J
Poštnina patfiafirana
I DELAVEC
Političen list.
Naročnina znaša: C dostavljanjem na dom ali po poSti K 10’— mesečno. četrtletno K 30 —. Ce pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9‘50. — lnseratl po dogovoru.	List Izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva uiica št. 4.) telefon uredništva 41. 276, uprave št. 24.
Leto lil. Maribor, četrtek 12. avgusta 1920. St. 178.		
Prihod delimitaciiske komisije v Maribor.
Rusko-angleška pogajanja razbita. — Rusi prodirajo dalje. — Cehosiovaške čete zasedle Tešinj.
Pozdravljeni! Dobrodošli!
Naš jugoslovenski Maribor je doletela i2redna čast, pozdraviti danes v svoji sredi Vas visoke zastopnike aliiranih držav, s katerimi se je naš narod roko v roki boril za tako težkozaželjeno svobodo. Skupnim naporom se je posrečilo, da je zmagala naša stvar in da smo tudi mi dosegli to, za kar so delali in umirali naši najboljši možje vseh dob. V avstroogrski monarhiji, pod krutim žezlom Habsburžanov, smo se zaman zavzemali za združitev vsega teritorija na katerem prebiva naš slovenski del jugosloven-skega naroda. Brez upoštevanja so se zavrnili vsi tozadevni naši predlogi leta 1848 in vselej poznej, ko smo to vprašanje zopet dvignili na površje. Ni bilo dovolj, da je ti-Calo naše pleme pod tujčevim jarmom, bilo je vrhutega še razdeljeno na posamezne dežele; in to tako premetno, da razen na Kranjskem nikier ni bilo v večini.
Divide et impera! To je bilo geslo zloglasne dunajske habsburške politike. In v izvajanju tega gesla so bili mojstri. S tem, da so razrezali naš teritorij na več kronovin,
s tem, da so nas v vseh teh kronovinah na-1 skupno borili. Ko boste te dni določali mejo
Ujetnik v Vatikanu.
IV. '
Da govorimo s Pijem IX. povejmo celo resnico : vsak, ki se je pustil kronati za papeža, se je podal v ujetništvo satana. V celem sv. pismu ni najti ne enega mesta, kjer bi bil Bog, ali Jezus ali kateri izmed megovih učencev ustanovil institucijo, ki jo imenujemo papeštvo. Pustimo ves stari testament na stran in oglejmo si v glavnih potezah samo začetek, na katerega se papeštvo sklicuje.
Pred nami stoji Jezus, sin tesarja Jožefa iz Nazareta. Ne dotaknimo se za enkrat prav nič vprašanja, ki je v prvih stoletjih po njegovi še danes zgodovinsko ■ epoiannjeni smrti ne le na bojiščih, marveč tudi v prvih zborih njegove cerkve povzročilo potoke Človeške krvi; namreč vprašanja božje ali zgolj človeške nature Jezusa. Tudi ne raniskuimo koliko resnič nosti najdemo v svetih resnicah evangelija katerega posamezni deli so bili pisani 6e le prvo in drugo stoletje po Jezusovi smrti in v katenh je o enem in istem dogodku (na irimer o Jezusovem vneb< hodu) najti taka nasprotja, da mora biti vsak razumen človek prepričan, da so bili pozneje pripisani, potvorjeni ali tudi namenoma falsif cirani. Gotovo pa je, da tega kar stoji v evangelijih, ni takrat nihče sproti pisal, ker no-
pravili za manjšino so imeli najlepšo priliko nas potom nasilja potujčiti. Jeklen in neupogljiv je bil naš rod, toda premoči se brez škode vendarle ni mogel upirati. Počasi, toda sigurno so se krčile naše meje; vas za vasjo, mesto za mestom, dežela za deželo so polagoma potujčevali. Le imena danes še spominjajo na davna dejstva, da je nekoč naš narod živel še daleč gori na severu, preko Štajerske na Gorenje in Dolenje Avstrijsko ter preko Koroške na Tirolsko in Solnograško. Gradec sam, kljub popačenju v »Graz« stoji kot nepobiten dokaz za to, da so ga ustanovili Slovenci.
Oni Nemci, ki so prodirali v Alzacijo in Loreno ponemčujoč Francoze, oni Nemci so prodirali tudi v naše zemlje, potujčujoč naš rod, da bi si preko njega zgradili most do Adrije.	-	v
Toda svetovna vojna je napravila konec temu prodiranju in sedaj ste prišli Vi, da nam zafrtate meje, ki naj za vedno zajeze nemški naval proti jugu. Svečan je ta trenutek za nas, svečan pa tudi za Vas, ko gledate dovršeno delo pravice, za katero ste se
se boste pač zavedali, da so dobre državne meje velikanske važnosti za vso bodočnost. V mislih pa naj Vam bo tudi, da je naš rod nekoč živel daleč čez sedanje meje in da tudi še danes ne končuje tam, kjer stoje sedanje.
V tem znamenju bodite pozdravljeni J
beden apostolov ni znal niti pisati. Vk jub vsemu temu eno jasno sliko nam nudi cela vsebina evangeljev: Vse Jezusovo poslanstvo je bijo določeno edino le za židovski narod in tudi to le za ožjo domovino reformatorja Jezusa. Ne jaz, ne posvetna zgodovina, to trdi evangelij po sv. Matevžu 10. pogl. 1 — 7. vrste: „In pokliče svojih dvanajst učencev in jim podeli oblast nad nečistimi duhovi, da jih izganjajo in da ozdtavljajo vsako bolezen in vsako slabost... Teh dvanajst pošlje Jezus in jim naroči govoreč: Ne hodite na pot poganov in ne pojdite v mesto Samaritanov, marveč pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Hodeč pa oznanjujte in pravite: Približalo se je ntbeško kraljestvo. In še bolj razločno oznanjuje to isti evangelij v 15 pogl. 24.—26. vrste Evangelij tu opisuje dogodek, ko je k Jezusu prišla žena Kananičanka in ga profila, naj ozdravi njeno hčer, katero „zli duh zelo muči". Jezus pa jo ne posluša in li ne odgovori nobene besede. Tedaj se je žena smilila Jezusovim učencem, ki so ga naprosili, rekoč:	Odpravi	jo, ker kriči za nami.
On pa odgovori in reče:	„Nise m poslan
razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Ona pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, pomagaj mil On pa odgovori in reče: „Ni lepo da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom" . . . (Tu je izra-
Sovez salues, soyez les bienvenus!
Notre Maribor Vougoslave a 1’ honneiur de saluer dans son milieu les Represant ints des Etats Allies avec lesguels a combattu notre nation pour sa libertč.
Nous avons rčussis avec nos forces reunis h toucher ce sublime but pour Iequei ont vecu et sont morts nos meuillers pa-triotes de toutes les £poques. II čtait im-possible dans la Monarchie Austro-Hongroise sous le joug abominable des Habsbourg de ršunir tout ce territoire qui est habitš par le peuple Slovene; et toutes nos rčvendi-cations en ce point, dčs 1’ annee 1848 et
ženo globoko nasprotje med rodovi „izvolje-nega ljudstva : eni otroci, drugi psički.).
Rad bi videl, da pridejo in mi ugovarjajo: res je, to stoji v evangeliju. Toda v istem evangeliju v 28. pogl. 19. vrsta in v evangeliju po Sv, Marku, 16. pogl. 15. vrsta stoji pa tudi zapisano: „Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narod -, krščujoč jih v Ime Očeta in Sina iu Svetega Duha . .. Pojdite po vsem \ svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju!" ... Toda vprašam jih že vnaprej: Katera teh obeh si nasprotujočih resnic je bolj resnična, ona prva, katere glavno vsebino najdemo potrjeno iz celega življenja Jezusa in v sv. pismu določenem namenu poslanstvu Jezusa, ali naj je bolj resnično kar je Jezus baje govoril po — svoji smrti na križu? Ker se rimo-katoliška cerkev opira še danes samo na slednja dva izreka in na njih utemeljuje baš v tem času zopet svoj obstoj in svoje vesoljno poslanstvo, se izplača ugotoviti kje in kdaj naj bi bile te besede izrečene, Ii obeh nazadnje citiranih evangelijskih mest je le eno ugotovljeno, da se gre tu za dogodek vnebohoda Jezusa. Toda dočim evangelij sv. Matevža vnebohod stavi na goro v Galileji in pravi v 16. visti: „Enajsteri učenci pa odidejo v Galilejo, na goro, kamor jim je bil Je'us ukazal. " postavi evangelij po Sv. Msrku 16. pogl. 14—15. vrsta isti d<go-dek v Jeruzalem, kjer so enajsteri sedeli
aussi plus tard en difierents circonstances ont ete toujours nifies.
Et quand meme, ga ne suffissait pas pue notre peuple opprime gissait sous le joug etranger, il etait aussi partage parnvi Jes dilferentes provinces et ga avec tant de ruse, qu’ il ne fut nule part en majorite.
Divide et impera! Voila la devise in-fcune de la maligue politique des Habsbourg et il faut bien 1’ avouer, qu’ ils etaient ^raiement des grar.ds avtistes en exergant cette devise! En ayant partage notre po-pulation parmi les differentes provinces, et en nous laissant partout dans la minoriti, fls avaient tous les moyens pour nous subjuguer, pour supprimer notre Iangue. Notre nation etait fičre et inflexible; mais neanmoins elle ne pouvait pas en sortir sans avoir pris de serieux dommages. kentement, mais irresistiblement on diminpa nps frontieres; un village apres 1’ autre, une Fille apres 1’ autre, et province apres province, tout fut moralement subjugue. Seulement les noms sont encore toujours des incon-testables temoins que notre peuple vivait autrefois boin au de lš de la frontiere de la 8tyrie, g’ est-a-dire jusque la Haute et la Baisse Autriche, en passant la Carinthie, }usque dans le Tirol et le Saiisbourg. La vijle de Gradec meme, rebaptisee en Graz, est le vivant temoin qu? elle fut fondee par Jes Slovenes.
Ces memes Allemands qui ont arrache 1’ Alsace-Lorraine aux Frangais, en voulant faire de la population frangaise des Allemands, ces memes Allemands devoraient notre population et notre terre pour en former un pont jusqu’a 1’ Adriatique.
Mais la guerre mondiale a mit fin a cette avance, et vous, voila, pour fixer les frontieres, qui defendront a jamais 1’ avance allemande vers le Sud. Cet instant est solennel pour nous, et il est solennel de aneme pour vous, si vous, contemplez 1’ oeuvre de la justice, pour la quelle vous avez combattu, tous ensemble! En fixant en ces jjours les frontieres, veuillez bien considerer leur immense importance pour notre avenir, et daignez	vous	souvenir,	que notre	population a	vecu	bien loin	au de la	des
3a mizo in kjer Jezus ^pograja njih nevero in trdosrčnost, da niso verjeli tem, ki so ga videli, da je	In tedaj jim reče: Pojdite po vsem
SVetu..-,. Ta evangelij zaključuje v 19. vrsti: „ln Gospod,	potem	ko jim je	to govoril, je	bil
vzet gori	v nebo in je	sedel Bogu	na
desnici" . . . Torej: ako v evangeliju samemu »iti tako velik dogodek kakor vnebohod ni ugotovljen ali se je vršil na gori v Galileji ali v sobi v Jeruzalemu (ozir. niti kraj, kje so sedeli za mizo ni natančno določen), kako naj bo ugotovljeno kar je Jezus pri tem dogodku baje govoril ? Imamo katero zanesljivo pričo, ki bi nam mogla pojasniti to za naše razmišljevanje važno nasprotje? Da, imamo jo! Imamo jo ravno v tisti osebi, na katero se rimo-katoliška cerkev sklicuje, da je njen ustanovitelj in prvi papež... to je bil sv. Peter. „Dejanja apostolov" pridcjana evangelijem kot prvotna verska resnica ln prva cerkvena zgodovina krščanstva po Jezusovi smrti, nam nesporno dokazujejo, da je verojetno samo to, kar je Jezus učil sam v svojem poslanstvu še ko je živel. Namreč, da je bilo vse njegovo poslanstvo namenjeno edino le za ^izgubljene ovce Izraela. O tem se bomo prepričali najbolje v prvem očitnem sporu med Petrom in Pavlom, kateri slednji je pravi ustanovitelj krščanstva, nikakor pa ne Peter, naj-»anj pa Jezus sam — namreč krščanstva kakor dejansko danes obstoja j
frontieres que maintenant, et que meme aqjourd’hui notre peuple vit au de la des frontieres actuelles. Confiant en votre inte-grite soyez salues, soyez les bienvenus!
Dnevne vesti.
Prihod delimitacijske komisije. Prihod komisije za določitev meje : Ob 11. dopoldne nem. avstrijski del komisije na čelu ji major Steyrer, okrajni komisar Einsteiner kot tolmač, nadinžener Martinz, poročnik Schober kot tajnik. Ostali del komisije se pričakuje ob 20 (ob 8.) uri zvečer s čehoslovaškim brzovlakom S katerim se pripelje tudi čehoslovaški mini strski predsednik Tušar. Nemški del komisije je dospel v avtomobilih v Maribor. Sorejel jo je — prejšnji nemški župan dr. Schmiderer pred okrajnim glavarstvom. Ali je bil dr Schrniderer za ta sprejem posebej vabljen, ab je bi| to zgolj slučaj ? Komisija se je predstavila okrajnemu glavarju dr. Lajnšiču, nato se je podala v svoje bivališče hotel Meran
Vzrok odstopa Cvijiča od plebiscitne komisije na Koroškem. Odstop našega delegata Cviiiča iz plebiscitne komisije je izzval splošno začudenje in različne komentarje kot vzrok odstopa. Po naši informaciji je b i edini vzrok ta, da je profesor Cvijič smatral svoje delo kot končano in da je za sedanje delo te komisije nujno poirebno sodelo anje izrazitega diplomata; kot takega je Cviiič baje sam predlagal Jovanoviča. Cvijič je odločno odklonil piošnjo, naj še ostane. Iz tega lahko skleoamo, da leži pravi vzrok še globokeje, kakor se navqia na viru naše informacije.
Slomškarji in naše okraino qfilteliskn društvo. Ko so se zadniega zborovanj udeležili tudi tisti triie Slomškarji, smo se pač čudili čudni izjavi predsedstva, da ostanem ti Pudje tudi še nadalje člani, doklpr ^ami ne izstopijo, vendar pa smo na to molčali. Sedaj pa prihaja »Straža« s prečudno zah tevo, da mora društvo te tri Slomškare tudi še nadalje obdržati. Čudna bi bila ta log ka da ne bi videli malo dlie in nebi spoznal’ pravega namena te prečudne zahteve. Sl m-škaril, ki so se sami izločili iz nanrednega učiteljskega društva, naj ostaneio ®e nadalje člani tega društva. Isto bi bilo. če bi zahtevali, da naj oslanejo Orli tudi člani Sokola. Mi pa vemo, da zasledujejo klerikalci s »Stražo« vred čisto drug. obsojanja in sramovanja vreden namen — vzdrževati v okrajnem učiteljskem društvu svoje špiceljne. ki jim bodo potem denunerali vsakega tovariša in tovarišico, ki bi si drznila izreči samo eno njim r.eijubo besedo, zato da iih bodo rotem lahko preganjali. Toda napredno učiteljstvo je spoznalo to nesramno namero in iih bo po prihodnjem zborovanju poslalo tja, kamor spadajo.
Beseda o mestnem kinu. Kakor znano je odvzela deželna vlada mestni kino Gust. Siegeju, ker mu je že davno potekla koncesija, in je poverila novo koncesijo mestnemu magistratu, ki je prevzel mestni kino v lastno režijo. Pa glej: medtem ko je bil ta kino prej nabito poln pri vsaki nredstavl, igra sedaj po največ pred publiko broječo 8—10 glav. Jasno je videti, da se godi to pod vplivom bojkota. Morda res ni bil taktično pravilen začetek, ko so se predstavljali filmi s samo hrvaškimi napisi; še za Slovenca so izrazi, ki jih rabi zagrebški filmski institut, često težko umljivi, kaj šele za Nemca; znani so mi obiskovalci, ki so takrat nehali obiskovati kino. Ravnateljstvo je ponravilo to svojo prenagljenost s tem, da uporablja sedaj poleg hrvatskih tudi nemške napise, da tako odpade vsak izgovor; a obiskovalcev ni. Kakor vemo je plačeval gospod ravnatelj Siege mesečno 5000 K mestni občini, sedaj bi pa morali delati vsi brez izjeme pri podjetju samo iz požrtvovalnosti, če naj magistrat ne doplačuje. Treba je pribiti in zdi se mi potrebno, da se to posebej pove, da to ni
bojkot slovenskega podjetja, temveč bojkot mestne uprave, da bo izguba pri podjetju zadela tako vse davkoplačevalce brez ozira na narodnost. Pametnega razloga za to, da sedaj jse nemško občinstvo izostaja ni, ker moramo priznati, da se sedanje ravnateljstvo trudi pridobiti najboljše filme; in res je zlasti zadnja dva filma prištevati tped najboljše, ki so se kazali v Mariboru v tem letu. Morda bo ravnateljstvo kina napravilo še zadnji korak, da bo oglašalo predstave v obeh jezikih, kakor podaja vse napise sedaj v obeh jezikih; tako odpade vsak očitek in kino to lahko stori, saj ie trgovsko podjetje in naj tudi kot tako usoeva v korist vseh mariborskih davkoplačevalcev-	St.
Prehod .z Ruške ceste v ulico Pod mostom. Hišni lastniki-in stanovalci Ruške ceste in ulice Pod mostom so vložili na magistratu prošnjo, da se odstrani zapreka, ki leži med obema ulicami ter brani prehod na škodo posestnikov in stanovalcev. Ako je btii ta prehod nad 50 let prost, zakaj bi ne bil tudi sedaj? Zakaj se prehod zapiha samo na korist ene same osebe, ki je slučajno uslu-žbena pri mestnem magistratu? Interesenti zahtevajo, da se prehod takoj odpre, ali pa naj se dotični del mestnega zemljišča proda onemu gospodu, ki ga tudi že sedaj prosto uporablja v svoje namene, iz izkupička pa naj se napravi z desne strani mostu dohod v ulico Pod mostom, ker stanovalci te ulice nočejo ostati odrezani od prometa.
Interesenti.
Izjava. Socialistično glasilo »Volks-stlmme« z dne 8 avgusta 1920 mi očita, da s<=m kot čian državne stanovanjske komisije v Mariboru demisijoniral in da je mnogo železničarjev, ki so mi stanovanja plačali, katerih ia do danes niso dobili in da bode pisec ‘tanka nočikal ip Se enkrat odločno zahteval od mene obračun. Izlavljam, da izvira obrezovalni članek iz vrst mojih političnih na-s rotnikov, kar se vidi na prvi pogled. Pisec ‘lanka ne more zatajiti mržnje do zveza ugoslovensk h železničarjev in ravno vsled tega me skuša blatiti. Poživljam vse železničarje brez razlike političnega prepričanja, ki so mi plačali stanovanjema ga niso dobili, da nai lavno in s podpisom povedo, koliko sem od njih zahteval in koliko sem od njih dobil.	Rudolf	Pust	1.	r.,
železniški poduradnik v Mariboru*
Narodni tsbor obmejnih Slovencev v Gornji Radgoni. Dne 8. t. m. se je vršilo v Gornji Radgoni veliko manifestacijsko zborovanje za našo severno mejo, ki ste ga priredili društvi »Narodna Obrana« in podružnica »Jugoslov. Matice« v Gornji Radgoni. Zborovanje se je razvilo v pravi narodni tabor. Udeležba je bila kljub slabim promeinim zvezam presenetljivo leva. Šest-tisočglava množica se je zbrala na prostoru ored tamošnjo Posojilnico. Ker je imela pri; reditev nestrankarski značaj, so nastopili Sokoli, Orli in požarna društva v krojih. Pred taborom se je vršil obhod z godbo in pevci čez Podgrad mimo Mure, ki tvori sedaj državno mejo pred posojilnično poslopje. Tukaj je govoril z balkona oerent, nadučitelj Mavrič, daljši govor pa imel .dr. Medved iz Maribora. V imenu Prekmurcev sta nastopila civilni komisar dr. Lioovšček in odvetnik dr. č-kerDk, oba iz Murske Sobote. Govorila sta še komisar Zavadlal iz Ljutomera in Jerebič iz Gornje Radgone. Odvetnik dr. Boezio je na to orečital rezolucije, ki so jih navzoči z velikanskim navdušenjem sprejeli. Rezo-luciji ste dve, ena je naslovljena na deželno vlado, druga na se dostavi delimitacijski komis ji. V rezoluciiaii se odločno in ogečeno protestira nroti nezaslišuTii krivici, ki se nam je zgodila stem, da so nam ugrabili in izročili Avstriji Radgono in okoliške vasi, p čimer se nas je tudi na tako nenaraven način ločilo od Prekmurja. Zahteva se, da se nas vpošteva pri uredbi meje na Ogrskem in se nam dodeli 9 slovenskih občin v št. gothardskem okraju v severnem Prekmur u. Dalje se naglašajo važne opjnejne potrebe in sicer: direktni jugoslovenski vlaki
na Maribor—Ljutomer za osebni in tovarni promet, železniška zveza z Prekmurjem, gradba mostu čez Muro v Prekmurje, prosti tranzit preko radgonskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe brez vsakih kompenzacij, ustanovitev polit, ekspoziture v Gornji Radgoni. Po govoru komisarja Zavadlala so zborovalci s trikratnim »Živijo« pozdravili kralja — osvoboditelja. Tabor v Gornji Radgoni je pokazal, da stoji za našimi mejami čvrsta straža narodno-zavednega prebivalstva. Naj merodajni krogi slišijo ta krepek klic, ki prihaja od severne meje! Naj se vendar zgane našo javnost in naša vladal
Planinski tabor na Obiru. Taborjani planinci, ki hočejo v nedeljo dne 15. avgusta, na vse zgodaj, z vrha Obira (2141 m) pozdraviti in občudovati vso našo Koroško, se zberejo v soboto 'zvečer v Železni Kapli — kamor jih pripelje popoldanski vlak iz Maribora ali avto iz Kranja — od koder odrinejo pred nočjo na vrh. Oni pa, ki se morejo udeležiti le planinske veselice v Železni KapH. dospejo t[a z nedeljskimi voznimi prilikami. Pripomnimo, da ima jutranji vlak ob 5.05 uri iz Maribora direktno zvezo z Železno Kaplo, kamor dospe do približno 11. ure.
Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Grebinj na Koroškem. Pri poštnem in brzojavnem uradu Grebinj na Koroškem se je otvorila 2. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
Razpisana profesorska mesta. Na državni obrtni šoli v Ljubljani je razpisanih 15 profesorskih mest. Termin za vlaganje prošenj je dne 15. avgusta t. 1. Interesenti se opozarjajo m tozadevni razglas v „Uradnem listu" št. 91 z dne 7. avgusta t. 1.
Prodaja konj. V petek ob 15. uri popoldan se bode prodalo na javni dražbi na dvorišču Mestne klavnice tri zaplenjene konje. Interesenti se vabijo, da se licitacije pravočasno udeleže.
Gospe in gospodične, ki bi rade sodelovale v šotorih na veselici povodom zJeta Sokolskega Saveza SHS. dne 29. t. m., prosimo, da pridejo v četrtek, dne 12, t, m. ob 20 (8) uri zvečer v Narodni dom, kjer se naj blagovolijo prijaviti pri gospej Balon.
Jugoslovenska Matica. Narodni svet za zasedeno ozemlje in društvo beguncev z juga »Jadran« vabijo vse svojo člane, da se polnoštevilno udeleže važnega sestanka, M se bo vršil v danes dne 12. avgusta ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
Sv. Lenart v Slov. gor. (Klerikalci in župnijska aprovizacija). Iz prostorov okrajn. zastopa od klerikalcev pregnani predsednik žup. aprovizaciie je zbežal z blagom v telovadnico tukajšnje petrazrednice, t. j. za VI. razred pripravljena soba, v kateri stoii samo bradlja, ali tudi tukaj mu niso dali miru. U-stanovili so društvo »Orel« ter zahtevali gori imenovano telovadnico, akoravno imajo na razpolago za telovadbo nalašč sezidano veliko dvorano. Ker ta svoj cilj niso dosegli z lahkoto, pisali so v Ljubljano lažnjiva poročila in višji šolski svet je poštnoobratno ugodno rešil klerikalno zahtevo, medtem ko zelo važne zadeve mesece in leta spavajo čakajoč rešitve v miznlci referenta, katerega je prevzela Jugoslavija kot preostanek razsule Avstrije. Torej hočeš nočeš, aprovizacija se je morala umakniti »Orlom«, osmini fantom, kateri le ob nedeljah telovaoijo redne jn proste vaje, ker orodja nimajo. Torej klerikalci so zadali aprovizaciji smrtni udarer Ni je več! Revni sloji šentlenarške fare vprašamo, ali so vsa ta škodljiva klerikalna dejanja in nehanja božja volja? Dober Boo tega gotovo ne odobrava! Ako je pa slednie istina, je vse, kar Martinek počenja pod pokroviteljstvom svojih, proti božji volji, je laž je greh! Ali se je čuditi, ako itak že na slabih temeljih sloneča vera vedno bolj peša vsled slabih v?gledav klerikalnih voditeljev? Ali res ni nebes in pekla, ker se božji na mestnik! sami ne boje Boga ter povzročajo in pospešujejo toliko zla, prepira, sovraštva
med jim v varstvo izročenimi ovcami? In ve uboge ovce, ki Imate oči a ne vidite, ozir. ne smete videti, imate ušesa ali ne smete slišati istine, za koliko 100 In 100 K vas je oškodoval dušni podpastir Martinek, ko je pobiral za orlovski oz. klerikalni tabor v Mariboru. V fari pa je toliko uboštva, toliko nage dece! Martinek premisli, ako bi Ti vsak udeležitelj klerikalnega tabora le 1 K daroval za našo nago deco! Ti pa sl do kosti bglodaval naše nevedne in zaslepljene ljudi, zahtevajoč pretirane prispevke, s katerimi bi naj Ti In Tvoji bratje umetno podprli grozeči polom pojemajoče klerikalne slav?. Ni res, Vaših pokroviteljev Habsburžanov ni več in zato Vaš čut nesigurnosti in zato ste tako hladni napram našemu slovanskemu, kralju!
Račje pri Mariboru. Na potovanju po Sloveniji sem se naselil za kratek čas v tem kraju- Ogledal In opazoval sem tukaj celo občinsko upravo in seznanil sem se z raznimi občani. Račje je lepa vas, občinstvo pa je tu nekaj Izvanrednega. Tu kakor sem opazil, je še vse polno nemčurske, vulgo štajer-čijanske golazni ter se vidi, da so tu vladali in imeli orvo besedo pred prevratom znani Ornikov! pristaši in njihov nekdanji listič »Staierc«. Seveda trobili so tu ljudem razni nemčurski elementi na rog tako, da ne morejo pozabiti na lepe čase, kako je bilo »fein«, ko so se pozdravljali »Guten Morgen«, »Habe die Ehre* itd. brez da bi nadalje znali nemško. Ker pa sedaj to nima seveda j več pomena odnosno se kaj takega več ne sme, spremenili so se taki ljudje v komuniste. V drugi vrsti ogledal sem še nesnažnost vasi in spomnil sem ?e na gališko fronto. Če greš po vasi te duši od smradu potoka ki teče iz tovarne, ker se ta potok nikoli ne snaži. Potoki sO zanvšeni, ceste so v vednem blatu, na okrajnih cestah imajo naši vodie komunistov zaloge kamenja itd. Občina se ne briga nič. Opozarja se torej okrajni zastop, da si Račje v tem oziru malo ogleda in prepreči razne nesreče, ki lahko izjdejo Jz tega. Če se ne bodo Račani v tem poboljšali jim obljubljamo, da jih bodemo tako dolgo po časopisih klatili, da bodo sprevideli, da člooek res lahko postane snažen, kakor so v drugih jugoslovenskih vaseh.
ZacSnie vesti.
Rusko-poljska vojna.
DKU. Pariz, 11. avgusta. Na Poljskem’ se nadaljuje prodiranje rdečih čeh z namenom obkolit! Varšavo. Č? ne Privedejo pogajanja v Minsku do piavega uspeha, je bitka pred Varšavo neizogibna-
LDU- Moskva, ll.augusfa. (Brezžično.) Poročilo ruskega generalnega štaba od 10. t. m.: Naši boji v smeri proti Novo-Georgiev-skemu so dovedli do uspehov, tako da smo prodrli 100 verst vzhodno od Makova. Na obeh bregovih reke Bug nadvladujejo naše čete sovražnika, ki se umika proti zapadu. Naša armada je zavzela pozicijo 17—20 verst zapadno od Buga. Dne 9. t. m. je padlo v naše roke mesto Bjela. Upati je, da se v kratkem polastimo VVoldave. Severnozaoadno od mesta Brody smo osvojili Radziechovv. Ob Seretu se vrše boji za Buczacz. Na krimski fronti imajo naše čete trajne uspehe Za vojaškega poveljnika: Vasilijev.
DKU London, 12. avgusta. Pri razgovorih Lloyda Georgeja s Kamenevim in Kra-sinom so se določili pogoji, pod katerimi se lahko uvede 10 dnevno premirje. Kamenev je zahteval garancije. Lloyd George je soglašal v tem, da se dovoli ruskim častnikom kontrola za poljsko fronto, vendar pa Rusi ne smejo premirja zlorabiti ter se morajo ustaviti tam, kjer se bodo ob sklenitvi premirja nahajali. Kamenev je sporočil te po-
goje svoji vladi, ki pa jih je odklonila z motivacijo, da se ji zdi neposredna pogajanja s Poljsko v Minsku mnogo b-jlj umestna, nego pogajanja potom angleškega posredovanja.
LDU Lyon, 11. avgusta. Reuterjev urad javlja, da je med zavezniki d>šlo do sporazuma glede poljskega vprašanja. Ker pa je potrebno, da se ta sporazum odobri tudi v parlamentu, bo Lloyd George podal v parlamentu tozadevno izjavo.
LDU Lyon, 11. avgusta. Kakor javlja „Petit Parisien", sta se Lloyd George in Mille-rand domenila v tem pogledu, da bosta podpirala Poljsko z municijo in vojaškim materi-jalom, da pa ne bosta pošiljala na Poljsko francoskih in angleških čet.
Ruski mirovni pogoji.
LDU London, 11. avgusta. Pred sklepom včerajšnjega zasedanja spodnje zbornice je naznanil Lloyd George, da je ravnokar prejel od Kameneva ruske mirovne pogoje, ki so: 1. Znižanje poljske vojske ni 60 tisoč mož; demobilizacija drugih čet tekom 30 dni. 2. Izročitev Rusiji vsega orožja, razen onega, kolikor ga potrebuje onih 60 tisoč mož. 3. Zaveza Poljske, da ne bo sprejemala iz inozemstva niti čet, niti vojnega materijala. 4. Rusija dobi pristop do pristanišč Vzhodnega morja, posebno preko železnice Bia-Iyotok—Krajevo. 5. Rusija je temu nasproti pripravljena zmanjšati svoje čete na meji Poljske.
Čehoslovaki v Tešinju.
Dunaj, 12. avgusta. Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Prage so zasedle čehoslovaške fiate mesto Tešini.
Turška mirovna pogodba podpisana.
DKU London, 11. avgusta. Turška mirovna pogodba je bila včeraj v Sevri podpisana.
Iz laške parlamentarne komisije.
LDU. Reka, 11. avgusta. Permanentna parlamentarna komisija za zunanje posle v K mu je imela v ponedeljek zvečer sejo, na kateri so obširno razoravlj li o vseh v^ra-šan>ih zunanje politike, zlasti o jadranskem vprašanju ter o stališču proti rusko-poljskemu konfliktu in proti Avstriji. Minister grof Sforza je na vsa vprašanja obširno odgovarjal.
Ali je to res?
LDU Reka, 12. avgusta. Agenzia Stefani prinaša iz Ljubljane od 7. t. m. vest, da je vlada pri italijanski delegaciji službeno izrazila svoje obžalovanje vsled uničenja fotografij italijanskega kralja in kraljice, kar se je pred nekoliko dnevi zgodilo. Italijani so z izraženim ob. žalovanjem povsem zad voljni. Ta vest je izzvala med našim narodom na Reki in na Su-šaku precej neugoden dojem, ker je vsem v živem spominu dogodek, ko so italijanski častniki Italiji zvestih čet v Dragi uničili regentovo sliko ter ko so d Annunzievi vojaki in reški italijanaši s požiganjem in rušenjem na Reki pred prodajalno Sikičeve trgovine na isti načia uničili regentovo sliko in sliko kralja Petra. Dosedaj Italijani vsled tega še niso izrazili svojega obžalovanja naši vladi.
General Piacentini v Rimu.
Reka, 12. avgusta. Iz R'ma javljajo, da je v nedeljo došel v Rim general Piacentini, Poveljnik italijanskih čet v Albaniji. V torek ga je sprejel vojni minister Bonomi in se dalje časa razgovarjal z njim. Tudi admiral Millo, guverner Dalmacije, je prišel v Rim in je v ponedeljek konferiral z ministroma Sec-chijem in Bonomijem.
Za popravo šol.
LDU Beograd, 11. avgusta. Ministrski svet je odobril, da se vporabi stavbno gradivo s sekvestrov neprijateljskega imetja za popravo šol, ki jih je sovražnik med vojno poškodoval. Ta sklep velja v prvi vrsti za niško, topoliško, vraniško in bitoljsko okrožje.
Gospodarstvo.
Napeljava elektrike na progi Maribor—Ptuj, Varaždin, Ljutomer Zg. Radgona, Prekmurje. Ptujsko polje, Med-žimune, Slov. Gorice do Ljutomera in Zg. Radgone ter Prekmurje se naj zasveti v električni luči, že obstoječa industriiska podjetja in gospodarski obrati naj dobijo električno silo, nova industrija se naj razvije v tem bogatem delu naše države. Obsežna preddela v svrho električne spojitve teh pokrajin z elektrarno na Fali vodi, kakor znano pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju. (Predsednik g. Franjo Čuček, tajnik g dr. Ivan Fermevc.) Ravno te dni je prepotoval ravnatelj elektrarne Fala z inženerji tvrdke Simens Schuckert-VVerke in E'ektrične družbe, poprej Pichler, vse navedene kraje, da se zberejo potrebni podatki za sestavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani tvrdki imata naročilo, da izdela.a čimpreje proračune za celo napravo, torej za električno omrežje in transformacijske štacije. Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračuni 2e predloženi pripravljalnemu odboru v Ptuju. Iz teh proračunov bodo razvidni celotni zgradbeni stroški in se bo dalo preračuniti, koliko bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podlagi teh proračunov se bode potem odločilo, na kakšen način se naj zbere potrebna glavnica. Kakor nam zatrjujejo zvedenci, ne bodo v tem pogledu posebne težkoče, ker so že dosedanje poizvedbe dognale, da je potreba elektrike v
vseh navedenih krajih velika in da ni dvomiti na rentabiliteti naprave. Samo rentabili-teta v smeri Ljutomer, Radgona in Prekmurje že ni zadostno zagotovljena in bo za te pokrajine vsaj v prvem času treba državne subvencije, da se tudi teh važnih krajev ne izloči in jim tudi omogoči razvoj industrije. Zvedenci, ki so na povabilo pripravljalnega odbora prepotoval' celo ozemlje, ki pride v poštev, nam zagotavljajo, da je veliko podjetje v doglednem času izvršljivo. Ako se pa podizvede financiranje brez posebnih zadržkov, potem se more še pred koncem 1.1. pričeti z deli in je upati, da se vsaj glavni vod v teku enega leta zgradi. Zanimanje za podjetje je sploš .o. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petroleja, premoga, občutimo neznosne cene teh predmetov. Kdo bi sl torej ne želel- moderne električne razsvetljave in električnega pogona v svojem obratu! Vsa natančnejša pojasnila podaja »Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju*.
I
Izdajaj: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Zlet Sokolskega Sa-ueza SHS v Maribor dne 29. avgusta 19201
Kontoristinja s pisarniško prakso, perfektna tipistka in slovenska stenografinja se sprejme takoj v tukajšno tovarno. Dobra plača po zmožnosti in dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe s spričevali pod »Tovarna« na upravo.	3—2
PoStenega dobrega viničarja (3—4 osebe) proti dobrim pogojima išče major Zencovich, Razvanje-Pivola 6. 2-2
Stanovanje išče na deželi najraje v bližini .Maribora mlad zdravnik. Ponudbe na uprav-ništvo lista.	306
Sobo iS{e stalno nameščena gospodična. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 2—1
Cisto nove bele hlače
in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.
Naznanjam cenjenim damam in sestfap« Sokoticam, da ofvo-rim svoj damski modni atelje 16. t. m. na Aleksandrovi cesti št. 45-1. Naročila vseh vrst damskih in otroških oblek, narodnih noš. Sprejemam od danes naprej dnevno od 14.—16. ure popoldan.	3—2
Mileva Zakrajšek.
ievljarsko obrt sem
začel in se slavn. občinstvu priporočam. Za točno postrežbo po najnižjih cenah jamčim. Alojz Dasko,* Prešernova ulica 18.	30$
KoSare za razpoSi« Ijanje sadja ima v
zalogi razven drugih pletenin »Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju«, Slovenija. Istotam se vrši razprodaja košar in sedežev za vozove od K 25 naprej. 305
c® W
□ □□□□□□□□□□□□□□!□□!□□□□□□ □□□□□□□□□□ In se ra ti v našem listu imajo naj večji uspeh!
□ □□□acmacmaDciaciaiDniaaDDnaacinciaDncm
Spalne, Jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in deKoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
SlomSekov trg St. 6 Svoboden ogledi 2l7 Ceniki zastonj 1
mariborska tiskarna
d. d.
CSastnica tiskarn Kralik in Rabič)
!}
priporoča
V
sakovrstne tiskovine, vizitnice, programe, lepake, letake, vabila itd, itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.