40. Številka. V Trstu, v sredo 20. maja 1891 Tečaj XVI. „EDINOST" mhaja dvakrat na teden, ▼•»ko »rede in loboto oh 1. uri popoludn« „Edinost" stane: «» vse loto gl. 6.— ; i*ven Avst. 8.— gl. » polu leta , 3.—: . , 4.50 , xa će trt leta „ 1.50; , , S.M , Posamične številke «e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Tretn po * nor.. t Gorici in r Ajdovičlni po « not. Nt naredbe brsi priložene naročnine ie upravnlitvo ne oiira. EDINOST Oglasi in oznanil« »« račune po 8 nov TTNitca t petitu ; za naslove s debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »i račun«) po pogodbi. Vsi dopisi tte pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. '25. Vsako pimno mora hiti irnnkovano, ker nefrankovnna »o ne »prejemajo. Rokopisi h« ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in itiserate prn-loma upravniitvo t ulici Carintia 28. Odprt« reklamacije no proste poštnin« Glasilo slovenskega političnega družtvsf za Primorsko. >V »dinojt Jt m t Dobro je, da smo tudi mi previdni. Zakaj tržaški lakonski časopisi tako Crte Rusijo P Zato, ker je z debelim prstom potipala najboljše njih zaveznike — Žide. Kakor znano, nočejo Rusi nič več slišati o židovskih njih podanikih ; sklenili «o, da jih izstrebijo iz ruske dežele ter nedavno s strogimi ukazi zapovedali, da morajo vsi Židovi, ki niso ruski državljani, v kratkem poprodati svoja zemljišča ter romati preko mej države, čije tla so dosedaj po svoje osrečevali. Ta ukaz dal je trža-ikemu „Cittadinu* in „Mattinu* povod, da pišeta zlobne Članke proti modrim ruskim naredbam. Osobito pa javkata omenjena časnika sedaj, ko se tudi na Grškem krivo nosemu rodu huda prčde. Na otoku Krfu in Zante je namreč kristijansko ljudstvo ustalo proti Židom. Glede povoda temu gibanju, pripovedujejo se uprav grozne stvari. Že ves meseo se noben Jud ni smel pokazati na javno ulico in vojaki stražijo uhod v „Ghetto". Tržaški časnikarji, ki se vsled tega ne morejo umiriti, zahtevajo naj bi se v Trstu napravil poseben odbor % namenom, nabirati radodarne doneske za uboge židovske trpine na Grškem in Ruskem ter apeluje na ,kristijansko" sočutje Tržačauov, da pridejo na pomoč židovskemu življu. Temu posivu pojde morda na lim samo kak tržaški židovski magnat — podpornik omenjenih lahonskih glasil — potem pa bodo vsi tržaški časopisi pisali na dolgo in na široko o radodarnoati Trža-čanov sploh ! Znanim tržaškim časnikarskim glasilom se sicer no čudimo, ker dobro vemo, kako odvisni so od kapitatistiških krogov. Več ali manj so vsi tržaški časniki v rokah zadnjih ali izhajajo z njihovo podporo, — čudimo se pa trojici mestnih državnih zastopnikov Burgstallerju, Stalitzu in Luzzatiju, koji so minoli torek interpe-lovali v državnem zboru vlado, kaj namerava ukreniti v obrambo „avstrijskih podanikov" v Krfu in Zante in v odvrnitev „v o I i k e nevarnosti in škode4, ki proti trgovini na jadranskem morju od izgredov v rečenih mestih !! Menijo-li omenjeni tržaški poslanci v drž. zboru, da so ros vsi Žid je na Grškem avstrijski poda niki ter da je Avstrije prva dolžnost, po* stavljati se po robu sveti jezi do cela žaljenega kristijanskega življa v Krfu in Zante. Mi ne sovražimo Židov radi njih rodu ali njih vere — ker smo tolerantni in ne sovražimo nikogar — ali nasprotu-jemo njih nač'alam, koje bi hoteli uvesti v vse javno življenje. Mi sicer obsojamo izgrede sploh ter nismo somišljenikov anti-semitov, vendar pa inora vsacega Tržačana žaliti postopanje rečene trojice državnih poslancev, kateri izvestno niso šli na Dunaj zastopat zgolj interesov tržaških bogatašev, pač pa koristi meščanstva. Tudi ta vc-prilika nam v jasnem svitu pokazuje, v kakšnih rokah se nahaja javno mene nje v Trstu in kako globoko pada tu nravni čut. Znani kapitalisti kraljujejo tu kot neomenjeni gospodarji ter narekujejo celo interpelacije tržaškim drž. poslancem. Kako se je nadejati nam katoliškim Slovanom pravice od takove gospode, ki beži pred Križem in resnico ter tava v morju golega materijalizma. Ni Čuda, ako veje v tržaškem mestnem zboru katoliški cerkvi ne posebno prijazen duh. Brez dvojbe priredili bi slovesen vspre-jem Krfskim krivorioscem, ako bi se hoteli zateči tu sem, kjer bi so jim ne bilo bati 8ovrnžnikov. Phč žalostna doba je nadvladala v naši državi, ki jo kolikor toliko odvisna od židovskih kapitalistov ter PODLISTEK. Zadnje pismo. Spisal J. Piano. (Dalje.) Dvoboj, grdi ostanek arednjoveških predsodkov ! Obsojal sem ga vedno in ob-sojal v tem trenutku bolj, nego kedaj poprej, ker sem bil uverjen, da nasprotuje božjim in človeškim postavam in — človeški pameti. In vender sem se moral od« »vati pozivu; moral pravim, iz ozirov na častniško karijero, kojo sem si izvolil. NaRlednji dan izvršila se je komedija — padel pa je on. Jaz pa sem postal morilec. Zadela me je zaslužena, četudi ne preostra kazen. Pri vojacili je institucija dvoboja še dan-danes v čislih. Ali ostrejšo sodbo, nego vojaške postave, izrekla je žgoča me vest. In sodbi tej sem se uklonil ; sodbi, ki je rekla, da sem zločinec. Pri vojacih ni mi bilo več obstanka: sklenil sem žrtvovati ekzietencijo svojo. Po posebnih priporočilih poslali so me na trajen dopust. * * * Kam sedaj ; kje Be nastaniti in kako iskati si ekzistencije V V stiskah sem bil. Slednjič sklenem iskati sreče — v Afriki. Vkrcam so na neko francosko ladijo, koja je bila namenjena tja, kamor sem bil ua menjon jaz. Krčilo bo mi je srce, ko sem ho no more tako prosto gibati, kakor Rusija, ki nam daje v zadnjem času lep dokaz svojega modrega gospodarstva. Naredbe mane vlade glede Židov pričajo le o modrih narodno gospodarskih načelih in o skrbi za blagostanje nižjih slojev ljudstva. To nam dokazuje najbolje in najjasneje hi-navsko postopanje gospodov Angležev. Kakor smo svoječasno poročali, vseli so se gospoda londonski kramarji na sodni stol, da hinavsko proti nebu obrnjenimi očmi in hlinjeno „sveto jezo* obsodijo rusko „barbarstvo", javljajoče se v nečloveškem „preganjanji* židovskih poda uikov. In kaj so storili nedavno isti „milosrdni* ljudje?! Zbrali so se, da se posvetujejo, kako se ubraniti iz Rusije izBeljajočih se Židov! Ni-li to najskrajnejše hinavstvo, ni-li to najumazanejša sebičnost P ! Rusijo obsojajo ker iztirava Žide, sami pa se z vsemi štirimi branijo veprejeti jih v svoje naročje. Torej ne milosrdje, ne krščansko usmiljenje, ne zakoni evropske civilizacije silili so jih, da se škandaltzujejo na ruskih naredbah. naperjenih proti Židom, ampak le strah, da ne bi se te „blage, nedolžne" ovčice preselile na Angležko. Ako so Židjo res tako vzorni državljani, zakaj se jih Angleži branijo ? ! Radostno bi jih moral? vsprejefi v svoje okrilje! Postopanje Angležev ob uprašanji ruskih Židov opravičuje najsijajneje dotične naredbe ruske vlade. Angleži so zopet pokazali, kako prefrigani da so ; in kako da umejo — mnogokrat tudi nepoštenimi sredstvi — delovati za svojo korist. Prefriganost Angležev Ii6di pa tiuli naši vladi v opomin, da ne hodi v žrjavico po kostanj — za Žide, Čeprav to zahtovata „Cittndino* in „Mattino*. zapuščal evropski kontinent. Mejpotoma seznanil sera so z nekim kupcem angli-čanskega rodA, ki je imel trgovino svojo v Aleksandriji. Možu seui se menda prikupil, kajti dogovorila sva se kmalu, da vstopim v službo — kot pisar. Posebno imeniten naslov ni bil to, ali v takem po-loženji sem ga moral biti vesel, temveč, ko jo bila plača se precejšnja. Moj novi gospodar bil jo zares blaga duša : skrbel jo zame, kakor da seiu njega lastni sin. In vender, vender — nisem bil zadovoljen. Zadovoljen ali nezadovoljen : čas je ven-der-lo hitel svoj večni tek. Preteklo je že osem let, odkar sem zapustil Evropo. Pozabil bi bil tudi n j o , da ni žgoča vest v meni vzbujala spomina : da sem morilec! Da vest, vest — ta je strog neizprosen sodnik ! Ker sem jako varčno živel, prihranil sem si toliko, da sem mogel tudi na svojo lastno roko kupčevati. In tuko so mi je imetje dan na dan vekšalo. Necega dne obišče gospodarja mojega večja družba Angležev, ki je bila namenjena v notranjost Afrike. Ker sem so žnjirni spoprijaznil, prigovarjali so mi, da jih spremljam. Gospodar mi je odsvetoval, ali slednjič so me vender-le pregovorili. Odpotovali smo. Prve dni bilo je potovanje še precej prijetno in smo bili pri dobrem humorju. Ali polagoma nas je j»"la zapuščati dobra volja, kajti vročina postajala je neznosna. Na velblodih sedeče Politični pregled. Notranit dežela Graškega deželnega višjega sodišča predsednik vitez Waser govori kaj rad ob slovesnih prilikah — na korist nemško-Iiberalne stranke. Tako je nedavno ob priliki umeščenja novoizvoljenega prelata v samostanu Reimskem izgovoril nastopne besede. „Dan danes niso pota gladka onim, koji stoje na čelu korporacij cerkvene in državnč uprave. Malokdo jim potresa poti z rožicami, mnogo je tudi takih, koji, osobito cerkvenim predstojnikom, pntresajo raji trnje na pot. Mnogo se dan-danes govori in pile o napredku in pravici, o narodnem blagostanji in ravnopravnosti, o pratrijotizmu in spravi, malokdo pa pomisli, da so vsa ta zagotovila le prazno besede, dokler se ne ravnamo po božji zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, kajti lo oni, ki ljubi svojega bližnjega, spolnjuje postavo, kakor pravi sveto pismo. Pobož-nost in uravna resnost postali sti skoro pravljici. Polna srda, torej netolerantna, stopata sebičnost in materijalezem po ulicah in polovičarska izobraženost oglaša ta so k besedi, da vznemirjata in motita ljudski duh in da kvarita srca mladino. Le malo jih je, koji bi se mogli pospeti dd praktične mordle krščanstva z načelom: „ln omnibus caritas". Bravo, g. Waser! Ali mi so spominjamo, da ste uprav vi in ob raznih prilikah hujskali proti nenemškim narodnostim, ker je tako ugajalo vašiui liberalnim somišljenikom. Zakaj se takrat ne spominjate krščanske ljubezni, ko vaši somišljeniki z nogami teptajo pravfce družili P Zakaj jih ne svarite, zakaj no proprečite se svojim uplivom tako nekrftčansko postopanje M Seveda sedaj, ko bruhajo antiae- žgali so nas solnčni žarki v/l.c neke vrste Bolnčnikom, nalašč napravljenim za poto vanju po tropičnih pokrajinah. Ali prišle so še druge nadloge : čuvati smo se morali zverin in — divjakov. Čostokrat smo morali poseči po orožji. Boji z mnogoštevilnimi zamorci vrstili so se zaporedoma: polovico slug smo izgubili v teh bojih. Radi bi se bili vrnili, a bilo je prepozno. Pripravljajoči se, (la izvršimo ta svoj sklep, prijeti smo morali zopet za orožje: divjaki napali so nas liki gladni volkovi. Zastonj je bil ves naš napor — omagali smo. Odveli so nas, kar nas je ostalo živih, na razne strani. Mučili so nas na razne načine. Jaz sem trpel tudi silno žejo. Zadovoljen sem moral biti s koščo-kom smradljivega mesa, da nisem poginil gladu. Vstavili smo se v nekem palmovem gozdu; tu je bil počitek. Tu so opravljali divjaki molitve svojim bogovom, kojih pomen pa nisem znal. Skakali in divjuli ho kakor besni, da me je bilo kar strah. To jo trajalo kaki dve uri. Potom pa smo se zopet vzdignili. Cel božji dan smo hodili po gozdu. Slednjič dospemo v jako prijazno dolinico. Krasen je bil tu pogled na visoke palme in druge široko- in dolgo-listnate rastline. Solneo jo razsipalo zadnje svoje žarke po lepi dolinici in videlo so ti je, da si v najkrasnojšem evropskem umetnem vrtu. Men« pu so eakali bridki dnevi: robovati sem moral celemu rodu, ki so jo »val Oandu. Daleč daleč sem bil in pazili so na-me strogo, tako, da sem izgubil nado, da bi se kedaj rešil iz te sužnjosti. Glavar tega rodu imel je sina. Poslednji se me je Bčasoma dokaj privadil. Izrezoval sem mu iz lesa podobice, na katerih je imel posobno veselje. Kleče jih je poljubljeval tor spakoval so na vse mogoče načine. Ker sem se nekoliko priučil njih jeziku, pripovedoval sem mu to in ono. Bil jo jako postušen in si je tudi zapomnil, kar sem mu pripovedoval. Veselilo me je to, ker mi je bilo v nokako zabavo. Tako je preteklo celih deset let. Učenca svojega sem toliko obrusil, da je umel nekoliko pisati ter izgovarjati tu pa tam kako angležko besedo. Nekega dne pa sem pričel premišljati, ne bi-li bilo mogočo tega dečka izkoristiti za moje namene. Sklep moj je bil kmalu storjen. Vzbujati som začel v njem radovednost po druzih krajih ter vnemati željo po potovanji. Nekega dne prileti k meni ves okrvavljen. Sprla sta se bila z očetom in oče ga je bil pošteno naklestil. V jezi svoji vsklikue dečak, da gre z manoj, kamor mi je drago. To jo bilo, kar Bom si že dolgo želel. Jaz mu začnem zopet pripovedovati o krasoti druzih krajev ter o prijetnosti potovanja. Kmalu sva se bila dogovorila, da zbeživa skupno. (Konec prih.) mitje — in imajo k.>likor-toliko prav — jezo svojo proti vaši stranki — sedaj vam jo prišlo še le na misel, da to ni kršćansko. Da dri, gospodine: orožje, koje ste kovali za boj proti drugim, obrnilo se je proti vam samim. Istine te ni za las ne premeni najlepši vaš govor. Proračunska debata v državnem zboru pridne se začetkom junija in utegne trajati ves mesec. Dne 15. m a j a ob desetih dopoludne otvorila se je deželna razstava v Pragi. Vrhovni deželni maršal Lobkovic je v svojem nagovoru (naprej češki) opozarjal na sijajni vspeh obrtne razstave minolega stoletja; na zaslužno dejanje, katero bo dosegla letoSnja jubilejna razstava, ki je verna slika visoke stopinje gospodarskega razvoja in duševnega napredka na Češkem. Nemški nadaljajoč izraža govornik n»ju-danejšo zahvalo cesarju, ki je kraljevini češki na novo neizbrisno pokazal svojo cesarsko naklonjenost, prevzemši protektorat in pooblastivši svojega brata z nastop-ništvom. Nadvojvoda Karol Ludovik prične nemški ter označi misel jubilejne razstave kot srečno, ker bode pokazala, kako vs-pešno se udeležujejo napredka prebivalci dežele, ki dokazuje duševni in gospodarski napredek sedanjega stoletja na vseh poljih. Cesar je izrazil svoje zanimanje s tem, da je prevzel protektorat ter obljubil osebno ogledati si razstavo. Nadvojvoda bo rud naznanil cesarju zagotovila hvaležnosti in lojalnosti onih, ki so sprožili in pospeševali misel razstave. (Češki nadaljujoč.) Kakor se mi danes spominjamo s spoštovanjem rodoljubov, ki so pred stoletjem domače poljedelce in obrtnike z razstavo pridelkov in izdelkov navduševali za mirno tekmovanje s tujimi narodi, tako se bodo nekdaj spominjali mož, ki so a rastavo z združenimi močmi pokazali, da napredna kraljevina tudi danes more obdržati staro ■lavo v plemenitem tekmovanju mirnega dela. Naj bi lepo p >djetje imelo srečen vspeh, naj bi na vseh poljih človeškega proizvajanja spodbudno vplivalo. Kakor je na Čast deželi, tako naj bi tudi v veliki meri pospeševalo blagor češkega in nem-Skega prebivalstva. V imenu cesarja in kralja otvorjam razstavo kraljevine Čeike. Ogromna množica ljudij je pred razstavo burno pozdravljala Karola Ludovika, Marijo Terezijo in Margareto Zofijo. Otvor* jenja so se udeležili navzoči ministri, namestnik, kardinal, skoro vse visoko plemstvo in veliko poslancev. Odgovor nadvoj-vode vzbudil je veliko navduieuje, ki se je zopet ponovilo, ko je vrhovni deželni maršal zaklical „Slava* in „Hooh" cesarskemu protektorju. Dne 18. maja pa je nadvojvoda Karol Ludovik češkim nagovorom otvoril češko akademijo znanosti, koje protektor je ta nadvojvoda. Nadvojvoda izrazil je svoje prepričanju, da bode akademija resno gojila znanoati in literaraturo češkega jezika, in tako ugodila namenom Njeg. Veličanstva. Pri otvorjenju so bili navzoči: nadvojvodinja Marija Terezija, ministri, zastopniki češkega in nemškega useučilišča, vednosti in umetnosti, načelniki oblasti in veliko poslancev. Voanje države. V Bukareštu umrl je bivši ru-munski minister Ju un Bratianu. Bil je minister v letih 1867—1868. Pozneje je delala njega stranka na to, da izpodrine kneza, kar so jej pa ni posrečilo. Za časa rusko-turške vojske bil je zopet minister. Tem povodom proglasil je nezavisnost Ru-munije iu povišanje v kraljestvo. V svoji vnanji politiki pridružil se je Avstriji in Nemčiji, radi česar mu je konservativna stranka hudo nasprotovala. Radi znamenitih pouličnih izgredov v Bukareštu odstopil je dne 13. nprila 1888 lota. Ministarstvo Portugalsko podalo je svojo ostavko. Dne 18. maja ob 3. uri popoludne storili so v Bele m gradu potrebne priprave, da iztirajo kraljico Natalijo. Ulice, vodeče do stanovanja kraljice, za-seli so orožniki. Na dvorišču stanovanja pričakoval je izvošček, spremljan po orožnikih. Prefekt policiji podal se je k kraljici, dajo pregovori, da prostovoljno odpotuje. Kraljica se je slednjič vdala sili ter vstopila v voz. Po ulicah se je nabrala nebrojna množica. Študenti in drugo občinstvo zapodijo se proti konjem, da ustavijo voz. Ko se jim to posreči, sprežejo konje, prepode orožnike, sramote njih poveljnike ter provedejo kraljico zopet v nje stanovanje. Ko «e Natalija prikaže na balkonu, nastane silno navdušenje; toli je ganena, da ne more besedice spregovoriti. Posredujejo vojaci, koje ljudstvo napade s kamenjem. Vojaci streljajo. Ljudstvo hoče kraljico provesti na kraljevi dvor, kričč : Doli% Pašičem ! Ljudstvo se niti ne zmeni za streljanje. . «j Dne 19. t. m. zjutraj so jo pa močnim spremstvom orožnikov odpeljali na kolodvor, od koder je odpotovala v Zemun. Na večer med 9. in 10. uro spraznilo je vojaštvo vse ulice. 8e le o polunoči nastal je mir. Ljudstvo je grozno razburjeno proti vladi, regentstvu, kralju Milanu in vojnemu mi-nisterstvu. Bati se je nadaljnih izgredov. Vojni minister dal je svojo ostavko, katero jo regentstvo vsprejelo. Vojni minister je izjavil, da ne more proti izgrednikom vojaški postopati. Novi vojni minister je polkovnik Prapor-č e t o v i č. Razni listi so bili raznesli vest, da odpošlje avstrijska vlada — radi izgredov proti Židom v Krfu in Zante — posebno vojno ladijo v jonska vodovja. Vest ta pa je bila izmišljena, kakor javljajo najnovejše vesti. — „Pester LIoyd* javlja, da je G r š k a vlada v tej zadevi svojim zastopnikom v inozemstvu razposlala nastopno depešo: „Dne 30. aprila je ljudstvo v Zante napalo Žide ter avriilo razne čine nasilstva. Da ae napravi red, morali so orožniki na ljudstvo streljati. Pri tem •o bili umorjeni trije kristijani in mnogo je ranjenih. Od tega dne ni bilo več izgredov ni v Zante, ni v Krfu. Ljudstvo je razburjeno radi govorice, da so pred VelikonoČjo Židje umorili neko deklico. Vlada pa je storila vse potrebno, da se razburjenje poleže*. Nedavno so v Moskvi otvorili francosko razstavo. Podpredsed-razstave, senator Dietz-Monin, izrekel je tem povodom nastopni govor: „Pokazati hočemo temu velikemu narodu, ki na« ni zapustil v dnevih nesreče, sad napredka, do kojega sme dospeli na polji umetnosti, znanosti in industrije. Nameni nam niso dobičkarski, ampak težimo po izspolnjenju srčnih in miroljubivih želja. Najbolje pla* čilo Francoski bi pa bilo to, ako bi jo Rusija tako ljubila in spoštovala, kakor mi ljubimo in spoštujemo Rusijo." Generalni guverner Kostanda zagotovil je, da Rusije simpatije so na strani Francoske. „Moskovskija Vjedomosti* se nadejajo, da se iz razstave v Moskvi porodi nova francosko-ruLka trgovinska pogodba, kar bi bilo v veliko korist obema narodoma. DOPISI. Komen 16. maja. (Pohod g. c. k r. okrajnega glavarja; kako je možno spoznati „p a n č a n o" ali goljuf n o barvano vin o.) V četrtek, 14. inaja, nam je tukajšnja poŠta ob 11. uri predpoludne donesla listnico, po koji so nam je javilo, da nas bode ob 2. uri popoludne pohodil naš novi c. kr. okrajni glavar Iv. Simzig. — Kmali je bilo vso na nogah, da bi so našemu gospodu o. kr. okraj, glavarju napravilo dostojen sprejem. Kar je bilo možuo storiti v malih uricah, to se je storilo. — In zares lep dan smo imeli, kajti akopram nam je še predpoludne žugal — jupiter pluvius, vender so je bilo zjasnilo; nebo je bilo mirno in žarko solnčice je sijalo tako ljubo in milo, da so sluvčki po tratah in grmovju z glasnim petjem »lajali duška svojemu veselju. Tudi mi smo bili veseli, kajti : kdo bi se ne veselil pohoda novodošlega g. c. kr. okraj, glavarja P — Naši občinarji so razobesili po hišah zastave. Pred uhodom v občino — na Gor-janski cesti — čakalo je naša starešinstvo z g. županom na čelu, tukajšnja duhovščina učiteljsko osebje i. t. d. Streljanje topičev in pritrkovanje zvonov je nas opozorilo, da se g. c. kr. okraj, glavar bliža. In res z radostjo v srci pozdravili smo ga vsi, kakor tudi on nas, vsakemu z prijaznimi besedami roko pomolivši. Sprejmili smo ga potem vsi v tukaj šnjo farno cerkev, kjer si je, zmolivši kratko molitvico, vse ogledal in izrazil svojo zadovoljnost. — Potem je šel v občinsko pisarnico, kjer je zopet sprejel vse honoracije. Ogledal si je nato našo čveterorazredno ljudsko šolo, šolski vrt, pohodil tukajšnje c. kr. urade, župni dvorec, g. županovo družino, g. Gasparija parni mlin, c. kr. žandarsko postajo iu našel je povsod vse v najlepšem rodu. Naposled posetil je gosp. ces. kr. beležnika in g. podžupana Miroslava Švara. V poslednjega hiši, kjer je tudi gostilnica, smo se pri izbornomu .teranu* zabavali. Gospod glavar je v lepi slovenščini napil županstvu, uradništvu in vsem navzočim, za kar se je v pravilni slovenščini sahvalil naš obče priljubljeni g. e. kr. okrajni sodnik Cazafura. Ko se je že mračilo, odhajal je naš g. c. kr. okraj, glavar — srčno pozdravljen se krepkimi iivioklici, s pokanjem topičev in pritrkovanjem zvonov. Ljudstvo so je veselilo prijaznega g. glavarja; povsod je vladala radost in stoprav posno t noč smo se razšli iz vesele družbe. Lep ta dan pa nam ostane v dobrem spominu. Znano je, da letoinja vinska letina ni baš ugajala. Vina je bilo malo in sbog tega so draga. — Ker je pa pomanjkanje dobrih naravnih vin, naleti lahko človek tii in tam na „peteot*, t. j. na nenaravno vino. — Poznamo pa sredstvo, po kojem se „barvan teran" spozna. Evo je: Kane naj se nekaj kapljio vina na kos bele krede. Kreda vino popije in po barvi lise, koja ostane na kredi, lahko določimo, ali je vino naravno ali pa ne. Z borovnicami barvano vino naredi na kredi liso, ki je modre barve in nekoliko na vijolično barvo spremenljiva. — Rudeča barva kerme-sovih jagod na kredi ne premeni barve. — Slezevo — malvino — barvilo naredi liso na kredi modro ali pa zeleno, večkrat obojno vkup. — Fuhsin — anilin — v vinu ostane na kredi nespremenjen. — Naravno črno vino pusti na kredi rjavo ali kot i k r i 1 j e sivo barvo. — Kdor nima krede pri sebi, naj se posluži z kosom živega apna. — Naravno vino naredi na apnu ru-j a v o ali višnjevkasto sivo 1 i«« o, ki kmalu rujava postane. Borov-ničina barva je na apnu najprvo modra, potem pa postaja zelenkasta; zlezova barva je precej zelena in fuhsin pa na apnu barvo zgubi. — Različne vesti. Umrla je grofinja Taaffe, sestra našega ministerskega predsednika. Njeg. Veličanstvo in nadvojvode izrazili so grofu Taaffeju svoje sožalje. Umrl je V Gorici prof. Ivan Jenko v 88 letu dobe svoje. Umrl je namestniški svetovalec, vitez L u s c h i n. Bil je načelnik računskega oddelka. III. skupščina „Zaveze* učiteljskih druitev izvršila se je v posebno čast našemu učiteljskemu stanu. Že udeležba sauia — došlo je do 240 učiteljev, oziram« učiteljic — jo bila toli ogromna, da smo bili kar presenečeni. Udeležba ta nam je živa priča o kolegijalnem duhu, ki vlada mej našimi učitelji in o živi brigi za stanovske svoje interese, kakor tudi za prospeh narodnega šolstva. V soboto dopoludne došla je že velik a veČina udeležencev. O poludne, odnosno popoludne zborovali so upravni odbor in delegatje. Na" večer je bil pri Bergerju slovesen koncert, pri katerem je pel do 100 glav močan pevski zbor. Občinstva došlo je toliko, da mnogi niso našli prostora. Vso pevske točke odobrovali so poslušalci viharno; navzočemu skladatelju, g. V o 1 a r i č u, so pa priredili prisrčno ovacijo. Vojaška godba svirala jo precizno. Po koncertu odšli so gostje naši večinoma v kaverno „Comrnercio", kjer so je razvilo veselo življenje, ki je trajalo do pozno v noč. V nedeljo ob 8. uri bila je sv. maša pri sv. Antonu novemu in so pevci peli Nedvedovo mašo „Slavu Stvarniku". Po sv. maši pričelo je zborovanje v Ber* gerjevi dvorani. Zborovanje je trajalo do poludne. Po zborovanji bilje skupen obed, pri katerem se je izreklo par prisrčnih napitnic. Popoludne je priredila večina gostov izlet v „Miramare". O zborovanji samem spregovorimo prihodnjič. Veleč. g. Klunu odgovarjamo na kratko, da je to čisto irelevantno, kdo piše „Edinosti" poročila z Dunaja. Je-li pa res napačno poročal, razvidi se najbolje iz prvega popravka veleč. g. Kluna samega* Prosimo Vas torej le enkrat prav udano, da nam jasno poveste in povoljno utemeljite, zakaj imamo Jugoslovani v p r o r a o u n • k e m o d s e k u samo dva zastopnika, i s t o i a k o močna frakcija n e m i k i h konservativcev pa štiri! To je glavna stvar, vse drugo nas ne briga. Posvetovanj« glede osnovanja „Kmetijske družbe za Trst in okolico* je ob 6)f uri nocoj. Komur je briga za razvoj namerovanega društva in za prosoeh kmetijstva v okolici naši, naj se udeleži tega posvetovanja. Veselica pevtk«o& društva „Adrija", vršivša se v nedeljo 17. t. m. v dvorani vrta „Rossetti", je bila primerno d>bro obiskana. Navzočih je bilo zlasti lepo število gg. učiteljev „Zaveze", kateriui na čast je bila prirejena veselicu. — Vse pesni so se pelo jako dobro, samo svetovali bi, da se v bodoče izbirujo nekoliko ložjo skladbe. Navzoči — osobito pa naš mladi skladatelj g. Volarič — izrekli so-se jako povoljno glede petja „Adrije*. Najbolje ste se peli pesni „Himna Adrije" in „Davorija", kateri so morali ponavljati. Ko se je odpelo novo in krasno Volari-čevo skladbo „Domovini", priredilo je občinstvo navzočemu skladatelju burno ovacijo. Pesen se je morala ponavljati med silnim odobravanjem in živio-klici. Igro: Poglavje 1., II. in III, seje morala izpustiti radi nepričakovane neprilike. Mesto te točko zapeli so pevoi Volaričev „Venček narodnih pesni". Koncem veselice zahvalil se je nek učitelj v imenu načel-ništva „Zaveze" društvu „Adrija" na veselici, prirejeni učiteljstvu na Čast. Če pomislimo na težke skladbe, katere so se pele pri tem koncertu, moramo priznati vrlo delovanje neutrudljivega pevo-vodje g. Hrabr. Ražemu. Enakih neutrud-Ijivih domačih pevovodij primanjkuje nam marsikje po okolici! Žal pa, kakor čujemo da so ni veselica i v gmotnem oziru obnesla, kakor so je pričakovalo. Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku se sodelovanjem proseškega tamburaškoga zbora, v nedeljo dne 24. maja 1891. na dvorišču goBp. Ivana Goriupa s sledečim programom : 1. Dr. Paču : „Kolo" udara tamburaški zbor. 2. „Husitska" moški zbor. 3. M. pl. Farkaš : „Vienac hrvatskih narodnih popievaka", udara tamburaški zbor. 4. F. S. Vilhar: V spomin Miroslava Vil-harja", moški zbor se samospovom baritona. 5. Dr. G. Ipavec : „Vse mine", udara tamburaški zbor. 6. A. Hajdrih: „Petelinčkova ženitev", moški zbor z dvospevom. 7. Popolna žena-, vesela igra v enem dejanji. Začetek ob 5«/» uri pop. — Ustopnina 20 kr., sedež 10 kr. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico imela bode v Štebnji pri Maloščah na prvo nedeljo po binkoštih dne 24. maja 1891., ob 3. uri popoludne svoj shod s sledečim vspore-dom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poučen govor o gospodarstvu in šoli. Si. Svoji k svojim. (Prizor iz kmečkega življenja. Sp. dr. Vošnjak.) 4. Slučajnosti. 5. Domača zabava. Občni zbor „Slavjanske Čitalnice" v Pulju bode v nedeljo, 24. t. m. ob štirih popoludne v društvenih prostorih v Pulji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor Slavjanske Čitalnice v Pulju. Za odbor: Viljem Grum, predsednik. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trttu nabralo se je dne 16. t. m. po koncertu učiteljske „Zaveze" 21 gl. 26 kr. — Krožujoče pismo g. G. Benčina nabralo je 3 gl. 10 kr. — Krožujoče pismo g. G. Člokelj gl. 2. — G. Toma Grah, učitelj v Št. Jurji (ob j. ž.) daroval je po gosp. Počkaju 1 gl. t Tržaški mestni svet ima jutri o peludne svojo sejo. Obravnavali bodo tudi o dekretu namestništva, s kojim se ne dovoljuje osnova italijanske ljudske iole pri sv. Mariji Magdaleni. Govori se tudi, da bode dr. Spadoni interpeloval radi zborovanja „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev. Občinske volitve v Gorici. V tretjem razredu so zmagali naši kandidatje. Slava goriškemu slovenskemu Življu t Vsa čast pa njega sedanjemu voditeljstvu, koje nam je živ dokaz, kaj zmore pravo rodoljubje in neumorna trudoljubivost! Najnovejie vesti Iz Belegagrada. Da eo iztirali kraljico Natalijo, napravilo je mej ljudstvom najslabši utis, osobito, ker jo vlada deputaciji meščanov zagotovila, da se opusti vsako nasilstvo proti Nataliji. Lo vsled te izjave rasilo se je razjarjeno ljudstvo in se niso ponovili izgredi. — Vlada je pomnožila Beligraj-sko gamizijo, da se prepreči prihajanje ljudstva z dežele. V oddelku konjištva, posredujočem pri iztiranji, ni nijednega častnika ali moža, da ne bi bil ranjen. Tudi mnogo isgrednikov je ranjenih. Izgredov so bo udeležili meščani in trgovci. Mnogo njih dejali so v sapor. (Glej politični pregled.) Ljudsko štetje v Istri. Došel nam je skupen izkaz. Iz tega posnemljemo: V sodnem okraji Koperakemjo 14.192 Italijanov, 212 Hrvatov in 22.915 Slovencev ; v sodnem okraji Piranskem je 15.921 Italijanov, 6 Hrvatov in 2579 Slovencev ; v sodnem okraji Buzetskem je 990 Italijanov, 14.856 Hrvatov in 1834 Slovenoov ; v sodnem okraji Poreškem je 7593 Italijanov, 4555 Hrvatov in 38 Slovencev; v sodnem okraji Bujskem1 je 17.685 Italijanov, 46 Hrvatov in 499 Slovencev; v sodnem okraji Matov u n-skem je 10.375 Italijanov, 6717 Hrvatov in 888 Slovencev; v sodnem okraji P a-z i n s k e m je 1757 Italijanov, 24.244 Hrvatov in 148 Slovenoov ; v sodnem okraji Labinjskem je 4897 Italijanov, 9573 Hrvatov, 242 Slovencev in 465 Rumuncev ; v sodnem okraji Puljskemje 18.689 Italijanov, 9826 Hrvatov in 1497 Sloven-oev ; v sodnem okraji Vodnjanskem je 5557 Italijanov, 9306 Hrvatov in 51 Slovenoov; v sodnem okraji Rovinjskom je 11.322 Italijanov, 3061 Hrvatov in 20 Slovencev; v sodnem okraji V o-loškem je 706 Italijanov, 23752 Hrvatov in 1371 Slovencev; v sodnem okraji Podgradskem je 24 Italijanov, 3117 Hrvatov in 12.440 Slovencev; v sodnem okraji Lošinjskem je 4921 Italijanov, 6547 Hrvatov in 22 Slovencev ; v aodnem j okraji C r e s k e m je2l56 Italijanov, 5980 Hrvatov in 1 Slovencev ; v sodnem okraji Krškem je 1516 Italijanov, 18.171 Ur vatov in 26 Slovencev. Skupno je torej 118.301 Italijanov, 140.678 Hrvatov, 44.571 Slovencev in 470 Rumunoev. Druzih narodnosti je 6401. Od I. 1880. sem je torej število nsrastlo : pri Italijanih za 5641 glav, pri Hrvatih za 18.809 in pri Slovencih za 1488 duš. Torej smo Slovani poskočili za 20.197, Italijani pa za 5641 duš. Katolikov je 316.522, druzih veroizpovedanj pa 1107. Zakrament sv. birme prejelo je ob binkoštnih praznikih 893 otrok, včeraj pa 60. Ob blnkoitnih praznikih bilo je v Trstu toliko ptujcev, da so po hotelih celo po hodnikih ležali. Opozarjamo slavno občinstvo, da slave v nedeljo v Dolini praznik sv. Socerba Dolina je kaj prijazno selo in pripravno za nedeljske izlete. Poseben vlak iz Ljubljane v Prago priredil bode g. Jos. Pavlin v Ljubljani. Vlak pojde iz Ljubljaue dne 26. junija t. 1. dopoludue, ko pojde „Sekol" v Prago. Cene bodo jako povoljne in vlak bode prikladen tudi Tržačanom, Goričanom, Štajercem in Zagrebčanom, ki pa se bodo vsi morali pripeljati v Ljubljano, od koder bode skupni odhod. Podrobneje podatke o Času in cenah priobčimo v kratkem. iz Škrbine nam pišejo : Srečen človek ! Ob času volitve v državni zbor se je toliko o njem govorilo in sedaj, ko se bližajo volitve v naš občinski zastop, govorimo zopet onjem, pišemo in čitamo. Draga „Edinost", sprejmi tedaj tudi od mene nekaj vrstic 1 Županovanjo nalaga dandanes samo delo in sitnosti, saslužka pa daje presneto malo. Čudno se nam tedaj zdi, da se nekdo toliko sili ostati na županskem stolu; da bi isti rad ie županoval le iz rodoljubja, selo dvomimo, ker vemo, da rodoljubje ni vsacega človeka čednost. Vedeti bi pa enkrat moral, da ljudjo ne marajo več zanj. Zakaj P Tega pa uočemo ie povedati. V podrobnosti in dokaze bi se takrat spustili, ko bi pritisnila veča sila in potreba, ko je sedaj. Tako delo pa bi nam bilo lahko, ker opirali bi se na mične pripovedke . . . ., katerih se med našim ljudstvom ne manjka; v oporo bi nam dalje služila fakta, ki se lahko z dokumenti izpričati dajo. O prejšnjem Županu kaj taoega pa vendar nihče trditi ne more, ker ta je bil mož odprt in je imel le dobre namene. In takega moža želimo zopet imeti na Županskem stolu in to posebno sedaj, ko ae bode delil občinski pašnik in zidala nova šola. — Še nekaj : Hišni gospodar odgovoren je za mir v družini, v občini pa župan. Kakšen mir in red pa je pri nas ? Ali gre zameriti mladim vročekrvnim fantom, ali onemu, ki ima policijo v rokah, pa zanjo ne ve ali vedeti noče P Zdi se nam, da iina nai župan, zelo malo resue volje; zdi se nam, kakor bi imel popolnoma zvezane roke. Morda se pa hoče s svojo popustljivostjo ljudem prikupiti, da bi ga zopet volili P Bodi si eno ali drugo, vse je slabo ter kaže, da mož ni več sposoben za vladanje. Našim fantom pa izrekamo sočutje, ker bo prišli v homatije radi zaspanosti in nebrižnesti našega, za „vse blago" vnetega župana, kateremu vsi dobromisleči želi jo, da bi šel v zasluženi pokoj, kakor je šol povodom državnozborskih volitev tudi njega „učeaik in zapovednik". *) ToČa. Dne 15. t. m. pobila je toča v Podgorju. Padala jo z malimi presledki cele dve uri. Zrna bila so drobna, vendar je napravila veliko škodo. Ozimina, ki je žo vsled zimskega mraza veliko trpela, je sedaj popolnem uničena. Trto so bile kaj lepo razvile in obetale dobro vinsko letino, so prazne. ŽaloBten je pogled po polju in trtah, in skrbni kmetič sfe strahom priča- *) Moralno odgovornost za vsoltino toga dopisa prepuščamo g. dopisniku, ker nam razmere v Škrbini niso znunu. Op. uredn. kuje jeseni, ko ne bode imel kaj za zimo shraniti. Umrljivost v Trstu. Od nedelje, 10 maja do sobote, 16. maja umrlo je v Trstu 37 možkih in 44 ženskih; vkupno torej 81. V istem tednu lanskega leta umrlo je 75 oseb. Glavni vzroki smrti sobihjetika in bolezni na sapilih. Zaprli SO težaka Josipa V., ker je nevarno pretil svojemu lastnemu gospodarju. Predrzen tat v ponedeljek predstavil so je nekdo služabnikom v zaporih v Via Tigor zahtevajoč sodček vina, češ da ga je poslala kuharica teh zaporov, ker potrebuje vino. Ne sluteči nikakega sla bega namena izročili so mu zahtevani sodček. Seveda da niso vač videli ni prdrz nega tatu, ni sodčeka z vinom. Ranil je nekdo kamenuseka Antona Viola, kojega so prenesli v bolnico. Ker pa je bil pijan, ne vo označiti napadalca. — Tudi težaka Frana Zolia je nekdo ranil na glavi. Stanje pa mu je tako neugodno, da ne more dati nikakih pojasnil. Nepoznani tatovi kradli bo zadnje dni cevi in druge priprave plinovoda. Včeraj bo pa vender ujeli jednega teh tičkov. Ta je neki 15 letni frizer Rajmund Klot iz Trsta, pri kojem so našli razne stvari, pripadajoče k napravi plinovoda. Policija išče njega tovariše. Izpred sodiiča. Obsoditi so bivšega financerja, Alojzija Wichtigala, na 6 mesecev zapora, ker je kradel svojim kolegom perilo in smodke. „Učiteljski Tovarli" prinaša v 10. itevilki naslednjo vsebino: 1. Šolstvo v pražki deželni jubilejni isložbi. 2. Navod za izdelovanje pridvižnih (relief) zemljevidov. 3. Učitelja-voditelja uradne knjige. 4. Knjiga Slovenska v XIX. veku. 5. Ukazi in odredbe šolskih obiastev. 6. Vprašanja in odgovori. 7. Književnost. 8. Listek. 9. Naši dopisi. 10. Društveni vestnik. 11. Vestnik. Gospodarsko is trnke stvari. Domača beseda. Svojim rojakom na Krasu zapisal Tras Buno. III. (Konec.) A pri čem smo dandanes in kam pridemo, čo gre tako naprej P — Vse se je spremenilo na slabo, in mi gremo rakovo pot; zmiraj bolj se pogrezamo v dolgove, siromaštvo in ubožtvo. — Namesto da bi otroke doma pred očmi držali in kmeto-vati učili, da bi si doma pošteno potrebni živež pridobivali, večina naiih starišev komaj pričakuje, da uboge neskušeno stvari križem sveta pošljejo v kako rokodelstvo ali službo. — Tako zgublja naš rod in domovina najboljše delavne moči. Nekateri se pač vrnejo kot izučeni rokodelci v svoje kraje in se poprimejo tudi rokodelstva doma; a s tem delajo z mestnimi rokodelci vred le konkurenco domačim rokodelcem in ker jim primanjkuje dela, dajejo narejeno blago po vsaki ceni, tako, da si spodjedajo eden drugemu še ta mali in pičli prislužek. — Spet drugi, kateri so se podali kot izučeni rokodelci križem sveta, potovaje od kraja do kraja si dela iskat in kruha služit, so svojim rojakom in celi občini večkrat velika nadloga; kajti od Časa do časa, ker jim ni OB()da mila, morajo za nje njih sorodniki in županstva plačevati bolniške stroške in sicor večkrat za take osebe, katerih se domačini niti ne spominjajo več. — Koliko revežev in siromakov roko delskega stanu, ki so sinovi kmetskih ata-risov in naših roditeljev, in nezmožnih za delo, se potika po svetu! Ti-le zdihujejo v veliki revščini, med tem ko se njih nekdanji vrstniki preživljajo s kmetijstvom v svojem domaČem kraju, sicer borno a pošteno in zadovoljno, zaupajoči v milost Božjo in svojo lastno pridnost. K brezverskih sinov in hčeri na- šega rodu ae klati po širokem svetu ! P zabili so že davno na vero, dnm in cesarja, dočim so bili njih dedje vrline naših krajev in vedno zvesti Bogu in cesarju ! Predrsgi mi rojaki! Vse to je pomi-slika vredno. Mnogo naših pridnih prebivalcev, kateri so se kmetijstva prid o držali, so nam še zdaj ponos in kinč domovini, in imajo vedno svoj košček kruha in kozarćek vina. Ni jim treba toliko skrbeti radi prihodnosti svojih otrok, kajti preskrbljeni so tudi ti, čo bodo le hoteli delati, kopati in se pametno in pošteno obnašati. — Kdor dela, tudi pridela. Celo ptujci se pri nas dobro počutijo in preživljajo; a vi in vaši otroci da bi hodili križem sveta, ali celo v Ameriko, iskat si sreče in živeža! — — — Bi bilo to pametno P Rojaki! dobro je nam znano, kako so se od nekdaj sem zbirali mladeniči in možje, po 4. osebe skupaj v društva ali „kompanije" mlatičev. Ko so doma žito omlatili, so pa šla taka društva ali „kompanije" na Pivko mlatit. Takih društev pri nas nam ni več treba, kajti mlatiloi stroj nam prihrani ves ta trud in pridobi mnogo časa za druga dela. A svetoval bi vam osnovati in vata-noviti vsa druga društva in sicer: delavska društva kopačev za vinograde, katerih druitov namen bi bil, se skupno vdeleževati pri kopanji in napravi novih vinogradov na Kraški zemlji. V vsaki občini na Krasu bi se morala in zamogla osnovati taka društva, katerih namen bi bil, skupno, toliko dni pri enem, toliko dni pri drugem družbeniku, prekopavati in prenovljati vinograde ne da bi eden drugemu plačevali dnine; trud in delo bi povračevali eden drugemu s trudom in delom. Taka društva bi bila kaj koristna za našega kmeta, reiila bi ga dolgov in obupnosti. Na noge tedsj rojaki t Bolj tekne trdo prisluženi vinar, nego se zvijačo ali celo po krivem pridobljeni zlat. Bodite složni med seboj, napravljajte in vstopajte v taka društva ! Kopajte in napravljajte nove vinograde na Krasu po zgledu g. Strekelj-na v Komnu in očeta Foroič-a na Preserjih. Sejajte deteljo na polji, katera vam da mnogo več dobička kakor druga rastlina, in obdržite si le toliko sveta za polje, kolikor zamorete vspešno obdelati in gnojiti. Učito in vadite vaša deca prav zgodaj kmetijskega dela, da postanejo krepki delavci in umni kmetovalci, kajti sveta ca delo imate doma mnogo na raspolaganje in kdor dela, tudi pridela. K sklepu svojega dopisa vam priporočim Še posebno krščansko ljubezen. Bodite varčni, mirni, krotkega in ponižnega duha, kajti po napuhu pride padec. Posebno ogibajte se prepirov in pravd, kajti prepiri in pravde eo zmaji se širokimi žreli in globokimi goltanci, kateri vam požro vaše premoženje in nazadnje pogoltnejo še dušo. Oklenite se varčnosti, miroljubnosti, delavnosti in zmirnosti, in dajte vedno Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega Javna zahvala. Vsem p. t. gospodom, gospem in go* spodičinam, koji so kolikor toliko pripomogli, da se je HI. skupščina „Zaveze" slov. učiteljskih društev tako sijajno vršila, izrekata podpisana v imenu vsega slovenskega učiteljstva najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujeva se prav tako slavnim uredništvom „Edinosti", „Nuse Sloge" in „Slov. sveta" za njihovo vsestransko podporo, kakor tudi vsem odličnim obiteljem za brezplačna ali cena prenočišča. Sprejemni odbor Direktorij „Zaveze" Bužuna: Krško : M. Kante. Dr. T. Romih. L i a t n i c a u p r a v n i S t v a. J. M. B. — ltojan. Vaša naročnina je do 1. maja t. 1. — Slavnemu občinstvu javljamo, da si upravništvi „Edinosti" in „brivcu" nista v ni-knki zvezi. Reklamacije glede „Brivca" pošiljati je lo upravništvu toga lista. POZOR! Občni zbor Delalskega podpornega društva je v nedeljo ob 3. uri predpoludne v gledališči „F e n i c e". Uhod je iz ulice 8. Francesco. ODBOR. Bratje „Sokoli*! Javlja se Vam, da je letošnji redni občni zbor našega društva dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Delal, podpornega društva*. ODBOR. Dunajaka borbh IB maja. Eaotni dr*. dolg t bankovcih — — gld 92.80 * v »rebru — - _ „ 92.40 Zlata renta— — — — — — - — „ 110.85 5*/» avstrijska renta — — — — — w 102. — Delnice narodne banke — — — — „ 982,— Kreditne delnice — — — — — — „ 310 75 London 10 lir nterlin--— — — „ 114.85 Francoski napoleondori — - — — „ 9,13^ C. kr. cekini — — — _ — _ — b 5,43 Nemške marke — — — — — — — „ 5blov odpošiljajo se točno na vbb postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. 5-8 Krssne uzorke na privatne naručitelje 20—14 badava i frnnco. Jošte navidjene knjige nzoraka za krojače nefrankirano i uz uložak od 20 for., koji će se nakon ovršene nnručbe urafnnati. Tvari za odjela. Peruvitm i Dosking za viHoko svećenstvo; propisano tvari za c. kr. činovničke uniforme, to za veterane, vatrogasce, aokolaše, livre; sukno za biljard i i g račje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pero Plaid za putnike ud 4 14 i'd. Tko želi kupiti jeftine, pofttene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftin« cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka go> obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brno. Veliko skladište snkna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V, milijnna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j-st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki raznmno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih ustanaka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala usorkah u kratko niSta preostalo, te je ono ualjed toga prava slieparija, kad tvrdke sa sukaotn objelodanjuju nzorke odrezaka i ostanak a, to su u tiikovih sličajevih odresci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postnpanja jesu bjelodane. — Odresci, koji ne neđopadaju, zamjenjuju se U nepovrati novac. Kod uarućlie treba navesti boju. duljinu i cienu. Pošiljke jedino nz počtarsko pouzetje preko 10 for. franko. 14-24 Dopisuje u njemačkom, mađarskom, češkom, poljskom. _ italijanskom i francezkom jeziku. Znaten postransk zaslužek, koji se vedno vekia in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih presoje življenje pa mora biti neomadeievano in kl so t vedni dotiki z občinstvom. Dosluženi žandar m i in podčastniki imajo prednost. Povprafti^je se pod „G. 8.1801." Oraz, postlagernd. 25—25 FILKTALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda 7.a trgovino in obrt v Trstu. Nove! za vplačila. V vrsdn. papirjih aa V sapsleonih aa 4-dnevni odkar 2'/°/-30- . 3'/4Y0 30-dnevni odkaz 2°/„ 8-meseSni „ 2»/®/„ 6- . . 2 Velika zaloga OPANKOV 2—4 je na prodaj pri ANDREJU KALANU Via Caserma St. 6 v Trstu. Srlena bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh itd. mogu se u kratko vriemo izbočiti rabljenjem NADARENIH 28-30 Prendinijevih sladkišah j (PASTIGLIE PRENDINI) ito jih fotovi Prendini. lučbar i IJekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdji-nih kašljnć noćih, navadne jutranjo hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkisah. Opazka. V»ilj« su paziti od varalioali. koji | je ponačinjajii. Zato troha uvjek zahtjevnti Pren- I dinijeve sladkise (Pastiglie Prendini)' te gledati, ! da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis, j Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastigiie", na drugoj „Prendini". Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu I (Farmarcia Prendini in TrieHte) i u glavnijih ljekarnuh svieta. 42—43 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprsjemlje denarne vloge v bunkovclh od 50 i-ož. do vsacfga znanka vsak dun v tednu razun praznikov, in to o i 9 — 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-li ure dop. Obresti na knjižico..........S°/0 Plačujt v<<»k dun od 9—12 ureopoludne. Ziir-Ki« do 10') pld. pr*c*j, zneske preko N>0 do 1000 vid m.ra odpovedmi 3 dni, zn-ske prnko 1O0O gid pa 5 dlllj prej Bskomptoje m.-iijirp dornicillrane na tržaŠ- ke-u trgu po . ... roiojujs na itr/avne pupi rjo avstro-otrrske d- ic>no gld. po ....... viSji zneske od lOOU do 5000 gli v rtikoćHm računu po..... 4'/1°/o V govoru. TRST, 14. marca 1HD1. 1U -24 CARLO MELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddajo listke za železnico in parobrode mornarjem in dclalcem po nizkih cenah in na vse kraje. 4—18 Zadruga „Preustrojstvo yjeres\je" u Trstu (VSBBIN CBEDITR2F0BM) JU sa 350 podružnica u Austriji, Ugarskoj, Njemačkoj, Belgiji i Švicarskoj pribavlja obaviesti brže nego li ikoji drugi Đure a u te preuzimlje takodjer utjerivaaje dvojbenog duga. Svaki ćlan dobije imenik 350 podružnicah sa imeni ravnatelja!), tako da može dobiti sve obaviesti izravno te dobiva takodjer odgovore izravno i prosto od pofitarine. Potrebito je za sve trgovco, koji rado sa inozemstvom i za sve one, koji žele stupiti u nove i dobre odnošaje sa inozemstvom. Godišnji prinos for. 6. Predplatu prima Ravnateljstvo Zadruge „Preustrojstvo vjereaije" 2~2 A. Chelius - Via Valdirivo fer. 6. ' IVAN BOSIMA ima svojo kleparsko delavnico v ulici via Giulia št. 21. Prodaja, napravlja in popravlja vsake vrsto kleparske stvari, bodisi iz cinka, kositerja, bakra ali modoua itd; zalivnike vsake vrste; vr6e za mleko, vrće ca nategavanje vod« in druge za pohiitvo potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banjo za kopanje. Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take re6i, in pridodam Se, da so pri meni cene jako nizke. 8—10 E ral m (rfll m i m nn m ur ur m IHn m M) Vrednostnim papirjem, glaseiim n* napoioone, kateri se nahajajo v okrogn. pripozna se nov« borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra iu 3. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2na ruko svoto. V Napoleonih brei obresti Nakaznic« sa Dunaj, Prago, Pefito, Brno, L»ov, Tropavo, Reko kakor » Zagreb, Arad, Buzon. Grsdec,Ilormaiistadtt tnomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja. vrednostij, diviz, kakor tudi vnovfienje kuponov 24 > 10 pri odbitku l°/oo provizije. Predujmi. Na Jamdsvns listine pogoji po dogovoru. Z odprtjom kredita y Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, slat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 25. februvarja 1891. 9-24 čast: nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjeetah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi provide^nu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjlgotiskarskoga posla to prepot-uča se osobito za ove vrati tis-kanio kao n. pr.: za župne urede, okruinloe, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporu&ne karte, posjetnioe, zaruine i vjenčane objave, pozive, razporede, ula* znioe, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, oienike, jestvenike, svako* vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava so p. u. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (tklndišću) »vo potrebne tiskanice i knjigo zn orkveu* urode. Onda ima na prodaj sljedeće knjige : Kmetijsko burilo zn nadaljevalno tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč. sada IO tvrdo vezana ......n. ®0 Sodnijski obrazui sastavit B. Trnovoc . . n. Vilim Tel, provod Cegnora ...... n. 40 Ljudmila prevod J Lebnna.....«• tO Filip prevod Krizmana.......n. »O Antigona prevod Križniatiu......n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. lv „ . . n, SO Ove su knjigo jako prikludno za darove o prazuioih zato ili si. obćiiiHtvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuČa se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. družbo „Edinost". l^dajatolj in odgovorni urednik Maks Cutič. Tiskarna Dolenc v Trstu