Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
volume m. — leto m.
CLEVELAND,, O. SREDA (WEDNESDAY) SEPT. 8th, 1920.

(NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the- Acfot Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
^elik potres v Italiji.
M' 7. sept. — V številnih testih je bilo danes občutiti sil-116 Potresne sunke, ki so podirali Poslopja ter pognali stanovalce krikom in vriščem žena in 0k iz njih bivališč.
Potres je zahteval številne "irtne žrtve, toda določenega
Strokovne unije proti tretji interna-cijonali.
Amsterodam, 7. sept. — Pred nedavnim časom je bil v holand-skem časopisju objavljen apel G. Zinovijeva, predsednika ek-sekutivnega odbora tretje in-
StfVl A . —	vvikywxc* va-^u, v, ^ix-
a Posedaj avtoritete še ni-1 ternacijonale na mednarodno fe-0 zmožne podati. Trg Colle-'
andina je popolnoma porušen. . 0cno Pa so tudi trpela mala Castiglione, Pieve, Fo-clano, Vaglia, Comporgiano, ari Donnino, Piazza Al Serchio, ^ggio, Castegnola, Fosciendo-v ln Canigniano so močno po-skodovana.
Mestece Colemadiana šteje o-og 200 prebivalcev. Mesto Fi--ziano, 34 ^ilj zapadno od ^Cca' je tudi popolnoma uniče-
Pisa, 7. sept. — Predno so se ^ kresni sunki, je bilo y1 ^0^oko podzemsko grome-jjj ateremu so sledili navpič-trajn..Vo^oravni tresljaji, ki so ].a a 1 sekund. Zvonovi po PHpV cerkvah so vsled potresa Zvoniti. Osebe, ki so se tej ai.ale Za časa potresa na ka-VidefS> trgu, pravijo, da so sy e' kako se je sloviti viseči
znatno zagugal.
tem an' ^ sePt-— Potres ni v tn^S*u Povzročil dosti raz-* ,enja. toda jetniki po raznih so
^8,
c. da
dvignili velikanski
sto inMav?e izpusti na pro-reši pred mogočo smrtjo
Glinah.
0brav
nava proti premo-
uarjem v william-SONU.
l)awliamson, W. Va., 7. sept.—
'C **
Je pozvalo 200 držav-
ttied k na ^"kajšnjo sodni jo, iz-ta, jj. f rih se bo izbrala poro-biva]c 0 Zaslišala slučaj 24 pre-toženj6v iz Matewana, ki so ob-^aldwU'30Ja s'e^m^ detektivov be, yln;^elts detektivske druž-Porn Sl Poklicani so pred vsto-ittiaj0 a ,Sodnijo preiskani, če žje, sebi morda kako oro-iij 0, 0(^nik Dameron, ki bo vo-^JaVnavo. .ie zagotovil ar-^ Se 0^^asti v Williamsonu, st^ene potrebovalo vojaške
Ij

Preklical je tudi dovo-
nos^ev orožja sedem-^i, Prebivalcem mesta ter stijo s' Vs' obiskovalci pu-'ih, i)Vo^e samokrese v hote-vi,Šila ri? septembra se bo ^lt8 ,0 ravnava proti Baldwin-M Ubo 6 aktivom, ki so obdolžš-t6vvanala štirih prebivalcev Ma Se'bine' v®tevši župana te na-
fET
otrok ubitih.
^''o	sept. — Pet otrok je
%% i ,ln več resno poškodo-S 0 ie neki avijatik včeraj ?M w raznih letalnih trikov X J1 ro8ue šolo padel na ^ Mli V°r'^e- Štirje otroci t^Saiv Vretena popolnoma 6^6ih ''Peti pa je umrl v nr rokah v bolnišnici.
deracijo strokovnih unij. V tem apelu se poživlja unije, da sc odcepijo od te federacije, katero se nazivi je "rumeno", ter ustanovijo pravo revolucij onarno stokovno zvezo pod vodstvom tretje internacijonale. Ta poziv je med holandskimi socijalisti in unijskimi voditelji povzročil veliko sovražnega komentiranja. Edo Finmen, tajnik mednarodne strokovne federacije, ki je bil jako aktiven pri boj kotnem gibanju proti reakcijonarni Madžarski, je podal v očigled omenjenega apela naslednjo izjavo: ''Strokovne organizacije nimajo nikakega namena zapustiti mednarodne strokovne federacije v Amsterdamu, katero je predsednik tretje inernacijonale označil kot "rumeno". Nasprotno se nam pridružujejo vedno nove unije iz dežel, kjer preje nismo bili zastopani. Pri ustanovitvi mednarodne federacije Amsterdamu v preteklem letu je ista štela 18,000.000 članov, sedaj pa je število dvignilo na 28,000.000 in še vedno raste.
Smešno pri tem je to, da medtem ko se klerikalno in reakcijonarno časopisje pri nas in drugod prizadeva prepričati pametne ljudi, da je mednarodna strokovna federacija nič drugega kot orodje ruskih boljševi-kov, pa ravno isti boljše viki o-značujejo federacijo kot "rumeno" organizacijo, to je: kot organizacijo skebov, socijalnih patri j otov in sličnih izdajalcev delavskega razreda in poživljajo unijske organizacije, da zapustijo in razbijejo to boljševikom nevarno organizacijo.
"Ni bilo zastonj, da se je naš urad na svoji seji, ki se je vršila v Londonu preteklega maja, odločil, da se izogiba zveze z vsako politično internacijonalo. Strokovno unijsko gibanje želi biti narodno in mednarodno in nima najmanjše želje, da bi njegovo pot črtalo sorazmerno majhno število popolnih ali polovičarskih intelektualcev, ki mislijo, da imajo monopol nad e-konomsko in politično modrostjo..
"Mi smo prepričani, da stoji unijskb gibanje pred nalogo, da se zavzame za različna socijal-no ekonomska in socijalno-poli-tična vprašanja in sicer popolnoma neodvisno. Mi smo prepričani, da že imamo moč rešiti en del te naloge in da bomo kmalu imeli moč rešiti tudi ostali del."
Mc Swinyjeva žena izgublja vse upanje.
London, 7. sept. — Kot se poroča je župan iz Corka, Terence McSwinwy, danes v jako kritičnem stanju, toda še vedno pri zavesti in da je še tudi zmožen govoriti. Zasebni duhovnik Dominik je danes zjutraj izjavil, da jetnik trpi hude bolečine v levem ledju in na srcu. Z ozi-rom na izjavo Lloyd Georgeja, da je pripravljen izpustiti župana na prosto, ako se poda garancije, da se bodo napadi na policijo na Irskem prenehali, je dejal, da McSwinwy ne more podati nikakšne garancije, ker on je samo eden izmed številnih Sin Fajnerjev. "Ako se vršijo
Cox— Harding.
Minot, N. D. 7. sept. — Gov. Cox je nocoj na svoji govorniški turi proti zapadu obdržaval govor, v katerem se je prav poseb no obrnil na napredni element republikanske stranke, poživljajoč ga, da prične boj proti reakciji v republikanski stranki, kjer je prenehal pokojni Roosevelt.
V svojem govoru je izjavil, da je ista klika, proti kateri se je Roosevelt boril v letu 1912 zopet dobila kontrolo v republikanski stranki, napisala platformo ter nominirala senatorja Warren G. Hardinga in je kot dokaz navedel velike denarne subskripcije od strani raznih denarnih mogotcev za zmago republikanskega kandidata.
....... .	Highland Park, 111., 7. sept.—
umori, zakaj Jih vlada ne ujame| prvj svojega govorniškega in kaznuje?" pravi duhovnik
Dominik.
Danes je županova žena poslala na številna izražanja simpatije, ki jih je prejela iz Amerike, naslednji odgovor:
"Vsem sočustvenikom za irsko stvar v Ameriki želim izraziti svojo naj globoke j šo hvaležnost za vse izraze simpatije, ki sem jih prejela, odkar je moj mož pred 25 dnevi pričel s svojo lakotno stavko.
"Medtem ko se Angleži zadovoljujejo samo z besedami in apeli, pa so prijatelji irske svobode v Ameriki zavzeli akcijo v obliki bojkota kot se je pokazalo s tem, ko se je dvignilo zavarovanja pri angleških zavarovalnih družbah in ko se je odklonilo sprejemati angleško blago. To bo morda spravilo Lloyd Georgorja in angleško vlado do spoznanja, kaj da se bo napravilo, ako moj soprog umrje v angleški ječi.
"Jaz sem sigurna, da bo moj mož šel skozi s svojim načrtom. Samo njegovo prepričanje ga drži še vedno pri življenju, toda popolnoma sem pripravljena, da slišim vest o njegovi smrti. Njegov boj je moj, kajti sprejela sem ga, ko sem se poročila ž njim pred tremi leti, ko je bil v Angliji po deportacijskem u-kazu. Od onega časa sva živela v ved ni nevarnosti pred aretacijo. Zatorej sem vloge, kater^ sedaj igram že popolnoma vajena."
Žena McSwinwija je še jako mlada, šibke postave, modrih oči in prebije po več ur vsak dan v uradu irske lige za samo-odločevanje v Londonu, kjer piše pisma in sprejema časnikarske poročevalce.
Popoldne gre navadno obiskat moža, ga drži za roko ter izreka besede tolažbe na njegova že komaj slišna mrmranja.
potovanja je republikanski predsedniški kandidat Harding obiskal armadno bolnišnico v Fort Sheridan, kjer je govoril z vojaki, ki se tamkaj zdravijo. Pri tem obisku je Hardinga spremljal major general Wood, ki se je tudi boril za republikansko nominacijo.
V Huntingtonu, III., je s platforme železniškega voza govo-dil veliki množici, ki se je zbrala na postaji. Večina poslušalcev je obstojala iz železničarjev. V svojem govoru je Harding samo ponovil ono, kar je dejal že v Marionu, namreč da je prepričan, da bodo železničarji v teku par let blagoslavljali Cummins-Eschov železniški zakon.
Olje - sporna točka med Mehiko in Združenimi državami.
Washington, 7. sept. t— Kot se je danes izvedelo, je vlada Zedinjenih držav poslala na novo mehikansko vlado ostro noto, v kateri se protestira proti programu, katerega je zavzela še Carranzova vlada z ozirom na ameriška podjetja.
Iz note se da soditi, da je a-meriško priznanje mehikanske vlade odvisno od tega, ako bo opustila v tem oziru stališče, katerega je zavzemala Carranzova vlada napram ameriškim' oljnim interesom.
Ameriške oljne družbe pravijo, da so se razne družbe obrnile za razvoj oljnih vrelcev, ki se nahajajo na zemlji, ki je last Amerikancev. Mehikanska vlada je priznala tozadevne zahteve na podlagi trditve, da so vse dobrine oljnih zemljišč last države.
Mexico City, 7. sept. — Mehika je danes prejela noto od ameriške vlade z ozirom na Carran-zove oljne zakone, ki grozi-
IZ KONVENCIJE S. S. P. Z.
(Dalje)
Nadalje nima nikakih garancij, da bi se ne postopalo s člani ravnotako,, kot se je pred nekaj leti, ko je bila na eni seji izključenih iz SNPJ šestnajst članov, in da se tudi sedaj kaj takega pripeti, da dobi brco od SNPJ. On je odločno proti taki združitvi, ampak priklopitvi, ker se bo vse izročilo SNPJ. — Omenja, da je govoril samo pet minut in da ima pet minut še v rezervi za poznejše.
Za besedo se prijavi delegat Britz, ki povdarja, da on ne vidi nikakega razločka med združitvijo in priklopitvijo, ker ga Arktično ni. Združiti in pridružiti je vseeno, ako se dve stranki hočeta združiti, prideta skupaj, pa je, pa naj se to imenuje kakor že hoče. On je za združitev in sploh ne vidi nikakega vzroka, zakaj bi se ne združili. Vse delavske organizacije in stranke se združujejo, zakaj bi se mi ne. On ne vidi v tem nikakega ponižanja.
Delegat Kočfevar omenja, da so pogoji v združevalni pogodbi dobri in da je po negovem mne-
jo ustvariti jako rahel položaj nju enakopravnost vseh članov
kš
SEDEM MRTVIH v VRECl.
^ENSK
> vke( V. • sept. Posebne brzo-A (ja 80 došle Semkaj, poro-tXltL 80 vv Pristanišču Vladi-a^Wa	v platneni vreči
^ ^skih žensk.' -;je 86daj Pod vlado
U Vojaštva. Op. ul-ed.)
kitajci prodajajo svoje hčere po $10.
Peking, 7. sept. — Semkaj došla poročila pravijo, da v južni Kitajski, kjer vlada silna lakota, stariši prodajajo svoje hčere. Desetletne deklice se prodajajo po $10, pravi peticija za pomoč, ki jo je dobilo ministrstvo za notranje zadeve.
DVOJNA TRAGEDIJA.
Erie, Pa., 7. sept. — Policija je danes iskala 231etnega Andreja Schmidta, o katerem se misli, da je umoril 231etno Marto Thieleke, ki je bila najdena mrtva sinoči v neki gošči. Našla je Schmidta v bližini umorjenega dekleta s krogi j o v glavi. Veruje se, da je obiskal kraj zločina, ter skušal izvršiti samomor. Sedaj se nahaja v bolnišnici pod policijsko stražo.
med obema državama
Dr. Cuthberto Hidalgo, na-mestni zunanji minister, so je posvetoval s provizoričnim predsednikom glede note in pričakuje se, da se bo danes podalo definitivno odločitev, da-li se na noto odgovori.
upor v jugoslaviji?
ANGLEŠKI TRGOVCI SVARIJO AMERIKO.
London, 7. sept. — "Amerika naj si zapomni, da bo za vsak do lar, ki ga izgubi Anglija kot posledica bojkota proti zaporu Mc Swineyja izgubila sama dva dolarja." se je danes izjavil C. M. Town, tajnik londonske trgovske zbornice.
oseb, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti samo 4,767.121.
6,000.000 ljudi v ohio.
Washington, 7. sept. — Uradniki statističnega urada so mne-nuja, da se bo v Ohio vsega skupaj letos naštelo 6,000.000
trije premogarji ubiti v clintonu.
Clinton, Ind., 7. sept. t- V Submarine premogorovu so bili danes ubiti trije premogarj'i, ko je eksplodiral plin. Poleg tega je bila ubitih tudi sedemnajst mul.	,
—	16-letni Ralph Chambers,
sin farmerja iz Willoughby se je s puško ustrelil skozi srce vsled skrbi, ki mu jih je povzročala šola, kamor bi bil imel zopet pričeti pohajati včeraj. Njegovo truplo sta našja njegov oče in stric v neki kolibi bli?u farme. Iskati se ga pričelo že v pondeljek, ko ga zvečer jni bilo domov. Deček lansko leto ni bil slab v študijah, toda letos je prosil stariše, da ga ne pošljejo več v šolo: Ko so mu odrekli; ga je to gnalo v smrt.
—	Nagla jeza j p Jakoba W. Spgorta iz 281, Franklin ave. veljala $10. V pondelek je namreč hotel iti na voz .pouličpe železnice pp prednjih , vratih,; in ko mu j.e motorman, povqc^al, da naj gre na ^adnjih, je ubil, , v svoji jezi eno šipo.	, ,,
Rim, 7. sept. — Jugoslavija se nahaja v kritičnem stanju. Hrvati, Madžari, Bošnjaki in Črnogorci so se pripravili za skupni upor proti Srbiji, katerega se pričakuje v teku enega tedna. Potovalci iz vzhodne jadranske obale pravijo, da so se vse srbske čete umaknile iz mesta Ragusa v Dalmaciji. Neka brzojavka iz Bari pravi, da so Srbi po nekem spopadu z Albanci med zajetimi spoznali tudi nekega Keloh Jocha, ki je bil svoječasno prideljen dvoru princa Wieda, ki je nekaj časa vladal v Albaniji.
kino-igralec se je ponesreči ustrelil.
— Dva roparja sta včeraj napadla na vzhodni 11. ulici in Blee ct. 321etnega John Jamni-ča iz 946 Addison rd. ter mu vzela nekaj denarja. Policijski poročnik Duffey in patrolman Vargo sta videla, ko sta bežala v neko hiiso Ina Hamilton Ave. Eden izmed bežečih roparjev je skočil skozi zaprto okno, ko je policija vlomila vrata in se je moral pri tem brezdvoma hudo obrezati, toda posrečilo se mu'je vendar ubežati.
i,— iKlub , Jugoslovanskih žen
in ideklet v Wa^t Parku nam sporoča, da je dosegel s svojo prireditvijo na Idelavski praznik ?Qpet nadvse-.sijajen uspeh. Med navzočimi je bilo opaziti tudi veliko Clevelandčanov in Gollin-woodčanov.	11 j ■. .) > v
New York, 6. sept. — Robert Harron, znameniti igralec premikajočih slik, ki se je preteklo sredo med snažen jem revolverjem ustrelil v pljuča, je danes umrl v Bellevue bolnišnici.
Harron je bil poznan širom Amerike in drugod vsled svojih vlog v igrah kot so bile: "The birth of a nation", "Hearts of the world", Intolerance" in druge velike kinomotografične produkcije.
— Nocoj se vrši redna mesečna direktorska seja "Ameriško - Jugoslovanske Tiskovne družbe". Vse direktorje se opozarja, da so gotovo navzoči.
— Na common pleas sodniji
se nahaja sedaj nič manj kot 36 slučajev umora. Osem izmed teh jih je že pripravljenih za obravnavo in bodo rešeni v teku prihodnjih par tednov, medtem ko mora dokaze ostalih osemintdvajsetih slučajev najprej prerešetati okrajna velika porota, M bo v zasedanju tri imesece.
zajamčena in da se združitev tako lahko izvrši, kot se izpije ča-ča pive. Govoril je o tem tudi z advokatom, ki mu je rekel, da ni nobena škoda za SSPZ., ako se združi na podlagi pogodbe in da so interesi članstva te organizacije popolnoma zavarovani. Advokat mu je tudi še omenil, ako se hoče še boljše zavarovati interese članstvaSSPZ., da se lahko ukrene, da SNPJ. izda police, katere naj hrani gl. tajnik SSPZ., predno se izroči premoženje SSPZ., in poslovne knjige, katere naj pa potem takoj razpošlje vsem članom.
Delegat Somrak pozi vi je, da naj str u j a, nasprotna združitvi, poda pojasnilo, kakor pravzaprav tolmači besedo "enakopravnost", o kateri imajo vedno toliko povedati. Ni treba ume-šavati SNPJ., ker ona ni prizadeta v izdelavi združitvene pogodbe prav nič, ampak ona je storila to, kar je zahteval združitveni odsek.
Neki delegat omenja, da je nesmiselno o tem govoriti, da bomo odložili vse naše rož je, ako se združimo na podlagi te pogodbe s SNPJ., ampak vpo-števati moramo to, da se bo veliko naših članov izselilo v staro domovino, organizacije bodo postajale vedno slabeje in prišel bo čas, ko bomo naravno odložili vse naše orožje, ker bodo organizacije razpadle. Je za to, da se združimo in njegovo društvo št. 123 je za združitev, ki naj se pa tako izvrši, da ne pridemo pod kontrolo samo SNPJ, ampak pod kontrolo vseh organizacij, ki se združijo.
Delegat Junko povdarja, da čas sam zahteva združitev vseh podpornih organizacij in da je popolnoma brez pomena, h kateri organizaciji se pridružimo ali s katero se združimo in mnenja je, ako bi bila ta pogodba tako izdelana, da bi se druge organizacije pridružile ali združile s SSPZ, ne verjame, da bi bilo sedaj toliko nasprotstva. Kar še ni dosedaj urejenega, bo skupna organizacija oziroma konvencija uredila, da bo za vse prav.
K besedi se oglasi dr, Kern in pravi, da je on zasledoval vse gibanje in da je zaznamoval poročila delegatov, iz katerih razvidi, da je 30 društev za združenje in samo 18 proti, ki pa
tudi niso popolnoma nasprotni združitvi. Iz tega se razvidi, da članstvo je za združitev in da je treba to vpoštevati. Argumentira se lahko, kot se je argumentiralo že na letni seji, in misli, da je prav, da se argumentira, ker se s tem izčisti obzorje, toda ne pomaga prav nič, ako se še vedno ponavlja isto, o čemur se je razpravljalo na letni seji, ker je jasno, da je članstvo za združitev. Toda vpoštevati je pa treba tudi to, da mladino izgubljamo iz naših podpornih organizacij, dokler je uveden ta sistem, kajti mladina raje pristopa k angleškim podpornim organizacijam in še ti, ki so sedaj pri slovenskih podpornih organizacijah, ista zapuščajo in pristopajo k tujim organizacijam.
Delegat Viktor Zupančič izjavlja, da je združitev potrebna in ako se ne izvrši, bodo male organizacije propadle in radi tega se morajo združiti. Toda to pogodba ne nudi prave svobode in je več kot polovica članov nezadovoljna s to pogodbo.
Delegat Mahnič povdarja, da šesta točka v pogodbi ni prav nič absolutistična in da imamo popolno garancijo za denar in premoženje sploh, katerega izročimo. Kar se pa tiče mnenja članov, bi pa izvedeli šele takrat, ako bi bila pogodba dana na splošno glasovanje. Ker pa tega ni bilo, nihče ne more trditi, da je več kot polovica članov nezadovoljna s pogodbo. Opozarja da je največ zakrivil gl. predsednik, ker ni hotel pogodbe podpisati in dati na glasovanje.
Delegat Kotnik povdarja, da je treba pri celi stvari zelo veliko premisleka. Ako bi se hoteli na ta način združiti, kot nekateri zahtevajo, potem se moro ja razpustiti vse te organizacije in ustaviti neka nova organizacija, vsled česar bi takore-koč vse propadle in krivda bi padla na nas vse. Pogodba je dobra in on ne vidi prav nobene nevarnosti in tudi ne vidi nobene zapreke za združitev. Za vzgled naj se vzamejo razne angleške organizacije, ki so se tudi cepile, toda kmalo so prišle do prepričanja, da tako ne more iti dalje in so se zopet združile.
Delegatinja Ivanšek izjavlja, da naj se prej izdelajo pravila za novo organizacijo, skliče naj se konvencija, izvoli nov odbor, da tej novi organizaciji ime, in potem naj se šele izroči premoženje in poslovne knjige in ne preje.
Delegat Fritz omenja, da je ta pogodba v enem oziru bolj stroga kot postava sama. Ako bi zakonodajna zbornica v Springfieldu sprejela nek zakon, ki se tiče združitve podpornih organizacij, bi potem ne bilo treba nobene pogodbe. Toda do-tični zakon je bil odložen.
Delegat Mahnič vpraša, kje je bil brat Fritz preje in zakaj ni tega navedel. Saj je bil on v združevalnem odseku sam.
K besedi se prijavi gl. odbornik Mohor Mladič, da je ideja zdlo lepa in da je on tudi za združitev. Toda ta pogodba se ne more imenovati "združitvena pogodba", ampak "'priklopi-tvena pogodba." On je za združitev, ne pa pod temi pogoji, ker SSPZ ni nikjer prav niti vpoštevana.
Delegat Božič omenja, da naj sprejmejo to pogodbo in da naj pqtem damo na splošno glasovanje vsemu članstvu.
(Dalje)
STRAN 2.
"ENAKO PKAVNUST"
SEPTEMBER 8th 1920. ■<
44
M
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Ccfooration.	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.	V
United States ............t........1 y£ar fj.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada . ...........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 8e
Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND,, O. SREDA (WEDNESDAY) SEPT. 8th, 1920. ______104 _
BERNARD SHAW 0 SLUM IRSKEGA
ŽUPANA.
Slučaj irskega župana McSweeneja iz Corka, ki se nahaja v Brixton jetnišnici na takozvanem "lakotnem štrajku" je. vzbudil zanimanje po vsem civiliziranem svetu . Tu navajamo mnenje, katero ima o tej zadevi znameniti angleški pisatelj George Bernard Shaw:
Kadarkoli želi kaka močna vlada kaznovati kako posamezno osebo, tedaj je ta kazen, neglede kako neznatna je, obenem tudi že smrtna kazen, ako je ta oseba odločena, da raje umre kot pa da bi se podredila kazni.
Ako bi ne bilo tako, tedaj bi vlade lahko vsiljevale svojo voljo na svoje podanike z navadno brezobzirno pro-sekucijo do tiste mere, da bi izzvale splošno revolucijo pretežne večine svojih podanikov in fizično nezmožno manjšino bi lahko zasledovale brez meje.
Lakotni štrajk je praktična oblika sklepa raje umreti kot pa podrediti se določeni kazni. Pametna vlada bo torej nadvse pazna, kako naloži kazen, kajti v slučaju, da njena žrtev gre na lakotno stavko, bo prisiljena, da popusti in se brezpogojno poda ali pa da vztraja na svojem stališču in ostane odgovorna pred javno vestjo za smrt žrtve.
Ako je žrtev zločinec, ki je zaslužil kazen s kakšnim dejanjem, ki je vzbudilo splošno mržnjo, tedaj gre lahko "flada brez skrbi svojo pot.
• Toda tak sluča jse nikdar ne primeri. Lopovi ne gredo nikdar na lakotno stavko, dasiravno se vcesih zgodi, da jih njih zoperstavljenje dovede v smrt. Ako se to zgodi, tedaj je splošno mnenje, da ni ni kake škode, in tako bi se tudi reklo, ako bi navadni kriminalec umrl vsled lakot-ne stavke.
Navadni kriminalci se tega popolnoma dobro zavedajo in ko imajo izbirati med določenim zaporom in gotovo smrtjo brez usmiljenja, tedaj navadno izberejo manjšo zlo izmed obeh. To je vzrok, da ponovna vdaja vlade napram lakotnim stavkarjem ni imela dosedaj še nikakega učinka na navadne zločince, in to je vzrok, da' tatovi, morilci, ponarejevalci, požigalci in celo bigamisti služijo svoje kazni brezupno, dasiravno so morda videli, da je jetnik v prihodnji celici bil izpuščen na prosto po štirinajstdnevnem postu.
Pri lakotni stavki pride vedno v poštev vprašanje
a dr. Brejc in njegova vlada protestirajo . proti ukazu ministra.
Še interesantneje je, da se klerikalna vlada v Ljubljani ni
vesti. Oseba, katera je pripravljena umreti, stori to ne'stvo gimn. ravnatelja Vestra, radi sebe, temveč za svoje prepričanje, princip ali vero,
o kateri misli, da je v splošno dobro. Taka oseba je pripravljena dati življenje za prospeh svoj-tii principov in tako umreti "ad majorem gloriam Dei."
Umoriti takega človeka, je za vlado jako resna samo zadovoljila s tem, da pro stvar, celo ako se zdi, da je njegova vest otročje plitva in sebična, njegovi principi lažnjivi in njegova vera heretična.
Toda dejstvo, da je eden izmed maloštevilnih, ki so zmožni dvigniti se nad same sebe do stopnje, ko so pripravljeni umreti za svoje principe, ga obkroža z neko svetostjo, katera ne daje ljudem mirno misliti na njegovo smrt, ali da bi bili zadovoljni z vlado, ki je izvala u-sodni boj med zakonom in vestjo.
To je morda nespametno, toda to morajo rešiti politiki, kajti kabinet je ne morejo uiti f aktom pod pretvezo silogizmov.
Ako je princip tako splošno vzprejemljiv, da ga je vlada sama glasno častila in ga navajala kot pretvezo za kolosalno vojno, tedaj je zelo možno, da se bo njegova smrt izkazala usodno za vlado, katero se lahko trdovratno, in tudi ne brez vzroka, dolži odgovornosti za akt premišljenega umora, ker je tako osebo moralno prisilila v samomor.
Tak je tudi slučaj župana iz Corka. Da-li je mrtev ali živ ne morem ugotoviti, ko to pišem. Vem pa, da je vlada že šla dalje kot pa bi bila imela iti, ako ni pripravljena iti do konca.
Toda ta vlada je tako brezobrazna in ignorantna,
da je možno, da se celo ne zaveda, kaj se godi. Zato je ravno tako dobro, da njeno stališče pojasni kak pome-ten človek.
Zastran {svoje osebe naj pripomnim, da sem proti vsem stavkam, ki se maščujejo na stavkarju, namesto,
da bi padle na njegovega nasprotnika, in želim, da bi mogel pregovoriti župana ,da bi se zopet enkrat pošteno najedel in pustil naspametno vlado anarhiji, katere ga je rešilo njegovo sodišče, o katerem imajo ostali ljudje dobro mnenje. (Shaw ima v mislih irska sodišča, ki so po velikih krajih Irske popolnoma izpodrinili postavna angleška sodišča.) Toda ako Mr. Lloyd George v resnici želi napraviti iz župana mučenika, tedaj bi jaz ne bil rad v Lloyd Georgejevih čevljih. Župan iz Corka je one vrste mučenik, ki užiga zelo svetel in silen plamen.
Revoita ljubljanske klerikalne deželne vlade proti centralni vladi.
Beograjska "Demokratija" objavlja 6. m. m. značilen članek, ki ga za danes brez komentarja priobčimo:
Predvčeraj je klerikalna pokrajinska vlada v Ljubljani sklenila, da protestira proti nekaterim ukazom posameznih ministrov. Torej, Koroščeva pokrajinska vlada si prisvaja kom petenco, da sklepa o umetnosti ali neumetnosti ministerskih u-kazov in odredb. Tako je n.
pr. deželna vlada sklenila, da protestira proti temu, da je minister za narodno zdravje prevzel v svoj resort kopališče To-polišeo pri Šoštaeju, ki je pred tem pripadalo ministrstvu za so-cijalno politiko. -— Minister za agrarno reformo rabi za svoje agrarne direkcije dva tri uradnike in minister notranjih zadev ukaže poverjeniku v Sloveniji, da takoj odveže dva uradnika in jih dodeli poverjeniku za a-grarno reformo. Klerikalna vla-
testira, ampak je na svoji seji sklenila, da se ministrskim odredbam sploh ne pokorava. Tako je — izven drugega — sklenila, da se ima v Ljubljani izvesti deložiranje več sto strank, brez ozira na to, daje minister za socijalno politiko ukinil naredbo poverjenika za socijalno politiko v Ljubljani in zabranil deložiranje. Minister za notranje zadeve je odredil, da se nekatera neutemeljena nameščen j a u-radnikov, katera je odredila partizanska vlada dr. Brejca, ukinejo a ljubljanska vlada je v svoji seji enostavno sklenila, da se ta ministrska odredba sploh ne jemlje v ozir. Vlada v Ljubljani je razpisala občinske volitve v Sloveniji sama na svojo roko, brez ozira na ukaz ministra notranjih zadev, kateri je imela v rokah in iz katerega je videla, da bo čas občinskih volitev odredilo ministrstvo. Minister ukine ta sklep pokrajinske vlade, a vlada v Ljubljani sklene, da preko tega ukinenja preide na dnevni red in da nadaljuje priprave za volitve v smislu svojega prejšnjega sklepa.
Kakor vidimo iz teh slučajev, je dr. Brejčeva vlada enostavno sklenila, da ne priznava centralne vlade v Beogradu. A da bi bila cela stvar še lepša, je ljubljanska vJada sklenila, da pošlje dr. Vesnieu delegate, ki mu bodo izročili te čudne proteste in ostale "sklepe" Brejčeve vlade. Ti delegati naj istočasno obve-ste Vesniča, da pokrajinska vlada ne more imeti več stikov z ministri, r. Brejc in njegovi poverjeniki zahtevajo, da g. Vesnič opomni pristojne ministre na red in da ministrski svet v spornih vprašanjih zavzame stališče pokrajinske vlade v LjubljDani. Prišli smo torej tako daleč, da damo klerikalcem v Sloveniji samo še vojsko i nda ti dobri ljudje prokla-mirajo državo v državi.
Dr. Brejc je položil regentu prisego, a zdaj se pod njegovim predsedstvom sprejemajo sklepi, ki pomenijo revolto proti ministrom, katerim morajo biti on in njegova vlada samo navadni
da s temi ni zadovoljna, prote-i uradniki.
stira proti tej naredbi in hoče; Te pustolovine klerikalcev
istočasno ministrom oktroirati uradnike, ki jih ona želi imeti v poverjeništvu za agrarno reformo. Minister prosvete pozove
Sloveniji, ki imajo pri naših ra-dikalcih vsak čas pomoč in zaščito, gredo že' danes čez vse odpustne meje, in če se bo ta re-
ga dne doživeli, da bo dr. Brejc kot predsednik pokrajinske vlade imel večjo moč knego ministrski predsednik kraljevine S. H. S. Takrat pa bodo ti klerikalni republikanci nekega dne zavzeli odkrito stališče tudi napram sami kroni.
iz Slovenije v službo v ministr- žim držal še dalje, bomo neke-
Balkanizem v upravi Slovenije.
Pred kratkim je "Slovenski Narod" v št. 152 z dne 7. julija 1920 pod zglavjem "Novi pri-stojbinski predpisi" objavil spomenico društva "Pravnik", v kateri seje dokazalo, do kakih absurdnosti in nesmiselnosti dovajajo predpisi pravilnika za izvrševanje določil o pristojbinah iz členov 7—12 začasnega zakona o proračunskih dvanaj-stinah in o najnujnejših fiskalnih odredbah z dne 4. aprila 1920, kolikor se tičejo sodnega poslovanja. Te določbe v konkretnem slučaju niso samo neizvedljive, nego celo pohujšljive in javno moralo žaleče. Že stara Avstrija je izdala za časa vojne brez parlamenta sklicuje se na zloglasni § 14. cesarsko naredbo z dne 15. sept. 1915 št. 277 drž. zak. s katero so se u-vedle med drugim tudi pristojbine v kazenskih zadevah radi žal j en ja časti vsled zasebne obtožbe. Ta navedba je imela poleg fiskalnega smotra še tudi poseben namen, skrčiti število zasebnih obtožb radi žal j en ja časti, ter razbremeniti kolikor toliko kazenska sodišča. Ni dvoma, da sta ta dva namena, če sta se sploh doseči mogla in dosegla, hvalevredna. Toda soci-jalni pravičnosti nikakor ne odgovarjata ker otežkočita in ovirata revnim slojem, ki včasih še bolj potrebujejo zaščite svoje osebne poštenosti in svojega dobrega imena, nego imoviti sloji človeške družbe dosego zadoščenja za osebno žalitev in za varnost časti, ki je, kakor j a obče znano, neprecenljive vrednosti. S tem se nočem identificirati s tisto strujo in i stisti-mi redkimi izjemami zasebnih obtožiteljev, k za vsako malenkost teko k sodšču ter hočejo vsako kritiko, če tudi je še ta-, ko stvarna pod kazenski paragraf vkleniti, samo da si ohlade svojo sovraštvo nad nasprotnikom.
Pripomniti pa je treba, da je socijalna demokracija že pred več desetletji dvignila na svoj prapor brezplačno pravosodje in da so temu geslu tudi pritrjevali ne samo vse meščanske stranke, nego tudi jurjdični te-
oretiki in praktiki, kakor vobče vsa pošteno misleča javnost.
Če je torej razpadla Avstrija brez parlamenta tekom svetovne vojne obremenila zasebne obtožbe radi žaljen j a časti s kole-ki in pristojbinami, je stori'3 velik korak nazaj — namesto naprej, ker je deloma onem0-gočila, ali vsaj otežkočila revnemu prebivalstvu iskanje praV1' ce, ter dosego zadoščanja za storjeno krivico. Naša drža^ SHS je pa to socijalno in iz ličnega stališča neopravičljivo
vico potencirala s tem, da je j-6 pristojbine še podvojila ter o * redila, da se ti koleki in Prl stojbine morajo v naprej placa' ti. Storila je torej mesto eiv ga, še celo dva koraka naza)-kakor, da bi v resnici hotela & viti in proglasiti revolucijo11^, ni aksiom češ, da pravico do1 le tisti, ki plača.
Naj se mi ne ugovarja, da Je možno revnemu tožitelju na F dlagi ubožnega spričevala dob' pravico in zadoščenje. UgotoV se namreč da mora dotičnik $ rediti tri pota, predno spričevalo ubožnosti dobi: in cer k občinskemu predstoj^ ku in k okrajnemu glavarju- ^ so bremena in žrtve, ki
Ni
svoj vsakdanji kruh boreči siromak ne more zmagati, dvom^ da pusti rajši v vePg slučajev nezaslužen očj^* svoj osebi tičati, ter se
brez lastne krivde ustvari
1#
madež in neko pego na sV0'1y. značaju in svojem poštenju, kor da bi to trnjevo pot nio'e ^ vanja za ubožno spričeval0 stopil.	J
S tem je dokazano, daj^L-#
(Dalje ra 4. strani.)
Dnevnik
je
ŽICA
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto !iki tele-
1 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
Ostal je v omari in je potrpežljivo čakal, da sta Železnik in ravnatelj odšla. Čakal je dolgo in vse ga je bolelo, ko je končno prihitela gospa Ines in mu dala znamenje, da lahko zapusti omaro.
"Vsi udje me bole — ves polomljen aem," je vzdihoval Tomaž in se pustil poljubljati. "Kar domov se spravim."
"Ostani še," je čivkala gospa Ines. "Mojega tirana ne k)0 k večerji. Odpočij se tu. Kar na zofo se vleži."
"A ne — na zofo pa ne, danes ne več," je hitro izjavil Tomaž. "O ti moja ljubljena Ines, o kraljica mojega srca, ti ne veš, kako je hudo, čepeti dve uri v omari, ne da bi se človek smel ganiti."
"Moj ljubi Tomaž," je zakokodajskala gospa Ines in Tomaž jo je hinavsko poljubil na ustnice, ki jih je sicer v svoji nesramnosti imenoval samo "fajmošter-ske žnablo", ter potem skrbel, da je čim prej prišel iz obliija prostorne zofe in iz hitje. O zaroti, ki sta jo ravnatelj in Žiel^ziuk sklenila proti njemu, pa ni gospe Ines ničesar povedal, četudi se mu je zdelo, da bi jo moral vsaj posvariti.
Tomaž je sedaj osredotočil vse svoje misli samo na boj, ki gp je moral pričakovati z ravnateljem. Da bi bil k04 vsaki eventualnosti, je šel to 'nedelja celo zgodaj spat ter je naslednje jutro vstal čil in krepak in razpoložen za vsako vojskovanje.
"Tak sem, kakor bi imel jeklene živce," je govoril sam sebi. "{tavnatelj se je gotovo sinoči s svojo ženo hudo prepiral, se je iz jeze napil in slabo spal in
bo danes ves razburjen in slab in bolan. Mislim, da ga bom hitro ugnal."
S to zavestjo je šel v pisarno in se z veselim brezskrbnim obrazom vsedel na svoje mesto. Zapazil je dobro, da ga je ravnatelj ošvignil s srditim pogledom, a delal se je, kakor bi tega ne zapazil.
Ravnatelj je nekal časa nemirno hodil po sobi in od strani pogledoval na Tomaža, ki je ravnodušno zvijal cigarete, kolikor jih je običajno potreboval vsako dopoldne. Naenkrat je ravnatelj stal pri Tomaževi mizi.
"Slišite, Krmežljavček, ali se vam je že kdaj pri delu kaka nesreča primerila," je sarkastično vprašal ravnatelj.
"Ne! Zakaj pa vprašate?"
"Ker vidim kako se dela bojite! Vse polno je dela, vi pa si pripravljate cikarete."
"Ne zamerite, gospod ravnatelj," je sladko rekel Tomaž in pogledal kakor nedolžno jagnje svojega sovražnika. "Jaz sem obenem tudi premišljeval, zakaj je konjuktura z luško vodo tako padla in če bi sp izpa-dek pri lurški vodi ne dal nadomestiti, če bi ceno ška-pulirjev malo kvišku pognali."
Kakor lačen pes na najdeno kost je planil rnv-ntelj na te Tomaževe besede.
''Slišite — gospod Krmežljavček," se je patetično razkoračil ravnatelj, "nikdar ne pozabite, da služite v katoliškem zavodu. Kdor je katoliški kruh, mora tudi spoštovati verske svetinje slovenskega ljudstva,"
"Mijau," je Tomaž zategnjeno posnemal mačka, hoteč razdražiti ravnatelja, ker je vedel, da se ravnatelj v razburjenju rad zaleti.
A ta dan seje ravnatelj premagal. Sicer bi bil Tomažu z veseljem pripeljal krepko zaušnico in še raje bi ga bil lastnoročno iz pisarne ven vrgel, a strah, da ga Tomaž lahko spravi vsaj ob dobro službo, če že ne v še večjo nesrečo, je krotil njegove strasti.
"Gospod Krmežljavček," je dejal kolikor mogo-
če mirno, "vi ste še otročji človek, a lahkomiseln in malopriden ste tako, da vas bodo gospodje še iz službe spodili. Slaba tovaršija vas je pokvarila! Med same liberalce hodite. Neki Kozoglav, ki se izdaja za pesnika, je vas najboljši prijatelj, za igralkami lazite in celo iz verskih svetinj se norca delate! Krmežljavček — kako bo to končalo?"
''Upam, da prav dobro," je odgovoril Tomaž z iskrenim pripičanjem. "Tu pri vas sem se toliko ko-rostnega naučil, da se mi menda ne bo nikoli več sla-bo godilo."	.;.r. xriTW#
"Ravnatelj seje zganil, kakor da se mu je šivan-ka zabodla v živo meso. -
"Vidim,-da vas je slaba tovaršija popolnoma pokvarila," je rekel ravnatelj potem pa je zajel sapo, zložil obraz v gube užaloščenega pogrebca in z očetovsko dobrohotnostjo dostavil: "Slaba tovaršija! Kozoglav je vaša nesreča, Tomaž! Vedno sta skupaj, prav kakor Kastor in Hektor . . ."
"Ajej," je zacvilil Tomaž, da se je zasmejala še tipkarica Filipina, ki je s krvavečim srcem poslušala ravnateljeva očitanja.
"Pustite take šale," se razhudil ravnatelj, ki ga je Tomaževa nesramnost že tako jezila, da se je le še komaj krotil. "Ker nečem, da bi se mi kdaj očitalo, da nisem na vas pazil in ker ste nadarjen, četudi slabo vzgojen človek ter bi vas bilo škoda če bi se pogu-bili, bom napravil še en poskus, da vas spravim na pravo pot. Da se odvadite slabe tovaršije, vas bom odslej porabljal kot revizorja."
Tomažu se je kar lice zjasnilo. Že nekaj časa je želel, da bi postal revizor, kajti .vedel je, da služi revizor lepe dijete in dobiva še lepše nagrade, zlasti če o pravem času pokaže svoje zmožnosti.
"Gospod ravnatelj, vi ste res dobri z menoj, kakor bi biti moj oče," je vzkliknil Tomaž. "Vse življenje vam bo hvaležen." "
Ravnatelj je stegnil roko, kakor bi hotel Tomažu prisoliti zasluženo zaušnico. Vej zelen je bil, tako ga
je Tomaževa hinavščina jezila. A vender je
rekel
iT-'

"Poboljšajte se, to bo najlepša zahvala za - ^ dobroto. In pred vsem glejte, da začnete en^iasjili krščansko živeti. Pa meni se zdi, da še deset zapovedi ne poznate več.
"O — o, gospod ravnatelj," je zavzdil Toni*2' y
"Nič: o--je zavpil ravnatelj, ki £a
minila vsa potrpežljivost. "Pa povejte, kaj Pr^vl '' veta božja zapoved?"
skirfl
f
"Ne kradi, gospod ravnatelj," je z lisjaski ^ gledom a s takim povdarkom rekel Tomaž, da je ^ nate! kar odletel od mize in težko sopeč z blaznih 3 hom gledal na Tomaža.
§amo trenotek sta si Tomaž in ravnatejl dala v oči in sta se razumela.	■ pl
Tipkarica Filipina je priskočila ravnatelju 113 \ moč s tem, da se je hitro na glas zasmejala. . $ "'Oh, Tomaž, kaj še deset božjih zapovedi ve j poznaš. Jutri ti prinesem katekizem."	.-jA
"Prav, prav," je menil Tomaž, "če bom 1 (iii' revidiral konsume, bom moral mnogo občevati hovniki in bo res treba, da se zopet naučim k«
Ravnatelj pa ni imel toliko moči, da bi b" še kaj reči. Kakor da ima vse razbite ude, tako ^j, opotekaje splazil k svoji mizi in samo z roko vo zamahnil, kakor bi hotel reči, da smatra
za izgubljenega.
V pisarni se je ta dan malo delalo:
Edini
je nekaj pisal, drugi so pa povešali glave in vii o ^ bilo težko pri srcu: vsi so imeli eno misel: vf s.j'^
žalovali, da ne morejo Tomažu prav ničesar 0|' i) zer so vsi sodili, da tudi Tomaž nase ne poz8b sam drži načela, naj levica ne ve, kaj desnic'1 ^,1 ne, a dokazati se mu ni dalo prav nič in P0" 81
Sicer so vsi sadili, da tudi Tomaž nase ne P"211 v ^
'
dene.
tudi ne.
"Pri revizijah ga bomo dali vjeti," si J6 ravnatelj "in tedaj ga bom jaz imel v rokah." y (Palj^ prihodnjič.)

SEPTEMBER 8th 1920.
"ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
I
DENAR V JUGOSLAVIJO
Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo
PABOBRODNE LISTKE
na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim
Potnikom
POTOVALNE LISTINE vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi JAVNE NOTARSKE
Hen'"6 VSe'1 vrs'' vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-.la za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo
uenar na
HRANILNO VLOGO
ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun da-nes- Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalea brez obotavljanja.
Nemietih. 3ta.te Gainlc
- •	John Nemeth pres.
10 E- 22nd St.	New York, N. Y.
NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO
E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio.
Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00.
Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-Inajo inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojccm v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd.
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC.
E- 55th St, & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave, & Huron Rd, Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO.
Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja hozeniskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pri-Pravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na

E. 55th St. & St. Clair Avenue.
slovanska
delavska
24
PODPORNA
ZVEZA
ru^Ea a Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SlOVan
IC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. Ustanovljena i g. avg. ms—inkorpori-
RANA 22. APR. 1919.

*e Ino^na i*1 sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-Vi' nad. $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Svoj No
e obveznosti plačuje redno n točno.
i H
i
B
i H
I
S i
Marijina kiparja.
t



*
<4

Ved ^Pl"ejerna vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-a^''e. zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. ?50o S^Vo zavaru-ie v starosti od 18—45 leta na $250.00 b0] 0 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne sw^e Podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00
^ne in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore, k ^varuje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolni-Poclpore.
lH)lo re^0 ^Iniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in
^eo iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. let i ^lla' lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16
^ $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
'est • P- Z. posluje po National Fraternal Congress
'vici.
tlar i,IOVa društva se ustanavljajo z osem ali več novimi 1 v starosti, od 18—55 let.
sec ^st(>puina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-' v katerem pristopi.
^SeTh■ ^ ^ ima krajevna društva po vseh naprednih lnah v Zdr. državah in Canadi.
Poj.J 0 naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za aij % ^ kako istega vstanoviti na glavnega predsednika Pa ^jnika
ta.
^OSTOR, preds.
il20 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
j Spisal Ksaver Meškol
(Dalje)
1 In na paši je bilo, kjer ga je prijelo življenje in ga je potegnilo iz enolične dotedanje vsakdanjosti bliže k svojemu širokemu, mogočnemu toku.
Čestokrat, kadar zre gori v domače višave, se spominja, kako je sedel tistega dne proti večeru na gladki čeri nad domačo vasjo. Naokoli so pulile koze iz razpok pečevja redko planinsko travo. Ni bilo treba kdo veka j paziti na nje. Zato se je lahko nemoteno udajal drugemu poslu, ki ga je zanimal mnogo bolj ko paša. Kakor vsak dan si je bil tudi tedaj prinesel s seboj kos lesa, da izrezlja iz njega kip Ma-donne, svoje sedanje matere. Že vsi vaški otroci so imeli njegove Madonne. Za krajec kruha jih je prodajal; če je dobil za posebno uspel kipec od kakega premožnejšega fanta nekaj oranž, se mu je zdelo njegovo delo plačano posebno bogato.
Ves zatopljen v delo se je zelo ustrašil, ko mu je nekdo nenadoma položil roko na ramo. Ko se je ozrl, je zagledal za sabo Marijinega kiparja.
Poznal ga je po njegovih kipcih, ki so jih imeli v vseh hišah. Tudi videl ga je že nekaj krati, ko je bil prišel Dome-niko spet pogledat sem gori na vrhove, ki so mu dali v težkih časih zavetje in dom.
Naglo, v sramežljivi zadregi je porinil malone že povsem izrezani kip Madonnin v nedrij e, pod modroprižasto srajco, da ga skrije pred umetnikovim pogledom.
"Ne skrival, mali!" mu je prijazno prigovarjal Marijin kipar. "Ni se ti treba sramovati takega dela."
Dobro se še spominja, kako čudno mu je bilo tedaj pri srcu. Da je videl priznani maestro njegovo delo, pač okorno, česar se je dovolj zavedal, ga je čisto oplašilo. A ko je zaslišal kiparjevo pohvalo, mu je srce v nenadni radosti burno zaplalo.
"Cigar pa si, moj mali?"
"Enzio Ferrari, pastir pri Pie tru Peronnu, signor.'^
"In tvoji starši?"
"Mrtvi, signor."
"Pa si izrezljal ta kip povsem sam?"
"Povsem sam, signor. Sem jih že mnogo. Otrokom v vasi jih dajem, za kruh in za oranže.
. Kipar se je zamislil.
"Rad bi govoril s tvojim gospodarjem, Enzio. A povej riS bi li maral iti z menoj ? Pri meni bi delal Madonne vsak dan."
"O gospod, ko bi smel! Kolikokrat sem že mislil: ko bi znal rezljati take Madonne kakor signor Domeniko, Marijin kipar."
Maestro se je nasmehnil, kakor da mu ni neljuba ta mladost na navdušenost.
"Morda boš delal še lepše.— Kje je Pietrova hiša?"
"Tista zadnja, tik ob skalovju."
"Dobro, poj dem k njemu
Nekaj dni pozneje se je preselil z vrhov doli k Domeniku, Marijinemu kiparju . . .
Dasi je bil učitelj molčeč in je govoril z njim le, kar je bilo potrebno za razumevanje umet-| nosti, se je čutil vendar v raju. I Veliko lepih otroških sanj, ki | je mislil o njih, da se ne more-] jo izpolniti nikoli, je bilo izpol-1 I njenih že s tem, da je prišel v j i to svetišče, v delavnico Domeni-' kovo.
Polagoma je pač spoznaval, da se je izpolnil le del nad in j sanj mladega srca. Zakaj s ča-j som so se porajale v srcu vedno nove in nove, kakor kadar poga-| njajo pomladi iz mladih, nanovo j oživljenih tal pomladanske cvet-! ke. Nikoli jih ni dovolj, nikoli jim ni konca.
Kako mu čestokrat drhtelo srce, kadar je sedel ob večerih sam pred hišo, stal > med rožnimi grmi na vrtu, za vrtom kje.
V (jlehtečih bukejih, v cvetočih grmovih, so peli klavci, pevci hrepenenja in budeče se mlade ljubezni, kralji trubadurjev.
Srebrna mesečina je plula čez pokrajino tiho in skrivnostno, kakor bi polzplp po pobočju hriba morje tekočega srebra. Skozi te počasi, 'skrivnostno se prelivajoče valove je prihajalo sem gori Iz sanja ve Toskane kakor sladko, komaj , slišno šepetanje, slišno samo srru, samo mislim. Vabilo je kakor drhteče hrepenenje sedemnajstletne deklice, ki se ji je pravkar i-azcvetela v srcu prva ljubezen: "Pridi! — Pridi!"
Kakor bi maestro slutil in čutil, kaj se godi v .mladem srcu, kakor bi hotel pomagati vznemirjeni duši v tej stiski, je v takih hipih večkrat nenadoma pristopil. Ljubeče mu je položil roko na ramo in kakor bi tolažil in pomirjal bolnega otroka, mu je govoril z usmiljenim in sočutnim glasom:
"Potrpi, Enzio! Kadar dopolniš dvajseto leto, pojdeš v svet, v Rim, Dovolj zgodaj bo. Dal Bog, da bi ne bilo prezgo-daj!"
"Hvala, signor maestro."
Polne iskrenosti so besede zahvale. Hvaležne oči iščejo "mae-strovih. A ta strmi v daljavo. Obraz mu je zamišljen in resen.
Nosnice mu nalahko podrhteva jo, kakor da kipi v nje sem gori j B iz globočine sveta mameči vonj j gg življenja. . .	g
\ Še ko leže, drhti Enziju srce; m od hrepenenja po tujini, po va- H lovečem življenju, po umetnosti: m in slavi.	! m
"V Rim poj dem, v mesto u- BI metnosti, v središče življenja, j gi h kraljici sveta! Kaj me čaka1 m tam? Cast, slava? Morda pri-'gg dem na papeški dvor?"
Oči mu napeto strme v polte- -mo, kakor bi pričakovale, da se v hipu zasveti pred njimi blesk papeških dvoran. Hrepeneče iz- gj tegne roke, da prime pravljično krasoto.
A naenkrat — čuj, kako za-teglo, otožno je zavil volk gori v Apeninih, v njegovih rodnih IB krajih nekje. — Je li ranjen, na j g smrt zadet? — In spet in spet zavalovi skozi sanjajočo noč dolg — bolesten, strahoten jok, da drhti s to obupno bolestijo v 'sočutju vsa do sedaj tako mirna noč. Je li jok volkulje po umorjenem družetu, ali obupni klic matere po uropanih mladičih?
(Dalje prihodnjič.)
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
The Great Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
-BUFFALO
b b t w iz e n
CLEVELAND — Daily, ]M[ay let to Nov# loth -
ti. > Eastern < ]
A. ) standard tlmk ( j
Leave Clhveland - 9:00 P. M. ? Eastern 5 Leave Buffalo - 9:00 P. M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M.) Standard Time ( Arrive Cleveland 7:30 A.M. Coimecticns at Buffalo for Niagara Falls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets reading between Cleveland and Buffalo arc good for transportation on our steamers. Ask your ticket agent or American Express Agent for tickets via C. & B. Line. New Tourist Automobile Kate—IIQ.OQ Round Trip, with 2 days return limit, for cars not exceeding 127 in. wheclbaae.
Beautifully colored sectional puzzle chart of The Great Ship "SEEANDBEE" seat on receipt of nve cents. Also ask for our 24-page pictorial and descriptive booklet free._
The Cleveland & Buffalo Transit Company
Cleveland, Oh:o The Greet Ship "SEEANDBEE"
—the largest and most costly passenger Steamer on inland waters of the world. Sleeping capacity, 1500
FARE $5.56
Rdeče znamke z nakupom 10c ali več.
Slov. Dram. Društ "LILIJA"!
V COLLINWOODU, VPRIZORI V
v nedeljo, dne 12. Sept,
V DVORANI SLOV. NAR. DOMA V NEWBURGU ob 7. uri zvečer čarobno narodne igro v treh dejanjih
"ZABA TRBEA"
povzeta iz igre Lumpaeij Vagabond s spremljanjem godbe ter petja PROGRAM:
1.	Nagovor.
2.	Orkester g. L. B. Novaka proizvaja razne koncert-
ne komade.
3.	Dvospev sestri Apoloni j a in Josie Sasso.
4.	Igra ''Zanikerna Trojica".	g !
5.	Med odmori poj o gdčni. Jennie Kljun in
Jennie Trček.	'
6.	Prosta zabava in ples.
Ta prireditev je v korist Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu. Občinstvo je vabljeno, da se vde-leži v polnem številu. Ker je igra polna zdravega humorja, bo povzročila obilo neprisiljenega smeha. Vse uloge so v dobrih rokah, posebno glavne uloge, Lim, Klopčič in Kneftra so izbrani humoristi, zakar smo si gotovi, da bodo častno rešili svojo nalogo.
Začetek igre točno ob 7. uri zvečer. VSTOPNINA: I. SEDEŽI $1.00; II. 75c, stojišče 50e Za veliko vdeležbo pri igri in veselici se vam priporočata ODBOR S. N. DOMA in DR. DR. 'LILIJA'.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".'
©3®i
H
B
o
SELITVENO OBVESTILO!
DR. ŽUPNIK
je preselil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. na
6131 St. Clair Ave.,
vogal E. 62. ceste nad novo banko.
Vzhod iz 62. ceste.
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali vežbancev, temveč sam osebno skrbi za svoje obiskovalce. Je že nad sedem let v tej okolici in ima na tisoče zadovoljnih obiskovalcev.
URADNE URE: .Od 8:30 dop. do 8:30 zvečer.
Ob nedeljah od 8:30 do 12.
i i li
Baileys
Naš
Tujezemski oddelek je na balkonu.
Pripravljajoč "Jih"
za šolo
Otročje šolske potrebščine - Par odličnih hranilnih razprodaj-
gg n
in H mi H n 1 n
M
M O/ij uf
Varčni stariši bodo prihranili na tej razprodaji
Deške obleke z dvojnimi hlačami
Matere bi se morale poslužiti tega hranilnega dogodka.
MATERE BODO PRIHRANILE MNOGO NA TEH
zimskih suknjah za deklice
V krojih, ki bodo zadovoljili deklico od šestega do štirinajstega leta. Posebna cena .
y|
H tffil
n
m
E #
m
$0.85
$14-95
JL Tt liiiiiii
To so ravno one vrste obleke, kakoršne želi vaš sin za šolo. Imajo dvojne hlače — dobro izdelane in poddejane. Blagova so jamčena, da bodo trpežna. In v^e nove barve so tukaj. Velikosti od 6 do 18 leta, ■	- i • ;: . , 1
DEŠKA OPRAVA ZA DEŽEVNO VREME. .— Suknjič in klobuk iz enakega blaga. Veliki prostorni suknjiči. s pasovi. Iz sivega, rujavega in zelena blaga; tudi z križmi.
=d Velikosti od 6 do 16
Njena zimska suknja mora biti iz volnenega 'ziblina, broadcloth, silvertone ali Bolivia. Te imajo velike ovratnike iz kožuhovine ali iz drugega blaga, lobro poddejani modeli, nekateri tudi niso poddeja-ni. V rujavili, modrih ali temnozelenih barvah. DEKLIŠKE NABRANE MIDDY KRILA — Drobno ali redko nabrana krila z životom iz muslina. Velikosti od 6 do 12 let.	OC
Vrednosti do $8.95..................
DEKLIŠKE BELE ALI LONSDALE Jean krila — Tudi iz rujavkastega crash ali iz modrega kam-brika. Polno nabrana. Cl Od 6 do 16 leta..................... * 1
BAILEY'S — DRUGO NADSTROPJE.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
LOKALNE NOVICE
IZ SLOVENE
—	Na povratku iz Youngstow-na, kjer se je vršil koncert vseh jugoslovanskih pevskih društev v Ameriki, sta se oglasila v našem uradu Mr. Mladineo od "Jugoslav Information. Bureau", in pa vrhovni pevovodja pevske zveze, Mr. Ignac Hude, oba iz New Yorka.
—	Avtomobilski bandit i so včeraj ustavili avtomobil, v katerem sta se nahajala Miss Ela Dobša iz 6921 Denison Ave. in pa Thomas Rini iz 2235 Woodland a ve. Miss Dobša je bila toliko pri zavesti, da je hitro skrila dva dijamantna prstana, katera je imela na roki ter ju s tem rešila pred banditi. Vzeli so ji le $7 v gotovini, Rini ju pa $41.
—	Policija je včeraj več kot
štiri milje daleč zasledovala Wade park poulično karo, na kateri se nahajal neki moški, o katere mse veruje, da je bil deležen napada na H. A. Jarniša iz 918 E. 75. St., kateremu je bilo vzetih $400, ko se je nahajal na svojem vozu v bližini Mayfield rd in E. 116 St.
—	Urad za domače zadeve,
katerega naloga je preprečiti zakonske ločitve naznanja, da se je posrečilo izza 1. julija, odkar posluje, preprečiti več kot 100 ločitev.
—	Včeraj se je zopet ena krojaška tvrdka podala linijskim krojačem, ki so na stavki proti delu od kosa. Ritz Tailoring Co., 2995 W. 26th St. je namreč podpisala mezdno pogodbo, glasom katere bodo krojači dobivali tedensko plačo in se bo tudi priznalo krojaško unijo. M. Si-linski, zastopnik krojaške unije, naznanja, da sta še dve drugi manjši tvrdki ugodili zahtevi krojačev, nakar so se pri njih zaposljeni krojači vrnili na delo. Sedaj je na stavki samo še nekako eno tretjino krojačev.
—	Včeraj sta utonila v jezeru dva dečka iste starosti skoro istem času. V bližini Ed-gewater parka je utonil 121etni Willard Latham, 1301 Hird ave., v bližini vzhodne 14. ceste pa je utonil Mike Granič, iste starosti.
—V prodajalnico Lincoln Automobile Co. na 714 Prospect ave. je včeraj prišel tujec in dejal, da želi nekaj kupiti. Toda nikamor se mu ni mudilo. Sedel je na stol in začel govoriti o raznih rečeh, potem pa je odšel. Pozneje je bilo pronajdeno, da
je iz registra izginilo $187.
)
—	V Clevelandu se vrši konvencija Mednarodne biblijske zveze. V nedeljo se je na zborovanju izjavil W. M. VanAmberg iz New Yorka, da bodo leta 1925 vstali od mrtvih vsi oni vojaki, ki so padli v Franciji, nakar bodo večno živeli. V tem letu se bo vrnil na grešno zemljo tudi prvotni raj, vsi mrtvi bodo vstali od mrtvih, glavno mesto vsega sveta pa bo Jeruzalem. Ta tolmačenja se temelji na obljubah prerokov iz starega testamenta. — Veliko ljudji je, ki take reči verjamejo.
Velik požar uničil vas Jesen je.
'Vas Jesenje, spadajočo pod občino Hotič pri Litiji, je zadela dne 4. t. m. popoldne ob tretji uri velika nesreča. Triletni o-trok se je igral z vžigalicami in povzročil ogenj pri Smoletovem hlevu. Več dni trajajoča suša je kakor nalasl bila pripravila slamnate strehe in lesena gospodarska poslopja za grozni požar. Silni vetrovi so kar trgali plamene in jih nosili daleč naokrog, tako da je bila v dobrih desetih minutah vas vas v plamenih. Žetev požara je bi-
VAŽNO NAZNANILO!
Ker se moram podati iz mesta na deželo radi slabega zdravja opozarjam člane Slovenskega Lovskega Podpornega Društva, da bode opravljal vse moje posle II. tajnik Henrik Krane. Ker pa je zelo oddaljen se naznanja s tem da se pobira mesečni asesment samo pri sejah in to je vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Kakor je vsakemu znano, da, kdor redno ne plačuje mesečnih prispevkov je suspendiran , vam svetujem točnost.
Radi bolezni ali v slučaju smrti se je javiti pri bratu John Grdina 6025 St. Clair Ave.
Z bratskim pozdravom John Schlemberger, gl. tajnik.
Oživljajoče, okrepčujoče Najboljše Allaround mazilo
za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje.
POZOR!
Žensko društvo "Woodmen Circle št. 110" opozarja vse članice, da se vdeleže seje, ki se vrši 10. septembra v Jos. Kun-čičevi dvorani ob 7. uri zvečer. Seja je zelo važna. Istotako se prosi, da vpoštevajo članice plačevanje na seji in ne na domu. Torej vse do zadnje, na sejo.
TAJNICA. 207-210-212
PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN'
■ ■■ : : ■ t M
la katastrofalna. Kozolci polni ravnokar požetega žita, prešiči zaprti v svinjakih, hise z vso opravo in obleko, skednji in lope z vsem omlačenim žitom in mrvo ter z vsem gospodarskim orodjem in raznimi stroji — vse to je bilo v eni uri uničeno.. Ljudje niti blizu niso mogli zaradi silnega žara in vročine ter dima, ki ga je pihal silen veter na vse strani. Škoda je ogromna! Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine,, 10 ovac in 12 pre-šičev. Vsi pdse'sbiiki šd popolnoma uničeni. Nedotakljena je ostala le Smoletova hiša in še drugi dve majši hiši. Vse drugo je spremenil požar v pepel in grobi je. Ljudje so popolnoma brez strehe in vsakdanjih živ-Ijenskih potrebščin. Obupani se jokajo nad razvalinami in nad svojo grozno usodo. Vsa zavarovalnina znaša komaj kakih 10 tisoč kron, d očim se ceni škoda po požaru do poldrugega milijona. Iz tega se vidi, da mora biti pomoč javnosti in dobrih src
jMlMjtliMir MlHlJinit.l
res izdatna, ako se hoče vsaj malo pomagati ubogim pogorel-cem. Apeliramo na vsa usmiljena srca dobročutečih ljudi, da pomagajo lečiti krmite rane ubogih pogorelcev, katere brez zunanje pomoči čaka gotovo bera-ška palica. Denarni ali drugi darovi na se blagovolijo, pošiljati na, "Odbor za nabiranje darov za pogorelce" v Hotiču pri Litiji. Za odbor Fran Rig-le, učitelj.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
$ 3 i M M ?' ' • ■ 1 : : : •
Nadaljevanje iz 2. strani
padla Avstrija v pravosodstvu krenila v neki kapitalistično strujo in tudi Jugoslavija v tem oziru te kapitalistične struje ni Odpravila nego jo le razvila, podkrepila in poglobila, kar je vsega obžalovanja vreden naza-dek.
Dr. Brumen.
SEPTEMBER 8th 1920
iilllll!l!l!llllllli i
VSEM TISTO! ČLANOM, ki so
se slikali na veselici društva "Mir" v Collimvoodu, se naznanja. da se dobe slike pri Frances Mar tin j ak, 712 East 160th St.	212-14.
D
o
SPREJEM V DRUŠTVO "SLOVENIJA"
je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru, $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
O
D
o
Dr. 'Slovenski Sokol'
CLEVELAND, O.
John Pekol, starosta, 6011 Bonna Ave., Mike Kos, podsta-rosta, 1192 Norwood Rd., Fr. Hudovernik, tajnik, 1081 Addison Rd., Frank Sober, blagajnik. 1395 E. 55 St., Nadzorniki: Karol Rogel, 1191 E. 60th St., Frank Pikš, 1095 E. 72nd St., Peter Pikš, 6025 Glass Ave. Oskrbnik hiš: John Pekol, 6011 Bonna Ave., društveni zdravnik dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave., Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu ob 8:00 zvečer v prostorih S. N. D. soba št. 3 v drugem nadstropju. Sprejema se brate od 16. do 45. leta. Mesečnina 75c . Usmrtnina $100.00, bolniška podpora po $7.00 na teden in poleg vsega tega da za vsakega člana, ki umrje $25,00 za pogrebne stroške.
D
o
o
Q
O
O
PIKNIK DRUŠTVA Z. i B.
je
Prestavlen
na nedeljo, 12. sept.
na Kastelčevih farmah zaradi slabega vremena
KER BODE TO ZADNJI IN NAJBOLJ ZABAVNI PIKNIK LETOS, SE PRIČA-KUJE VELIKA UDELEŽBA.
Program je jako zanimiv in špasen tako da bode dosti veselja.
Veselica se prične ob 9. uri dopoldne z Base-ball igro, popoldne po ples, dirke za fante in dekleta. Pečeni janci, kakor tudi drugih jedil in pijače bo v obilici.
VESELICA SE VRŠI BREZ OZIRANJE NA VREME (RAIN OR SHINE) PRIDITE VSI.
ODBOR Z. M. B.
i
aocaoEO
SLOVENSKO DEKLE dobi službo v zobozdravniškem uradu. Oglasiti se je na 5393 St. Clair Ave.	(?)
POZOR SLOVENCI!
Pri meni lahko dobite vsakovrstne breskve na bušel ali več in ravno tako sweet corn, tomatoes, krompir, zelje in čebuljo. Ce hočete kupiti bolj poceni se obrnite na slovenskega farmarja	JOHN DRENIK R. 2. Geneva, O., Telefon 136 L Samo četrt milje od Geneve.
HIŠA SE PRODA
5 sob, klet, podstreha; vse na novo izdelano. Več se izve na 1385 E. 45th St.	210-212.
V NAJEM SE ODDA
mesnica z vso opravo, 5 sob in garaž. Proda se tudi postelja in ledenica. Več na 1105 E. 74. St.	210-212
NAZNANILO!
Naznanjam članom Dr. Slovan Št. 3. S. D. Z. da sem se preselil od 1009 E. 66th St. na 6729 St. Clair Ave. nad Josip Koprivčev Grocery store.
Frank Krašovie,
tajnik.
Biiin
O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W.
JOS. VOVK
1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE g
IZUČEN krojač dobi delo. Vpi>
ša naj se pri Jos. Majcen E. 152nd St., Collinwood. i
635
LEPA PRILIKA za Slovenca-
Naprodaj je Candy Store na 656 E. 152nd St. na vogalu z dobrim prometom. Poizve se v nedelj0 od 2. do 12. in druge dni zvečer od 7. do 11.	210-2»
SLUČAJE.
se priporočam.
'Hlllllllip THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
(M.W. F.)
OGLAŠAJTE V ^ENAKOPRAVNOSTI'
zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik, 17005 Waterloo Road., Leo Bostjančič, tajnik, 1312 East 167th Street, Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Ciril Ozbič, zapisnikar. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Ukmar. — Pevovodja g. Ivanuš.
Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko i kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
We
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI.
Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
g. Josip Ivanetič,
ki je upravičen pobirati naročnino za ''Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko.
Rojakom ga naj topleje pri-1 poročamo, da mu gredo povsod na roko.
Uprava "Enakopravnosti"
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
II
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nirfce.
Pošiljatve v lirah.
50..$ 2.90 300..$ 3.60 100..$ 5.40 400..$ 4.80 300.'.$15.60 500..$ 6.00 500. .$26.00 1,000. .$11.20 1,000. .$51.00 5,000. .$55.50 10,000. .$110.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
Tel. Central 3596 W
Gramofonsk e Plošče
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND. OHIO.
Ustavite ar pri tej uri in Bte na pravem proatoru
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
6805 ST. CLAIR AVENUE
Clevclaad, O.
GARAŽ IN SOBA. V najem se odda garaž in s0'
ba za enega fanta. Več se P' izve v upravništvu lista.
210—212
liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii....."'"-rti
ZAKLJUČNA RAZPRODAJ*
ST. CLAIR MUSIC HOUSE
Stavi in novi glasovirji ot'
$120.00 naprej. Gramofoni od $10 napi'®) Violine, kometi, citre in v' drugi inštrumenti morajo iti prav poceni
VOGAL EAST 66. CESTE IN
ST. CLAIR AVE.
NAZNANILO.
Ker se je že več rojakov silo v četrtek in pondeljek ^ mojem stanovanju in me 11 dobili doma, naznanjam, ^ ^ dva dneva podučujem samo P vatno pri družinah.
Na domu se vršijo redne ^ ne vaje za petje ob petk1 J
torkih. Kdor se hoče izoW8' v petju ali godbi privatno, se zglasi na 1200 E. 61^ ^ Doma sem vsak večer izven P deljka in četrtka.
VIKTOR LISJAK.
210
na)
Si5
----—" .g/
Bodite pametni in kupite BU MAZILO za rane, ^
lisa je, opekline in kožne bo ^ To dobite v vsaki lekarni & . nar nazaj, ako niste zadov0-^ The Ar-bu Laboratories C0' n 14017 Darley Ave. CleveUmj
mke une
Vacation Trip % That Satisfies ^
TUG Bummertimo will eooo bo hero and with it the of a vacation trip. Where aro you gom.7? Tbo Grco® Lakes ii tho mecca for V*** ticular and experienced trav clcra on business and plcayVr trips. The D. & C. Lb® Steamer« embody all tho ties of speed, safety and cony fort, the freedom of tho dccK8» tho cool refreshing lake breeze^* D. Ac C. a Service Guarantc^ Daily Service May Ist btf tween Detroit and Buffyo* Leave G:00 P. M. Arrivo destination 9:00 A. M. ./w Daily Service April 1st DjT tweon Detroit and Cleveland' Leave U:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept* 14th. 3 trips per week
1.1 ♦ li +/-» Tultp 1 at .Tiilv Iflt tv
Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets
G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO. .
A. A. 8CHANTZ. President ftDO General Manager. J.T. McMillan, Vice-President
LIBERTY BONDI D< X VARČEVALNA
nla?9

NO ■*_
ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi P .
v	gotovini takoj.Simon,
vi	prekupčevalec, soba 21" 0j> drugo nadfT
------- . -pejačo. Voe«1 , y
ta cesta in Eucli dave.. ^ q^' gey Sewing Machine Co. ^ to do 6. ure zvečer.