosti, obenem pa je nov izraz Pavlov-čev? umetniške zrelosti.
Na zarimivo razstavo opozarjamo že sedaj naše občinstvo.
Zbirka mladinske lirike
V založbi Ljudske knjigarne je :zšla 56 strani ob egajoča zbirka mladinskih pesmi Radislava- R u d a n a »Mlada Vesna«.
Snovno prav kakor oblikovno se Rudanov9 pesmica gibljejo v danes že tradicionalnem okviru tiste naše mladinske lirike, ki ji je dal nedosegljivi vzor Oton Župančič s »Pi-sanicami«. Pesmi, kakor jih imamo v »Mladi Vesni«, ne kažejo kake nove, oseb-nejše note, vendar so po dikciji in drugih formalnih odlikah prav lepe. slikovite in primerne za recitacijo.
Ksenija Prunkova je opremila knjižno z ljubkimi ilu tracijami. ki srečno združujejo lirično mehki ton pesmi s čisto dekorativnimi poudarki in dajejo vsej zbirki lepo estetsko zaključenost.
»Nag rod« prinaša v pravkar iz*šli 3. številki pripovedno prozo St. K. »Zgodba z zrakoplovom«, I. Slokanove prireditev M. Ledejeve japonske zgodbe »Kokiši Mi-kimoto in njegov biser«, pesem Gustava Strn!še »Jesen« (z ilustracijami Gregorja Strniše), L. N. Tolstoja »Indijske«, članes o sinjem športu, drobne zanimivosti m A. C-jeve poročilo »Na obisku pri malih lutkarjih«. Ilustracija je izvršil T. Kos.
V Rimu je bil te dni otvorjen muzej, v katerem je smotrno zbrano gradivo, ki se tiče najstarejše zgodovine Italije in njene najprvotnejše civilizacije. Novi zavod se imenuje »Museo delle origini e delle tra_ dizioni« in je zaupan vodstvu prof. Relli-nija. V njem zbrani material bo s pridom rabil vsem tistim, ki bodo hoteli proučevati zlasti resne in etnične probleme v zvezi s prezgodovino <talske zemlje in njenega prebivalstva.
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Ljudf e In živali v bosfM z mrazom
Polhi so najvztrajnejši zaspanci — Sama vsakih 27 minut
zajamejo zrak
Največja ladja na svetu
Dne 11. novembra je bilo pomotoma jav-ljeno torpediranje angleške vojne ladje »Queen Elisabeth«. Po točnem raziskovanju se je pokazalo, da torpedirani parnik ni bila vojna ladja, ampak brzi potniški parnik »Queen Elisabeth« s 86.000 tonami, last družbe Cunard Whlte-Star-Line. To je največja ladja na svetu, ki je bila zgrajena z namenom, da za Veliko Britanijo osvoji »modri trak« Oceana.
»Queen Elisabeth« je b:la zgrajena v ladjedelnici Brown & Co. v Clvde-Banku in je bila 27. septembra 1938 splovljena v morje. Parnik je dolg 344 m in širok 31 m. Dve seriji turbin, ki razvijata moč 200.000 konjskih sil. poganjata ladjo s povprečno brzino 29 do 30 morskih milj na uro. Parnik pa še ni bil popolnoma iz-gotovljen, ko je izbruhnila vojna. Zaradi varnosti pred nemškimi letalskimi napadi so ga najprej odvlekli v neko severnoirsko luko, od tam pa na hitrico v varstvu megle in noči prepeljali v neko severnoameriško pristanišče, kjer naj bi bil bolj varen pred osovinskimi podmornicami in letali.
Veliko pomanjkanje ladijskega prostora je prisililo Angleže, da so tudi ta veliki parnik namenili službi za prevoz čet. V tej zvezi je zanimivo omeniti, da je angleška vlada že ob priliki gradnje sličnega parni-ka »Queen Mary« sklenila z ladjedelnlško družbo pogodbo, po kateri se je družba obvezala, da bo pri gradnji in ureditvi no-
tranjih prostorov upoštevala gotove vojaške zahteve. Očitno je bilo, da so že v mirnem času mislili na to, kako bi velike ladje lahko porabili v službi vojne mornarice, ker je bilo ugotovljeno, da je njihova rentabilnost za sam potniški promet zelo dvomljiva.
Težko je preceniti število vojakov, ki jih sprejme na krov takšna ladja. Ce upoštevamo. da je na parniku poleg 1000 članov pcsadke lahko dobilo prortor 1700 potnikov, od katerih je več V ckor 750 bilo nameščenih v zelo prostornih kabinah, opremljenih s kopalnico, tedaj lahko računamo, da na takšnih ladjah prevažajo najmanj štirikrat tcliko vojakov kakor v mirnem času potnikov.
»Queen Elisabeth« je' zaradi zadetka e torpedom in zaradi nato sledeče eksplozije toliko poškodovana, da delj časa ne bo mogla izpluti iz dcka. Na morju je od velikih prekooceanskih orjakov sedaj samo šc ena ladja, in sicer »Queen Mary«. Tretji parnik te veličine »Normandie«, ki je francoska last in ima 83.000 ton, je bil kakor znano ob izbruhu vojne v newyorškem pristanišču in jc ostal tam, dokler Zedinjene države niso poskušale protizakonito prilastiti si ladje in jo pretvoriti v letalonosilko. Namera pa je bila preprečena, ker je na parniku večkrat prišlo do hudih požarov. Ob zadnjem večjem požaru se je ladja nagnila in se potopila.
Iz Novega mesta
Neprijetno postaja zunaj Pred prvim zimskim d^hom so ljudje zbežal; v svoja stanovanja, kjer so v kovčegh j.n omarah poiskal topla zimska oblačila Tako se varujemo pred neprijaznim vremenom m, ž val; pa se znajo prav tako, če ne še bolje varovati protj mrazu". Mnoge :zmed njih store prav obratno kakor ljudje. Medtem ko mi s kurjenjem zunanjo temperaturo Piilagod'mo notranji, zniža n. pr. kuščar enostavno svojo telesno toploto n jo izenači z zunanjo temperaturo. Ce smo prisiljeni. da v mrzl.h dneh stojimo dalj časa na prostem, tedaj začnemo z nogam; cepetati ali pa s hitro hojo skušamo po-pešiti krvni obtok. S temi posameznim okončinam dovajamo več krvi jn hranilnih snovi. ki se hitreje kemično presnavljajo in spremene v toplotno energijo. Hranilne snov moramo seveda nadoknadit,- in na to nas pravočasno spomni lakota; s tem je krogotok zaključen. Na podoben način se varujejo proti zunanji temperaturi tudi čebele v panju. Ob hladnem letnem času je v čebelnjaku mnogo toplejše kakor zunaj. Čebele ne sede trdo in nepremično v kepah, ampak se živahno premikajo in s tem proizvajajo telesno toploto. Posledica tega je, da se morajo tudi hranit.. Ker pa jim je čebelar odvzel med. k; so si ga nabrale v ta namen, jim mora hrano nadomestit; s sladkorjem.
Prehod iz poletja v zimo zadene človeka tem težje, čim manj je utrjen. Človeška koža, ki smo jo vse leto skrbno varovali pred vsakim prepihom, se je odvadila prJagojevati toplotnim spremembam zra-. ka Žile se ne krčijo več avtomatično, če pridejo v dotik s hladnim zrakom, koža ostane enako topla kakor prej in daje od sebe preveč toplote: zebe nas. Sele z vsi j o se nauči koža zopet pravilno gospodariti in skrbeti za to, da pr,- mrazu m močno napolnjena s krvjo in da ne proizvaja hladečega znoja.
Pr; višjih živalih deluje telesna naprava, ki ima opravka s toploto, posebno dobro. Poleg tega, da proizvaja primerno toploto, se pod kožo nabira tudi še mast, ki izolira telo prot vnanjemu zraku. Ce posadka nekega letala v hladnem letnem času leti zelo visoko, je pred mrazom ne ščiti dovolj nit; debela kožuhovinasta obleka; tu pomaga samo električna kurjava, ki je urejena na način kakor grelna blazina. Da elektric teta igra pomembno vlogo tudi Pri mnogih živalih v zaščiti proti mrazu, se ve šele v najnovejšem času. Kakor znano, sestoji koža zajca iz volnenih
gimrt novinarja Sulejnianpašiča. Z veliko žalostjo je bila v Sarajevu sprejeta vest o smrti novinarja Mehmeda Sulejmanpa-šiča. Pokojni je s svojim časnikarskim delom mnogo prispeval k zbližanju med hrvatskimi in turškimi muslimani.
Razstava hrvatskih umetnikov v Zagrebu ima mnogo obiskovalcev, med katerimi bo tudi številni kupci umetnin. Večje število slik in kipov je odkupila Poglavniko-va rodbina, nekatere umetnine pa so prešle v last kulturnih zavodov in umetnost ljubečih zasebnikov.
Baletna šola zagrebškega gledališča je dobila nove prostore v poslopju Hrvatskega Sokola. Za adaptacije je bilo potrebnih 70.0C0 kun; dela bodo končana decembra meseca.
Razstava hrvatske fotografije v Berlinu. Dne 4. novembra je bila v berlinskem Umetniškem paviljonu svečano otvorjena prva razstava hrvatske fotografije in 14 dni ostala na vpogled posetnikom. Razstavo je obiskalo mnogoštevilno občinstvo nemške prestolnice z visokimi osebnostmi na čelu. Med drugimi si jo je ogledal tudi italijanski poslanik Alfieri.
Zemun je dobil vojaško ^godbo. Pred
dnevi se je nastanilo v bivšem, poslopju kmetijsko-sumarske fakultete 35 vojaških godbenikov pod vodstvom stotnika Franja Svigerja. V kratkem bo godba izpopolnjena še z 12 člani. Kapelnik Franjo S^er je ob priliki prvega promenadnega koncerta dejal, da bo godba izvajala koncerte na prostem in v dvoranah, da tako vzbudi med prebivalstvom in vojaštvom zanimanje za vojaško glasbo.
»Pri m; i pradi. l- e bi bilo, da bi vam, plešastim modrijanom, potegnil meč skozi vratove, kajti vaše glave niso za drugo primerne, nego da ti skočile na preprogo'«
Tako je za vpil tretjega dne meseca ramadana 1. 700 po našem šteju kalil Ab-delmelik v Dama ku nad kronskim svetom svojih najstarejših. In kakor vsekdar, kadar je poglavarju vseh vernikov obraz zardel od jeze, se je oglasil tudi tokrat glas velikega dvornega pevca in kalifovega prijatelja Halida Alkatiba:
»O biser Orcajadov,« je dejal, »četudi •vet najstarejših ne ve, kdo ie ukradel tistih trinajst draguljev iz zakladnice, in ne more iztuhtati, kako se je moglo to zgoditi, se vendarle jaz, Halid Alkatib, drznem poiskati tatu!«
»Kako hočeš to napraviti?« je vprašal . kalif.
»Nu napraviti bom mogel le tedaj,« je odvrnil Halid Alkat*b, »če ml ti, zvezda Jutranje dežele, blagohotno dovoliš, da uporabim vsak pripoančak, ki se mi bo videl potreben!«
Kalif je malo okleval, kajti poznal je svojega pevca, potem je dejal: »To ti bodi dovoljeno, a da ti bo lažje ujeti tega vražje prebrisanega tatu, lahko ljudstvu sporočiš, da mu darujem življenje, čeprav si ga je zapravil za trinajstkrat.«
Ob tržnem času je Halid Alkatib stopil a svoje kitaro na gladko izprani robni kamen vodnjaka sredi širnega, z blebetom ljudi napolnjenega glavnega trga. In Halid Alkatib je zapel pesem o devetkrat prebrisanem tatu. Ki je zmogel neverjetne stvar, da je iz skalnega podzemlja Zakladnice ukradel prekrasne dragulje, ne da bi ga zalotili. Napev se je dojmil množice, začela ga je tudi sama prepevati, na zadnje ga je naravnost tulila in pasem je poletela z brzimi perutmi skezi mogočno mesto Dama; k.
Naslednji dan je stopil Halid Alkatib ■pet na rob vodnjaka in je zabrenkal s svo-
in ščetinast h dlak. Ščetine s0 ostre, dolge dlake, ki varujejo telo predvsem pred mokroto. mehke bele volnene dlake pa imajo prav takšno nalogo kakor pernice na na-š'h posteljah, namreč varovati telo pred
Poih med zimskim spanjem
mrazom s tem, da tvorijo okoli njega nekako zračno blazino. Ta zračna plast se tvon okoli telesa seveda le tedaj, če so ščetinaste in volnene dlake med seboj v primern razdalji. Da pa dlake to razdaljo obdrže. za to skrbi elektriciteta, s katero je nabita vsaka izmed njih.
Kakor hitro medved začuti, da je prišel čas, ko je najbolje, da se skrije v brlog, postane delovanje notranjih organov v telesu počasnejše. Celo diha žival med zimskim spanjem mnogo počasneje. Rekord v tem so dosegli polhi, ki imajo dolgo j<n globoko zimsko spanje. V 27 minutah polh namreč samo enkrat zajame zrak. Kaj povzroča nagon, da si nekatere živali ob določenem letnem času poiščejo prezimovališče in se tako- na najprimernejš način ubranijo mraza? Raziskovalci pr,- preiskavah živali, kj prezimujejo. niso našli samo sprememb v krvi, ampak tu d i v delovanju žlez. Zlast jim primanjkuje kemičnih snovi. ki jih proizvaja ščitna žleza. Ce vbrizgamo živali ekstrakt ščitne žleze, tedaj se prebudi tudi tedaj, če jo hladna zunanja temperatura še vedno sili k spanju. Zimsko spanje torej nima direktne zveze s toplotnimi spremembami. Prav tako, kakor se je posrečilo s hormoni ščitne žleze prekiniti zimsko spanje, se je namreč posrečilo tudi z ekstraktom trebušne slinavke v jnzu-linu živali celo poleti umetno prisiliti k zimskemu spanju.
Zgodovina Petrinje. Te dni izide iz tiska prvi zvezek zgodovine mesta Petrinje. Obsega 140 strani in ga je napisal višji šolski nadzornik Matija Filjak. Delo obravnava v glavnem Petrinjo v turški dobi. Zgodovina mesta bo izšla v več zvezkih ln so bili k sodelovanju povabljeni vsi zgodovinarji, ki se bavijo z njegovo preteklostjo. Z izdanjem zgodovine Petrinje bo na najbolj. primeren način proslavljena 700-letnica, odkar je Bela III. leta 1242. potrdil mestne svoboščine.
Javna dela v Karlovcu. Te dni so začeli s kanalizacijskimi deli v Kurelčevi ulici in na Senjski cesti. V ta namen je mestno načelstvo odobrilo kredit v višini nad dva milijona kun. — Pred dovršitvijo je tudi sodobno tvorniško poslopje tovarne kož, ki je trinadstropna in bo opremljena z najmodernejšimi stroju
Nova pošiljka brzojavnih strojev. Iz Nemčije je prispela v Zagreb večja pošiljka brzojavnih strojev, ki jih bodo v prihodnjih 3 mesecih montirali v raznih krajih Nezavisne države Hrvatske.
Banja Luka dobi novo obrtno šolo. Nedavno so se začela dela pri gradnji veličastnega poslopja za srednjo tehnično in moško obrtno šolo. Gradnja bo stala okoli 100 milijonov kun. Z novim šolskim poslopjem bo Banja Luka pridobila veliko reprezentativno palačo.
Polaganje telefonskega kabla med Hrvatsko in Nemčijo. V prvi polovici novembra so začeli polagati mednarodni telefonski kabel, ki bo spajal NDH z Nemčija Kabel istočasno polagajo v smeri od Maribora proti Sotli in od Zagreba proti So-tli. Tehnična dela opravlja nemška dru-
jo kitaro. Kakor zveneč veter je šla pesem preko streh, na minaretih so jo ponavljali zvonci, za rešetkastimi okni ženskih soban se je glasila in po samostanih za mestnimi vrati, končno je poletela z glasovi piščalk daleč v podeželje. Kje je knez tatov...
Kalif se je z obema rokama prijel za brado. »Nu, kje je knez tatov?« je dejal z globokim gladom. »Dobro te umem, Halid Alkatib. Menil si, če bo vse mesto Damask opevalo njegovo prebrisanost, bo tat stopil na plan, da bi se sončil v svoji slavi. Noben človek, meniš, se ne more upirati hudiču nečimernosti. Toda previdnost zaleže mnogo proti nečimernosti, pa čeprav sem mu daroval življenje. Sonči se v sijaju mojih draguljev, to mu zado tuje. Knez tatov je bolj prebrisan nego knez pevcev!«
Med tem govorom ga je pevec gledal samo s stisnjenimi ustnicami od spodaj navzgor. širok nasmeh je šel preko kalifovega obraza. Naslednji dan je stopil Halid Alkatib spet na svoj kamen in hiše so dozdevno plesale po napevu njegove kitare. Sirska jabolka m južno vroče oranže so poskakovale v svojih košarah in zdelo se je, da je ves Damask ena saima usta, ki vprašujejo po napevu: »Kje je knez tatov?«
Tedaj je neki mršavec v raševinl skočil na rob Vodnjaka in zavpil: »Tukaj sem, vidite, tukaj sem, knez tatov!« In neki svetlokožec se je preril skozi množico, dvignil pest njemu ter zakričal: »Laž«j! Jaz sem tisti, ki ga opevate, jaz sem knez tatov!«
Privlekli so oba pred svetlo kalifovo obličje. »Nu, Halid Alkatib,« je vprašaj vladar, »kateri izmed obeh je tat?«
Pevec je pokazal na svetlokožca. «Ta je... Pa povej, ali al res knez tatov?«
»Jaz sem tisti, ki opeva svet njegovo slavo, jaz sem Unaim ben Habab...«
»Ah,« se te oglas'1 vladar, »če bi vprašal onega drugega, onega sušca, kdo je knez tatov, kaj bi tedaj odgovoril?«
•
žba za polaganje kablov t* Berlina, medtem ko zemeljska opravljajo z domačimi delovnimi močmi. Po novem kablu bo možno istočasno 160 telefonskih razgovorov.
Nova tvorni ca špirita v Velikem Bukovcu. Na področju velike župe Zagorje se industrija lepo razvija. Med novimi industrijskimi podjetji so zgradili tvornico špirita v Velikem Bukovcu, ki bo začela z obratom v teku tega meseca. V novi tvornici bo zaposlenih večje število delavcev.
Kuhinja tobačne tvornice v Mostaru prehranjuje 600 delavcev. V mostarski tobačni tovarni je stalno zaposlenih 400 delavcev. Ob priliki odkupa tobaka pa je vselej zaposlenih okoli 1500 oseb, po večini delavk. Ker mnoge izmed njih stanujejo daleč od tovarne in zato ne morejo h kosilu na domove, je na hrani v tvorniški kuhinji 600 delavcev m delavk. Kosilo z mesom stane 15 kun, brez mesa pa 10 kun.
Stare propustnice za nočno kretanje v
Zagrebu nehajo veljati po sporočilu policijske oblasti 10. decembra. Vse osebe, ki so jim propustnice nujno potrebne, morajo vložiti dobro obrazloženo prošnjo pri policiji. Kogar bodo varnostni organi po 10. decembru našli na cesti s staro dovolilnico, bo najstrožje kaznovan.
Hišne pomočnice igrajo, pojejo in dekla-mirajo. Znana so prizadevanja hrvatske delavske zveze za izobraževanje hišnih pomočnic. Meseca oktobra je bil zaključen prvi strokovno prosvetni tečaj, ki ga je obiskalo mnogo udeleženk. Na nedavnem sestanku so hišne pomočnice sklenile, da bodo za svoje bolne tovarišice mesece da-cembra priredile božičnico in čisti dobiček izročile najpotrebnejšim. Na sporedu prireditve bodo Zagorkina igra »Božič hišne pomočnice«, deklamacije in petje..
Paketi za vojne ujetnike. Osrednji urad hrvatskega Rdečega križa poroča, da od 1. do 25. decembra ne bo sprejemal paketov za ujetnike, ki se nahajajo v Nemčiji. V Italiji nahajajočim se ujetnikom svojci lahko tudi v tem času pošiljajo pakete, morajo pa vidno označiti, da je paket namenjen v Italijo.
Drugi monitor so dvignili Iz Save. Poročali smo že, da iz Save pri Zemunu dvigajo tri monitorje, ki so bili potopljeni pb razsulu bivše jugoslovanske vojske. Prvi izmed monitorjev je že v popravilu, drugega pa so pred dnevi dvignili iz vode in ga zdaj odpremljajo na popravilo. Tudi tretji monitor mislijo v najkrajšem* času dvigniti, tako da bo hrvatska rečna mornarica imela na pomlad tri lepe vojne ladje.
Tvomica Tivar je zgradila že 44 delavskih domov. V Varaždinu je več tvornic, med katerimi je največja Tivar, ki zaposluje 2500 delavcev. Uprava tvornice je delavskim zdravstvenim in stanovanjskim prilikam posvetila veliko pažnjo. 44 delavskih domov je že zgrajenih, drugi pa so še v gradnji.
Regulacija reke Plitvice. Dovršeni so načrti za regulacijo reke Plitvice, ki v okolici Varaždina često poplavlja velike površine zemlje. Z regulacijo rečnega korita bodo pridobili 12.000 oraJoy plodne zemlje za kmetijstvo.
počitek v gostinskih obratih. Po odredbi ministrstva za ljudsko gospodarstvo bodo gostinski obrati v Zagrebu imeli vsak teden en dan počitka.
Mladina ne sme v gostilne. Policija v Sisku je izdala proglas, po katerem je mladini do 18. leta dostop* v točilnice alkoholnih pijač prepovedan, razen v spremstvu staršev.
Sneg v Bosni. »Hrvatrkl narod« poroča, da je v mnogih krajih vzhodne ta centralne Bosne zapadel sneg. V Sarajevu je zapadla 40 cm debela snežna plast. Tudi v okolici Banjeluke je pokrajina zasnežena.
Iz Srbije
Aretacija zaradi širjenja lažnivih vesti. Po poročilu beograjske »Obnove« je policija zaradi širjenja lažnivih in vznemirljivih vesti aretirala 21 oseb iz različnih, družbenih slojev v Beogradu. Aretirana. so bili kaznovani in odpeljani v taborišča.
NaroČite se na romane Dobre knjige?
■ — ===== ■ i i ^
Toda Unaim ben Habab je snel svoj turban ln Izvlekel iz njegovih zavojev pet lskrečih se draguljev. »Tu!« je zavpil. »Sedaj mi gotovo verjamete da sem knez tatov, ne pa ta s kameljim gnojem napolnjeni stvor!«
Pevec je pokimal: »Verujemo ti, Unaim ben-Habab, kajti ta sušeč je moj služabnik! Zapovedal tem mu skočiti na rob vodnjaka in razglasiti, da je knez tatov, ker sem vedel, da ti tega ne boš prenesel, da bi se nekdo drugi postavljal s tvojo slavo!«
Kalif je zadovoljno pokimal tn Izročil pevcu dva svetla diamanta: »To naj ti bo plačilo, Halid Alkatib! ... Tebi Unaim ben Habab, pa sem daroval življenje. Vendar pa mora po pravici in zakonu spregovoriti meč, kajti tvoje dejanje ne sme ostati brez kazni. Poslušaj tedaj mojo sodbo: Na mo-rišču naj zamahnejo za dve širini roke od tvoje glave z mečem, potem lahko od-ideš, da se boš veselil moje mile sodbe!«
Naslednje jutro je kalif v spremstvu Halida Alkatiba pojahal po lepi, premi glavni cesti Tarikel-mostakim. Po kratki molitvi v džamiji, glavnem svetišču Omaja-dov, je krenil proti morišču, da bi po svoji navadi preštel na kole nataknjene glave ničvrednežev, ki jih je bil prejšnji dan obsodil na smrt. Tedaj je zagledal bledi obraz Unaima na enem izmed kolov ta je obrnil vprašujoč pogled v svojega spremljevalca.
»Ah konica prerokove sulice,« je odgovoril Halid Alkatib na to nemo vprašanje, »pozabil sem ti poročati o Unaimovi smrti! Tvoje velikodušje ga je obsodilo na zamah z mečem dve širini roke od njegove glave. Po nekem nesrečnem naključju pa so ga postavili na glavo to tako je zamah na žalost presekal njegov vrat! Od tega je umrl in se ne more veseliti tvoje mile sodbe! Inšalah! Bog je hotel!«
Kalifov ostri pogled je počival na užaloščenem pevčevem obrazu. Počasi pa je vladarjevo lice obsijal nasmešek. Halid Alkatib je vrgel lz očesnih kotov bežen pogled v njegov obraz Potem sta si oba po-kimala z glavo in nadaljevala jutranjo ježo.
n— Zima na Dolenj Kem. Mrzli val je zajel tudi Dolenjsko in v nedeljo zjutraj je zdrknilo živo srebro na 9 stopinj pod ničlo. Najhujši mraz je vladal preko noči na nedeljo in je tokrat prvič letos zamrznil tudi Težki potok prav do izliva v Krko. Nad Krko pa so se pojavili prvi sladkovodni galebi, ki so prav redka prikazen na Dolenjskem in ki baje oznanjajo prav trdo ta ostro zimo. Razen ostre zime pa je na Dolenjskem tudi dekajšnja suša, saj letos sploh nI bilo običajnih jesenskih nalivov, -nega pa je po ravnini zapadlo le za dober centimeter. Radi velike suše so mlini in žage ob Krki in njenih pritokih morali ustaviti delo, saj že dolga leta niso bile ob tem času dolenjske vode tako nizke.
—n življenje in smrt. V mesecu oktobru je bilo v Novem mestu rojenih 38 otrok, od tega 18 deklet, en par dvojčkov in dva mrtvorojenčka. Poročili so se: Fagiani Robert, odvetnik ln Merhar Bogomila, Skrabl Danilo, absolvirani jurist in čebula r Ro-zalija, trgovska pomočnica; Rus Ivan, zasebnik in Majer Justina; Lukšič Stanko in Brunskole Valentina Umrli so: Pire Fran. čiška iz Prečne; Ucman Alojzija iz Stopič; Vtadišman Alojzij iz šmihela; Brulc Franc iz šmihela; Gričar Branko iz Vavte vasi, Zagorc Janez iz št. Jerneja; Potočar Janez iiz šmihela; Avguštin Ana iz Toplic; Hu-doravac Marija iz Črnomlja; Fink Ana iz Cikave; štangelj Vid iz Jame; dr. Pavlič Ignacij iiz Novega mesta; Jelen Bogomir iz Birčne vasi; Rajar Ana iz Sel; Piletič Benedikt iz Regerče vasi; Mamilovič Ferdinand iz Hrušice;; Košmrlj Cecilija iz Irče vasi; Vovk Frančika iz Potovrha; Hrastar Marija iz šmihela; Smrekar Frančiška iz Birčne vasi in Fink Jožefa iz Smol en je vasi.
541.	Kaj Je melodrama?
542.	Kdo so bile sirene starih Grkov?
543.	Kaj Je simbolika vobče in kaj pra vi simbolika barv?
544. Se ena s novel
Novce postavi tako drugega na drugega, da dobiš namesto desetih novcev pet
kupčkov po dva novca. Smeš Jih pa prestavljati samo tako, da skočiš čez dva novca na tretjega.
545. Za računarje
Ce neki travnik lahko pokosi 8 hlapcev ▼ 9 urah ali 9 dekel v 10 urah, v koliko urah bi bil isti travnik pokošen, če bi šlo na delo Istočasno 12 hlapcev in 15 dekel?
Izračunajte na pamet!
• • •
Rešitve nalog od L t m.:
536.	Levičnikov je 2 do 9 odstotkov vseh ljudi.
537.	Izraz »Jovialen« Izvira od tega, ker so v starih časih vse, kar je vedro in veselo, pripisovali »vedri zvezdi«, Jupitru (Jovis).
538.	Beseda barva se uporablja v različnem smislu. Barva Je lahko označba za svetlobo določene valovne dolžine od 760 do 396 milimikronov (1 mikron = ena tl-sočlnka mm, 1 milimikron = ena tisoč Inka mikrona = 1 milijoninka mm), tj. od rdeče do vijoličaste svetlobe v sončnem spektru (glej vpr. 443.). Normalno oko razločuje lahko v spektru približno 160 barvnih odtenkov.
Barva je lahko označba za posebnost dražljaja, ki ga napravi v normalnem očesu. Barva je pa tudi lastnost telesa, da lz vpadne svetlobe uniči (zadrži, vpije, absorbira) nekatere sestavljajoče barvne svetlobe, ostanek pa razprši ali propusti ln s tem v očesu vzbudi določen občutek.
če združimo del spektra v eno svetlobo, dobimo določeno zmesno barvo. Kakor vse barve spektra, združene v eno svetlobo, dajo belo svetlobo, tako lahko tudi po dve
n— padec s kolesom. Na povratku z dela domov je na ostrem ov'nku pri Rožrem dolu tako nesrečno padel s kolesa 32-letni delavec Radovič Milan iz Rožrega dola da si je pri padcu prebil lobanjo in je le malo upanja, da bo okreval.
n— Ne reče otrok. V - Cešči vasi se je smukala okoli štedilnika 2-let^a hči delavca Frančiška Radovan. Ko pa se je mati za hip oddaljila iz kuhinje, je dekletce po nerodnosti prevrnilo lonec kropa in pri tem dobilo težke opekTne po vsem sprednj;m delu telesa. — S krušne peči je padel in si zlomil levo nogo 4 letni sin pos stnika Anton Počrvina iz Vavte vasi. — Pri igranju je splezal na domači kozolec 7 letni sin kočarja Franc Kranjec iz Globodola. Nenadoma je izgubil ravnotežje in si pri padcu zlomil desno roko in dvoie rpbur. — Na domačem travn ku je padla 4 letna hči delavca Amalija Suhadolnikova iz Vinice in si zlomila desno nogo v gležnju. — Pri vpreganju se je vrtil okoli dome.čega konja 6 letni po .stniiki s'n MIha Dobrajc iz Senrča. Nenadoma se je korj zaradi ropota avtomobila splašil ter brcnil s tako silo otroka, da mu je prebil čelo.
Gsethefev spmmzzIU v Bratislavi
2e pred leti je dobila ena najlepših cest v Bratislavi ime po največjem nemškem pesniku Goetheju. V parku ob Goethejevi cesti pa nameravajo postaviti Goetheju še spomenik. Kip je izdelal znani bratislavski kipar Viktor Tilgner, ki bo povečan. Kipar si je zamislil Getheja s knjigo v roki, kako koraka po trgu Forum Romanum in opazuje rimske umetnostne spomenike.
zmesni barvi, združeni v eno svetlobo, dasta belo svetlobo, ako vsaka od njih vsebuje vse barve, iz katerih druga ni sestavljena. Taki dve barvi se imenujeta komplementarni barvi, n. pr. določeno rdeče in določeno zeleno, oranžno in modro, rumenkasto in vijoličasto i. t. d.
Ce vpade bela dnevna svetloba na telo, ki difuzno odbija vse barvne svetlobe enako, se nam vidi belo. Ce telo absorbira vsa barve bele svetlobe, se nam vidi črno. Telo se nam kaže v barvi, ki je zmes vseh odbitih svetlob.
Pri umetni razsvetljavi vidimo telo v njegovi naravni barvi, t. j. v barvi, v kakršni se nam kaže pri senčni svetlobi, le tedaj, če umetna svetloba vsebuje vse svetlobe, ki jih telo odbija. Svetilni plin in sveča izžarevata veliko rumenih, pa le malo modrih in vijoličastih žarkov; pri taki razsvetljavi ne razločujemo dobro zelene barve od modre. Važno za dame pri izbiranju blaga za plesne obleke. Čudne barve človeškega obraza pri bengaličnem ognju! Barve na gledališkem odru po reflektorjih!
Prozorna telesa, ki propuščajo vse svetlobne vrste ali vsaj vse enakomerno, so brezbarvna. Voda je v tankih plasteh brezbarvna, v (več metrov) debelih plasteh je videti modrikasta.
Nekatera telesa so na površju drugače barvna nego v notranjščini, n. pr. kovinske tinte, ko se posušijo. Take barve imenujemo površinske barve. Kovinski lesk, ki se pojavlja obenem s površinskimi barvami, pripisujemo popolnemu odboju vpadne svetlobe na skrajni plasti površja. '
Barvano steklo absorbira komplementarni del bele svetlobe, vse druge odbija in tudi propušča. Sklad dveh komplementarno barvanih stekelnih plošč absorbira vso belo svetlobo.
•
539.	Štirje v dveh vrstah
Novec D položi na novec B, potem so v vodoravni in navpični vrsti v resnici po štirje novcL
*
540.	Iz drsalnega športa
Boljši drsalec preteče vsako sekundo 12 m, slabši drsalec pa vsako sekundo 7 m. Do tega rezultata pridete lahko z naslednjim preudarkom: Ce drsata drug za drugim, je od dohititve do dohititve razlika njih potov enaka 380 m; če drsata drug proti drugemu, je od srečanja do srečanja vsota njih potov enaka 380 m. V prvem primeru je razlika potov v 76 sekundah enaka 380 m in torej razlika potov v 1 sekundi 380 : 76 = 5 m. V drugem primeru je vstota potov v 20 sekundah enaka 380 m ta torej vsota potov v 1 sekundi 380 : 20 = 19 m. Kadar pa imam dano vsoto in razliko dveh neznanih števil, je neznano večje število enako aritmetični sredini danih števil, torej preteče boljši drsalec v 1 sekundi polovico od 19 -f 5, t. j. 12 m, slabši drsalec pa preteče v 1 sekundi pot 19 —12 t= 7 m ali 12 — 5 = 7 m.
Iz Hrvatske
Tat Ii Damaska
KAJ VIE M? IKAJ ZMAM 7
tJUTRO? St. 278
:Vtrtak, S. XII. HX2-XXI-
% f
%EA-' C'
Mali ogla
Prosimo
uc*e cenjene oglaševalce,
naj ne donašaio malih oglasni v zadnjem trenutku To velja zlast) za male oglase, nam'eniene za ne deljsko Številko Prinesite jih po možnosti že v petek v soboto pa vsekakor pred 11 uro
UP RAVA *J U T R A»
ro
TA
Gosp. pomočnico
za K-uiio m druga deia išče majhna rodmna Javi naj se Dalmatinova 1. III ndstr.. levo. 2 vrata.
16726-1
Postrežnico
u nekaj ur dnevno iščem. Verstovškova 23. 16789-1
Hlapca
pridnega, poštenega sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	16797-1
Služkinjo
vajeno kuhe in drugih hii-rih del sprejme takoi dvočlanska obitel). Dobra plača in hrana. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16785-1
Postrežnico
pri Krištofu iščem. Naslov v upravi »Slovenca«.
16782-1
Sprejmemo takoj
riehunike, kleparje in ključavničarje. Merkur, Puharjeva ul. 6.	16819-1
Brivskega vajenca
takoi spreimeni. — Franc \Vildman, Napoleonov trg 5, Ljubljana. 16808-44
Vajenec
ključavničarski se sprejme. Naslov v vseh poslov. Jutra.	16783-1
A
PREMOG
DEVA 1. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva aiica 5 Telefon 20-5?
Predpečice
za lončeno peč, 50 odstotkov prihranka na kurivu. za reklamne cene dobavlja »Merkur«. Puharjeva 6. 16816-6
Gugalnega konja
večjega, dobro ohranjenega, 2 omari za obleko in belo angorsko mačko prodam. Vprašati: Cesta Soške diviziie 58-1 od 13. do 16.	16809-6
Proda se
bel otroški kožušček do 3 let, visoke moške čevlje (rjave, športne št. 42), vse dobro ohranjeno. Isto-tam naprodaj radio Philips 4 pl. 1 starejša znamka, vse po nizki ceni. — Ogled pri: Ščuka, Stari trg 17-111.	16801-6
Otroško železnico
moške čevlje št. 40, oboje dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	16799-6
Štedilnike in pefl
več komadov različne velikosti. nov sistem »Merkur«, 50*/« prihranka na kuriru. Dobavlja za reklamne cene Merkur, Puharjeva 6. 16815-6
Kuhal no ploščo
(rešo), predvomo Siemens, na 2 plošči, skoraj novo, ugodno prodam. Ogled v delavnici Goreč. — Cesta Ariele Rea 14. 16791-6
Prodam
par gojzeric št. 44. Glin-ška 3. leveč. 16787-6
Perzijska preproga
(2.25X31 po nizki ceni naprodaj. Božič, favornikova 17.	16786-6
Dve omari
»Bidermeier«.
1
grobna
E39BBB
Kupimo biciklje
bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo dobro. — Merkur, Puharjeva ul. 6.
16818-11
svetilk a. 10-1.
Polianska re^t.i 16780-6
Otroške vozičke
vseh vrst kupite. p-odaite ali zameniaite pri »Prometu«. — Nasproti knžn.nsk-cerkve.	16777-6
Krznen plašč
zelo dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	16810-13
Zimski plašč
damski (vatiran, kožuhast ovratnik), novo žimo in blago za kauč, oves. pšenične otrobe. preizkušeno plodovito zaiko prodam. Nnslov v vseh poslov. Jutra.	16802-13
Prodam
črno moško suknjo za srednjo postavo ia	za-pestno uro. — Bleiweisova "alV. Ljubljana. 16805-13
Čevlje
za lOletne otroke, še dobro ohraniene, nekni parov naprodaj. Rudolf Zore. T.iub-Ijana, Gledališka ul. 12.
16806-6
Schaffausen
ali Ornega žepno uro kupim. Ponudbe z na vedbo cene na ogl odd Jutra pod »Točna nra< 16759 7
Pisalne stroje
gramofone ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje tn plača najvišje dnevne cene EVE-REST Prešernova ulica št. 44	J-129-M-7
Vreče, biciklje,
bicikelj-gume in motorna kolesa kupimo in plačamo zelo dobro. — Merkur, Puharjeva ul. 6
16817-7
Pečico
gaiperčka kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pečica«.	16798-7
Krasna spalnica
nova, šperani, moderne oblike * okroglinami, tridelna razstavna omara, barva slonokoščena kombinirana z rdečim, takoj naprodaj za lir 4500. Društvena ul. 23 pritličje. Moste.
16803-12
Kupim
dobro ohranjeno samsko sobo s kaučem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trd les«.	16814-12
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Flori-ianska ul. 31-1. 16811-23
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom v centru mesta iščem. Največkrat odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«.	16788-23a
Hišo ali zemljišče
kupim do 1,500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 16796-20
Stavbno parcelo
kjer koli proti severni strani Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siška-Bežigrad 1942«.
16750-20
Stavbno parcelo
530 m2 po Lir 150 ob Celovški cesti prodam. Pismene ponudbe le od resnih kupcev na ogl. odd. Jutra pod »Za enonadstropnico«.
16498-20
Pisalni stroj
cirllični kupim. Ponud be pod »Cirilica« na <«1. odd. Jutra. 16738-29
Pisalni stroj
prenoem ali pisarniški kupim. Ponudbe pod Rabljen st oj« s> ogl. odd. Jutra. 16737-29
Pouk
Klavir
nemičino, angleščino poučujem temeljito. Grem tudi na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16792-4
Klavir poučujem
po najnižji ceni; na željo pridem tudi na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16591-4
Rumeno korenje
repo za ribanje. Krmilno peso in rumeno kolerabo Je čas kupiti samo še nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozar jamo vse reflektante. da Jih prodajamo samo ge nekaj dni v našem skladišču v Maistrovi ulici št. 10 in v mesarski stoj niči Pr. Ocvirka na Po-pačarjevem trgu. Zalo ž:te se pravočasno! Go spodarska zvezi — Ljub-ljana	16723 33
glasbila
Ugodno prodam
skoro nov gramofon (kov-čeg) znamke »His Masters Voice in otroško klavirsko harmoniko znamke »Hoh-ner« fRegina I.) Naslov: Čopova 1 prvi vhod priti, vrata št. 12 od 12. do 15. ure.	16790-26
Električni gramofon
z vdelanim ojačevalcem in zvočnikom prodam. Naslov v vseh poslov. lutra.
16781-26
vseh vnt kupujte, prodajte ali zameniaite pn »Prometu«.	16778-26
Obrt
Gospodje, pozor!
Klobučarna »Pa1k« vam itrokovnjaSkc tMstL preoblikuje m oift>arva Klobuke vseb vrst pe nizkih cenah Lastna delavnica - Se priporoča Rudolf Patk Sv Petre -e*t» Vi	I-1S8-M-3C
INSERIRflJTE V JUTRU
T
REKTOR KR- UNIVERZE V LJUBLJANI in PROFESORSKI 7T5CR
FILOZOFSKE FAKULTETE
n;iznanjata žalostno vest, da je dne 1. decembra 1042 umrl gospod
Krzso!
Damski In otroški pia&i. krzno za obšive in žepe. muli. ovratniki itd pri L R o t. krznarstvo — j LJubljana. Mestni tri; 3.
J-188 M 30
Izgubi] sem
zlat prstan z akvamarinom včeraj ob 12. uri v Zvezdi. Pošten najditelj nai ga odda proti dobri na-eradi v Murnikovi ul. št. 20 pritličje.	16820-28
honorarni uuiv. profesor in direktor univ. botaničnega vrta v pokoju
Zaslužnemu akademskemu učitelju in odličnemu znanstveniku bo univerza ohranila časten in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1942.

t
V italijanščino
prevaja
proSnje, dopise trgovske in tehniške stroke Teh- j nična pisarna. Cesta 29.
oktobra 13 J-170-M-37 j ————————— |
Vloge in prošnje
• ttalijaničim sestavlja, prepisuje, razmnožuje, izvr štiie vse informacije in razne osebne usluge »SERVIS BIRO«. Liubliana Sv Petra c. 29	1-189 M-37
f
Za vedno nas je zapustil naS ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in tast, gospod
višji knjigovodja v poboju
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 3. decembra 1942 ob 4. url popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križa. Ljubljana, dne 1. decembra 1942.
2ALUJOČI OSTALI
Potrtega srca naznanjam v svojem ln v Imenu sorodstva, da me Je moj
ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod
SEIDL FERDINAND
gimnazijski profesor v pokoju, vladni svetnik bivše Avstrije, odlikovan z redom sv. Save IV. bivše Jugoslavije, častni član občine Novo mesto, dopisujoči član bivše Jugoslovenske Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dopisujoči član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; nadalje častni član Geografskega društva na univerzi v Beogradu, Geografskega društva v Ljubljani, Muzejskega društva in Prirodopisnega društva v Ljubljani, Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu, Osrednjega društva SPD v Ljubljani in podružnice SPD v Novem mestu, član častnega predsedstva Akademskega starešinskega društva Jadrana v Ljubljani, dopisujoči član državnega Zavoda za geologijo na Dunaju in državnega Zavoda za meteorologijo in geodina-mifco na Dunaju, bivši mnogolrtni referent Akademije znanosti na Dunaju za vedno zapustil dne 1. decembra 1942 v 87. letu svojega delovnega življenja.
Na zadnji poti spremimo blagega pokojnika dne 3. decembra t L ob Vfc 16. urL
Novo mesto, dne 1. decembra 1942.
PAVLINA SEIDL, soproga — FRANC, trgovec in posestnik, brat — MILICA dr. GLOBEVNIKOVA, odvetnikova soproga, sestra — in ostalo sorodstvo
•\.-r. V-v-


v*- . -c.
ura
m
Za MIKLAVŽA so »Jutrove« MLADINSKE KNJIŽICE zelo pripravno ln lepo darilo, vrha tega pa izredno poceni. Vsaka knjiga velja samo 4.— lire, čeprav so vse okusno vezane in polne slik. — Dobite jih v Ljubljani pri opravi »Jutra«, Puccinijeva ulica 5, v knjigarnah, v Novem mesta pri tamošnjl podružnici »Jutra«.
Na zalogi so še tele knjige:
JANKO IN STANKO — SKOK, CMOK IN JOKICA — PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA — TARZAN — JELARJEVI ČUVAJI
Od »TARZANA« je na zalogi samo Se H. del, ki pa
je sam za sebe zaokrožen, tako da tvori docela samostojno knjigo.
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je dne 1. decembra umrl v Novem mestu dopisni član matematično - prirodoslovnega razreda, gospod
profesor v pokoju, dopisni Slan bivše Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti, častni član Prirodoslovnega društva
Neutrudljivemu prirodoslovnemu raziskovalcu ta zaslužnemu znanstveniku bo Akademija ohranila hvaležen in trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1942.
iS. ' ->'*
P. G. VVodehonsei
69
PODJETNI SAN
Hnmorlstičen romali
Gospod Molloy, ki se je štel za umetnika in tudi rad nastopal kot tak, bi si bil za to srečanje rajši vzdel psevdonim J. Kekina Haggenbakkerja, po njegovi izbirčni pameti edino primerno ime za čuvstve-nega milijonarja, ki si je, potem, ko je v Pittsburg-hu obogatel, nenadoma vtepel v glavo, da mora videti rodno hišo in domači kraj. To misel je bil opustil le zaradi Dollyje, ko je odločno izjavila, da ji za dolge in zamotane študije primanjkuje časa.
»Izvolite naprej, gospod Gunn?« je vljudno vprašal mladi človek. Umaknil se je in spustil novega došleca v hišo, vprašujoč se, ali ni že pred srečanjem v Fleet Streetu nekje videl tega človeka. Jezilo ga je, da je bil pozabil, čigav je ta obraz, ki je imel vendar vse potrebne lastnosti, da bi ostal človeku nepozaben. Z razdraženo negotovostjo je spustil gospoda Gunna v salon.
»Evo te, paček!« je vzkliknila gospa in mu stekla naproti. »Premisli, kako lepo: gospod Shotter je baje tudi Američan.«
Poštene oči gospoda Gunna so se hvaležno ustavile na njem.
»O!« je vzkliknil. »Ce je tako, sem prepričan, da
ste človek čutečega srca. Prav gotovo me boste razumeli. Ne bo se nam zdelo čudno, da je nekdo vse življenje mislil na milo sobico, v kateri je zagledal luč sveta.«
»Nikakor ne,« je Sam vljudno odvrnil. Malo je manjkalo, pa bi bil opomnil gosta, da je to čuteče srce skupna odlika vseh najimenitnejših ameriških pisateljev.
»Nu, tudi jaz sem tako menil, dragi gospod Shotter,« je prišlec ponosno nadaljeval, »prav nič me ni sram priznati. Ta hiša je zame sveta.«
»Isto mi je prejle rekla gospodična Gunn,« je pritrdil Sam.
»Aha, povedala vam je. Da, dragi gospod Shotter, z mnogimi ljudmi sem občeval in mnogo mest sem videl v svojem življenju V siromakovi kolibi šem bil lepo sprejet, v bogatinovi palači dobro do-šel... Toda nikoli nikjer, ne kadar sem bil bogat, ne kadar sem bil reven, nisem mogel pozabiti te hiše, ki je tesno spojena z nepozabno dobo mojih otroških let!«
Pomolčal je. Rahlo drhteči glas se mu je utrnil v tihem mrmranju. Mahoma se je obrnil, stopil k oknu in? pogledal ven. Videti je bilo. kako so mu ramena mukoma zatrzale; pridušeno ihtenje je napolnilo sobo. Cez pol minute, ki se je zdela Samu dolga kakor večnost, je obrzdal svojo prevzetost in se znova obrnil k njemu. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati od gospoda J. Felkina Haggenbakkerja, ali bolje, gospoda Tomaža G. Gunna, vele-uglednega člana pittsburskega »Rotary kluba«.
»Nu, gospod Shotter, ne maram vas predolgo zadrževati,« je rekel nazadnje z odločnim glasom. vaš obraz mi pravi, da ste poslovni človek. Biti hočem kratek. Gospod Shotter, vašo hišo potrebujem.«
»Ka-kaj potrebujete?« je vprašal Sam, misleč, da ga je napak razumel. Vse do tega trenutka ni niti slutil, da ga hočejo potegniti v vrtinec poslovne transakcije.
»Rekel sem, da potrebujem vašo hišo,« je se odločneje ponovil gospod Gunn. »Dajte, da vam povem, da je denar zame postranska stvar. Imam ga dovolj, da ga lahko mečem skozi okno. Za svoje muhe plačam rad vsako ceno. Koliko torej hočete, dragi gospod Shotter?«
Sam se je vprašal, ali ne bi bilo najbolj pametno, da kresne dedca po glavi. Niti malo mu ni hodilo na misel, da bi prodal to hišo komu drugemu, čeprav za vse zlato, kar ga je v Pittsburghu. Prvič zato, ker tako in tako ni bila njegova, drugič pa, ker je mejila ob hišo Kave Derrickove.
»Zelo mi je žal...« je začel.
Gospod Gunn mu je samozavestno mignil, naj molči.
»Prenaglil sem sem,« je rekel z dobrodušnim obrazom. »Izbleknil sem vse na en mah. Priznam,, da imam to slabo navado. Ko sem bil še v Nevadi. so me fantje imenovali .burjavega Gunna". Moral bi vam bil jasneje razložiti, kaj mislim.«
»Oh, ne,« se je Sam uprl. s Mislim, da ste povedali več ko dovolj.«
»Torej razumete, kaj je zame ta hiša?« se je tujec vnovič zagnal. »Svetinja mi je!«
>Razumem ... ali...«
i Vse je v nji, kar je zame najdragocenejše na svetu,« je v najboljši veri nadaljeval gospod Gunn.
»Razumem ... ali...«
»Tu se dramijo moja otroška leta... moja nedolžna, srečna, nepozabna mladost... V tej sobi sem se igral na materinih kolenih. Prav v tejle sobi mi je čitala odlomke iz svetega pisma... prav v tej sobi mi je igrala na klavirju ganljive romance... na primer tisto: ,The birds are sing... sing...'.«
Glas gospoda Gunna se je utrnil v ihtljaju, polnem sinovske ljubezni. Niti slutil ni, da mu je v igralskem zanosu ušla najbolj nevarna vseh besed, kar jih premore angleščina. V Samovem spominu se je vse treslo,kakor da bi ga bila izpreletela električna iskra.
Sing... Sing!... Zdaj je vedel, kje je bil srečal tega človeka!
Dobrodelna liga, ki obstoji pri skoraj vseh večjih ameriških kaznilnicah, ima navado, da blaži eno-ličje jetniškega življenja s pogostimi gledališkimi predstavami, v katerih igrajo vse vloge jetniki sami. Kadar podjeten tat ne snuje baš kakega vloma, je več ko logično, da ga zabava klatiti čuvstvenosti, ki se jih je v zvezdnatih nočeh na pamet naučil.
Baš na eni teh čudnih predstav, ki ji je Sam pred osemnajstimi meseci prisostvoval kot gledalec, je bil »zvezdnik« večera neki Tomaž G. Gunn, ob tistem času navadna »številka« v Sing-Singu. Mladi človek se je mahoma spomnil, kako mojstrski je takrat igral vlogo starega senatorja.
Gospod Gunn je bil znova začel svoj govor. Kakor slavec je pel o rajnki materi... Toda zanimanje občinstva ga ni več spremljalo.
Sam je presekal nit njegove zgovornosti.
»Zelo mi je žal.« je rekel s suhim glasom, »a mislim, da vam te hiše ne morem prodati.«
Urejuje* Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.
d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani