Leto II.
Poštnina plačana o galantni.
Ljubljana, ponedeljek 3. maja 1920.
Štev. fOO.
Cene po postit
13	colo leto	.	H	6*'—
za	po! leta	.	H	W—
za	četrt leta.	8	Z«*—
za	1 mcsBC..	H	? —
Za Ljnbljano mesečno 7“
UPBdništDO In nprara: Bopitarlm dIIcb it I
flPBdn. tslifos itn. B
posamezna številka 6 vin.  NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin«
Hadveljavifene omejitve v LfublfaoL
3‘. maia' Policijsko ravna-razrtls,0 Pje^“cuie z današnjim dnem svoj glede K- ■ 24.‘ aprila 1920> št 260'pres., doma 2 Iran'a na cestah, zapuščanja vrat t • Ur* zve^erf zapiranja vežnih er zapiranja gostiln in kavarn. S tem
Prepoved alkohola ostane še v veljavi.
se uveljavljajo zopet prejšnji predpisi.
Razglas glede prepovedi točenja opojnih pijač ostane še v veljavi, O razveljavljenju tega razglasa bo sklepala deželna vlada za Slovenijo.
Stavke železničarjev in nade Italijanov.
®eka> 2. maja. Povodom železni--k® stavke
Janaši
v Jugoslaviji so reški itali-
8e lu Vsa italijanska javnost, kakor lore to soditi
Uspeh
po časopisih, veliko upali pran.' i" svojih političnih aspiracij na-^odo ^osJaviji> o kateri so menili, da faljov ,asta^ v njej nemiri in nered. Pri-.	»	1	so zlasti obsežnih iizgredov na
dan 1. maja ter so pripravili vse, da bi v tem primeru s svečanostmi in javnimi obhodi proslavili te dogodke. Ko je došla preko Bakra vest na Reko, da ni v Jugoslaviji nobenih nemirov in krvolitja ter da funkcionira promet, je vzbudila veliko razočaranje v šovinističnih krogih. Vse njihove priprave so padle v morje.
Za ifudsifo glasovanje v zasedenem
ozemlju.
ASI ltalii|a, ali vmesna država.
- Spomenica primorskih Jugoslovanov.
Zastopniki politič-dr. p ,lUs*Va »Edinost«, gg. dr. Wilfan, t. ] v gornik in dr. Stanger so 26. aprila neniu an ^emu izročili spomenico Vrhov-sp0lr) SVetu mirovne konference in drugo tiju 100 ministrskemu predsedniku Nit-
Prv
,svetu a sP°Irienica) izročena Vrhovnemu Se gj’ ,Sestavljena v francoskem jeziku,
-	1 v slovenskem prevodu:
tli	&°slovani na ozemlju med Dravo
so	katero	je zasedla Italija,
konjer s strahom delovaftju mirovne Svoje e'1C? in so pretehtali iznova potom z ozir P°^tiene organizacije svoj položaj SM v°<f na to’ da se sestal Vrhovni Pfavjj Remu. Njih zaupanje v načela ^tentn°SU in Pravice> ki Jih Proglasila 1(6°^ a in ki so privedla do zmage, je Zastoj11,0- ZauPaj° tudi v bratsko pomoč Sloven ov.. kraljestva Srbov, Hrvatov in
do v v> 8 katerimi jih vežejo in jih bo->(leajnZa^e v vseh slučajih nerazdružne Hi p0iGvVezi- Vendar jim ne dopušča sploš-odlojit°Zaj>	čakali	kot gledalci na
jitn j.ev 0 svoji usodi. Nasprotno, zdi se ražpj. Ujn° Potrebno, da sami posežejo v 2ap0vV.°-.Ta nujnost se jim zdi tem bolj d° ’ ^er Predložila italijan-t&U s^putacija z istega ozemlja vrhovne-Vsega etu neko baje plebiscitarno izjavo teri 2aJ*nteresiranega prebivalstva, v ka-Sa p. aateva striktno izvršitev londonske-slavjjQ a ^e(ie meje med Italijo in Jugo-k ital --111 P°le& tega še priklopitev Reke Jug0sj1Jl- Nasproti tej izjavi postavljajo 6a pre?Van^’ ki tvorijo večino omenjene-Bvoje lvaistva, potom formalnega sklepa *** »ične organizacije, ki naj ga Wiifa e v vednost Vrhovnega sveta gg. £er /j Trst), Podgornik (Gorica) in Stan-,s ra)> najabsolutnejši in najodloč-
GoemCntl-
8i uade navedena italijanska izjava, ki tVa *me Plebiscitarne je bila skle-^tiiSnil a sestanku udruženj nekaterih po-c®lo / strank, ki tvorijo samo manjšino
frditvg 6f *talijan\ dežele. Kar se tiče °bCin (*a se strinja s tem gotovo število Vij’oJef tre*3a predvseip pripomniti, da ne da -f °^^'ne niti petine vseh občin •iUclstv• ne zastopajo svobodno izmed izv°ljeni župani, ampak komi-°blast /s ^ j®” imenovala italijanska sko R'j e bi se bilo vršilo resnično ljud-Ohrranje> ^ bR uspeh čisto razli-^tivne 'al,0Vati se mora v interesu defi-*atekaj ^^M^Uske U1*editve spora, da se °*en1u italijanski politiki spornega St^ikaci VeCln° *n ve^no k podobnim mi-VSeh»	^	bilo	vendar	v	korist
^iki . 1 razPolagali odgovorni držav-^iza<ieti>e P°lo^aia dežele in glede želj od&ov1 naro(iov samo z informacijami, a°ija jaiJa'*0 resnici. Imenovana misti-. Zasedenp	bolestnejša	za	Jugoslovane
i Živo a ozei^llja> ker gredo njih naj-2 upanje in vse njih aspiracije ern, da bi jim bilo dovoljeno, da
bi odločali z resničnim plebiscitom o svoji usodi.
Ako bi bili Jugoslovani s spornega ozemlja prisiljeni, da se odrečejo uresničenju svojih želja, da bi se združili s svojimi krvnimi brati v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, bi želeli, da bi se sprejela v skupnem interesu rešitev, ki bi jo — ako bi bila izbira svobodna — gotovo odobravala velika večina Italijanov na tem ozemlju.
Predlagana rešitev bi vsebovala tvorbo vmesne države, ki bi. bila popolnoma neodvisna in nevtralizirana in bi obsegala sporno ozemlje, ki leži med Dravo in Kvarnerom in med najskrajnejšimi vzhodnimi oziroma zapadnimi mejami zahtev obeh strank. Ta država bi bratski družila nalik novi Švici dele, ki bi bili odtrgani od obeh narodov. Vsa vprašanja, ki se tičejo varst\a etniških manjšin in se na videz tako teško rešijo, bi bila rešena naravnim potom — vedno po vzgledu Švice — potem ustroja popolne enakosti, kar je nasprotno v narodnostnih državah, kakor sta Italija in Jugoslavija, nemogoče. In mogoče bi taka država, ki bi imela dovolj virov za svoj gospodarski obstoj, rešila pravično tudi težka vprašanja pristanišč in železnic v teh ozemljih potem enotnega in pravičnega ustroja.
Poudariti pa je vendar treba, da vmesna država, ki ne bi obsegala imenovanega ozemlja, ne bi služila svojemu stavljenemu namenu in ne bi bila sploh zmožna življenja. S tvorbo take države bi se raztelesil zapadni del Jugoslovanov pod tri suverenitete, kar bi občutno škodovale razvoju in napredku in celo ogrožalo obstoj.
Jugoslovansko odposlanstvo upa, da bo vzel vrhovni svet obrazložene misli blagohotno v pretres.
Podpisani: dr. Wilfan, dr. Podgornik, dr. Stanger.«
Druga spomenica, ki je bila izročena ministrskemu predsedniku Nittiju v slovenskem originalu z italijanskim prevodom, se glasi:
»Vaša ekscelenca! V trenutku, ko ima Vrhovni svet odločiti v jadranskem vprašanju, so Jugoslovani zasedenih ozemelj, ki se raztezajo od Drave do Kvarnera, čutili nujnost, da se sliši njihov glas, in so po političnem društvu »Edinost« v Trstu, ki jih zastopa, naročili podpisanim, da priobčijo Vrhovnemu svetu mirovne konferenci njihovo stališče v vprašanju, ki se tiče njihovih najvišjih koristi.
Podpisani prosijo vsled tega Vašo ekscelenco kakor predsednika sedanjega sestanka Vrhovnega sveta, da vzame na znanje sledeče:
Podpisani smatrajo za dolžnost, opozoriti Vašo ekscelenco na to, da prizadetemu prebivalstvu doslej ni bila dana priložnost, izraziti svojo voljo, in ta tako-zvana plebiscitarna manifestacija neka-
terih političnih skupin tega ozemlja se ne more smatrati za svobodni izraz volje vsega prebivalstva, a niti njegove večine. Poudarjamo zlasti dejstvo, da občine, ki so podale svojo izjavo soglasja z gori-omenjeno manifestacijo, vodijo izvanred-ni komisarji, imenovani od italijanskih oblastev, kateri niso poklicani, da tolmačijo čustva in voljo prebivalstva, ki ni bilo zaslišano v tem predmetu.
Radi tega in zaupajoč v pravičnost svoje stvari, oprte na pravico samodoloč-be, zahtevajo Jugoslovani ozemelj, zasedenih po Italiji, da naj se pozove vse prebivalstvo, da odloči o svoji politični usodi potom rednega plebiscita. V tem oziru bi
se lahko, ko se sprejme načelo plebiscita, predložilo glasovalno vprašanje, ki bi v svrho, da se zagotovi mirno skupno živ* ljenje obeh plemen, moglo zavzeti koneč» no obliko poravnave med obema nasprotnima stremljenjema.
Podpisani zastopniki jugoslovanskega prebivalstva predmetnih ozemelj se pozivajo na modrost in čut pravičnosti Visokega zbora in upajo, da se ne odloči o usodi tega prebivalstva, ne da bi bilo prej zaslišano.
Blagovolite, Vaša ekscelenca, sprejeti izraz najgloboke j šega spoštovanja.
Najudaneji (podpisani) dr. Wilfan, dr. Podgornik, dr. Stanger.«
Okrajna bolniška . blagajna.
Bolniška blagajna je obvezna zavaio-valnica za slučaj delavčeve bolezni. Je torej za vsakega delavca življenske važnosti in je zato vsak delavec brez razlike svetovnega naziranja enako zainteresiran na poslovanju in gospodarstvu bolniške bla-gajne-
Po vojni so si socialni demokratje prilastili pravico, da so vse bolniške blagajne združili pod ljubljansko okrajno bolniško blagajno. Niso imeli socalisti pri tem prepričanja, da je to koristno za delavstvo, ampak šlo jim je za to, da iztrgajo iz rok nesocialistov razne bolniške blagajne in na ta način pridobe za svojo stranko močne postojanke. Šlo jim je za to„ da v kolikor mogoče mnogo krajih v Sloveniji ustanove ekspoziture svoje stranke in da bolniške blagajne plačujejo njihove,agitatorje. In v resnici! Če pogledamo v kraje, kjer so bolniške blagajne, vidimo, da je vsak uradnik v bolniški blagajni zagrizen agitator socialne demokraške pa tudi komunistične stranke. Ljubljanska bolniška blagajna s svojimi podružnicami je postala gnezdo in ognjišče vsega sociaiao-denio-kiaškega gibanja in agitacije. Saj m čuda, kei te agitatorje plačuje deUvstvo ie glede na politično prepričanje, iz ovojih žepov in sicer prav dobro plačuje. Prosilca y<x službo v bolniški blagajni ne priporoča niegova zmožnost za zaprošeno mesto, am-p&k ga priporoča njegova agitatorična z •nežnost in sila za socialnodcntokratično stranko. V bolniških blagajnah je danes zelo veliko uslubžencev, ki so prav dobri m \neti agitatorji za socialncdemokraško ftraiko, ampak za svojo službo pa niso polnovredni in jih je sploli preveč. Zato pa j:m dovoljuje načelstvo v^ak čas dopuste, da se posvete agitaciji za socialno-de-irokraškc stranko, kar gre ^evedf» na račun iiLogih bolniških zavarovancev-delav cev. Zrano nam je, da ima nekdo v Ljub ljani dcbto plačano mesto v bolniški bla-gaini, toda nikdar ga skoro ni v svojem uradu, ker ima ali dopust, ali pa prost izhod, kadar se mu poljubi v Frančiškansko ulico
Toliko nepotrebnega uradr.ištva pa stane tudi dosti denarja. Bjlniška podpora se je res zvišala za trikrat predvojne podpore, toda doneski so se zvišali za več kot šestkrat. Že tu je mnogo denarja, za katerega je delavstvo prikrajšano v korist socialno-demokraških agiatorjev. Mnogo denarja na podporah si prihrani bolniška blagajna tudi s tem, da za prvi teden ho-lezni ne da nobene podpore, kakor jo je dajala pred vojno. Prvi teden bolezni mora dati namreč gospodar polno plačo delavcu. Toda gospodje so si izmislili šc lepše, kakor nam delavstvo pripoveduje, in kar je, če je resnično, goljufija nad ubogim delavstvom. Vsk delavec je namreč z ozirom na svoj zaslužek zavarovan v gotovem razredu in plačuje tudi bolniški znesek v tisti višini, kakor ga določa dotični razred. Ima torej tudi pravico do bolnišnine, ki jo določa dotični razred. To bi bilo pošteno in pravično. Delavstvo nam pa pripoveduje, da v slučaju bolezni ne dobiva tiste podpore, ki jo določa razred, v katerem je delavec plačeval, ampak en razred nižjo pdporo, To je krivica in dolžnost merodajnih oblasti bi bila, da to krivico odpravi. To je tatvina, ki se vrši, ako je to res, na najbolj potrebnih revežih — bolnikih.
Rekli smo, da zmožnost dela v bolni* ških blagajnah ni predpogoj za sprejem v službo, ampak predvsem prosilčeva agitatorična zmožnost za socialno demokraško stranko. Ni čuda potem, ako v Lemeževih političnih komunističnih šolah izvežban uradnik bolniške blagajne izvršuje lepe nauke komunistične šole tudi v praksi in ne razločuje več delavskega denarja od svojega, kakor se je to zgodilo menda v Celju in Slovenjem Gradcu. Govori se o tisočih kronah, o šampanjcu, o dolgih vožnjah s kočijami, o lepih dekletih in neskončnem nočnem popivanju. In vse to na račun ubogih članov bolniških blagajn, ki so sami delavci. Vršila se je baje kratka preiskava od strani načelstva, pa ta preiskava je hitro prenehala in vsa stvar je lepo zaspala, ostala je le prazna blagajna.
Še mnogo je pritožb o ljubljanski bolniški blagajni in njenih podružnicah, o katerih nam delavstvo skoro vsak dan poroča. Ker je bolniška blagajna javen zavod, pozivamo pristojne oblasti, da napravijo enkrat konec krivicam, ki se gode delavstvu. Z odločno roko naj se poseže v to sršenovo gnezdo in napravi enkrat red Tistemu, ki bo to storil, bo delavstvo, tudi socialistično, iz srca hvaležno.
Ven z rovarji!
Zavratno početje komunističnih voditeljev, ki so pognali delavstvo v stavko in povzročili krvave žrtve na Zaloški cesti ne za delavske, ampak za svoje cilje in koristi, ni nikogar tako potrlo in presenetilo, kakor pošteno delavstvo samo. Temu delavstvu so se šele sedaj odprle oči, komu so sledili, kakšnim namenom so služili — v dobri veri, da služijo le interesom delavskega stanu.
Pošteno slovensko delavstvo — in tega je velika večina — noče živeti življenja divje tolpe služeč za orodje posameznim pustolovcem in bolestnim okrutnikom. Naši vrli železničarji trpe v tej misli, ko se istočasno spominjajo tistih nedavnih, zanje tako slavnih dni, ko se je porajala naša domovina, in so ji bili oni s svojim požrtvovalnim, krepkim delom, s svojo strokovno sposobnostjo, s vojimi delavskimi vrlinami in značajnostjo krepka in zanesljiva opora. Tedaj je slovenski železničar slovel širom domovine in daleč izven njenih meja. Na to preteklost je sedaj padla temna senca. To boli železničarje že samo ob sebi.
Mi to razpoloženje med zavednim delavstvom popolnoma razumemo, zagotoviti pa moramo, da ga ni poštenega človeka v domovini, ki bi hotel iz zadnjih dogodkov kovati kapital proti delavstvu kot takemu, mu odrekati njegov pomen za zasluge, za obstanek in blagor splošnosti bodisi v preteklosti, bodisi v bodočnosti.
Ampak eno je gotovo: Zadnji štrajk, zasnovan in poveljevan od komunistov, je bil zločin, podjetje. Pravi krivec vzrokov in nesrečnih žrtev pa niso široke delavske mase, ampak najeti sluge mednarodnega komunizma in posamezni brezvestneži, ki jim niti ni za komunizem kot tak, ampak samo za prevrat, v katerem upajo priti na vrh. Te obsoja celokupno ljudstvo in z njimi je treba brezobzirno obračunati in si-rer od zgoraj in od zdolaj. Oblasti naj nasproti njim uveljavijo moč zakona z vso neizprosnostjo, istotako neizprosno naj pa obračuna s temnimi elementi tudi pošteno delavstvo samb. Ono dobro pozna tiste
med seboj, ki niso nikdar imeli dobre besede za našo novo državo, ki so vedno le hujskali in brizgali strup proti n)ej, proti veri in proti Cerkvi. Te elemente naj delavstvo samo izloči iz svoje srede, kakor izloči telo strupene sokove.
Delavstvo naj se ne da več begati od ljudi, ki jim je delavska stvar deveta briga. Mrtve žrtve z Zaloške ceste, ki so jih hujskači pognali v smrt, kličejo delavskemu ljudstvu, da je treba obračuna z ljudmi, ki so s hujskanjem njih vrgli v grobove, njihove družine pa pognali v bedo in pomanjkanje.
Proč z rovarji in hujskači, ki iščejo le sebe na račun delavskih življenj!
1.	MAJ V BELGRADU.
LDU Belgrad, 1. maja. Ker so slušatelji strojnega oddelka tehnike belgrajskega vseučilišča izjavili, da bodo na 1. maj delali, da mesto ne ostane brez razsvetljave in cestne železnice, so delavci elektrarne sklenili, da ta dan ostanejo na delu. Tako je bil dne 1. maja Belgrad sicer brez prometa cestne železnice, a je imel zato električno razsvetljavo.
LDU Belgrad, 1. maja. Za današnji dan je bila sicer proglašena splošna stavka, toda zunanje lice Belgrada se s tem ni izpre-menilo. Zaprte so bile edinole nekatere boljše kavarne, dočim so bile odprte srednje ip manjše ter restavracije. Trgovine so bile vse odprte.
STAVKA V TRSTU.
LDU Trst, 29. aprila. V stavki trgovskih uslužbencev, bančnih uradnikov in uslužbencev v kemičnih delavnicah se ni izpremenilo nič. Zveza delodajalcev je poslala zvezi trgovskih uslužbencev pismo, v katerem odklanja predložene zahteve.
PREPOVEDANE VOŽNJE. 1. MAJA.
LDU Trst, 30. aprila. Vožnja z avtomobili, kamijoni, motornimi in navadnimi kolesi je, kakor se uradno poroča, prepovedana za dan 1. in 2. maja na vsem zasedenem ozemlju. Od te prepovedi so izvzeta vozila, ki se nahajajo v vojaški službi, v službi državnih oblastev, konzulatov in pooblaščenih javnih uradov. Prestopniki te naredbe se bodo kaznovali po obstoječih zakonih, a njihovo vozilo bo zaplenjeno.
Politične novice.
-j- Javna morala in socialisti V včerajšnji številki se »Naprej« huduje nad »katoliškim časopisjem« ter mu očita, da širi nemoralo, podivjanost itd. Niti pametnejši možje med socialisti tega ne bodo verjeli, kaj še, da bi naše ljudstvo na tako pisanje kaj dalo. List, ki je še 29. aprila takorekoČ pozival ženske v prostitucijo, še zagovarja moralo! V »Napreju« dne 29. aprila je namreč izpod peresa nekega (neke?) V. a. izšel oklic, ki pozivlje žen-stvo, naj se osamosvoji. Ta socialistična osamosvojitev ženske pa je taka, kakor piše »Naprej«: »Kaj družabni red za žensko ni krivičen? Kaj vas ne tepe, odkar postaja človeški rod? Kaj nam božji, cerkveni in posvetni zakoni ne odrekajo naravnih pravic, ki jih pri vsakem žužku, pri vsaki travici respektira majka narava? Kaj nas li od vekov ne preganjajo vera, morala, javno mišljenje? Ali je mogoč svoboden rod, ki bo izšel iz nesvobodne ženske?... Kdo naj Vam da to svobodo, ako si je ne boste vzele same?... Pojdite, da skupno ovržemo ta red... Da skupno uničimo ono moralo, ki nas ponižuje, oni zakon, ki vam stotisoče-rim no dovoljuje živeti kot ženskam ... Saj ste zmožne Ljubiti! ...« — Ne dvomimo, da je med socialisti še kaj mož in očetov, mater in hčera, ki bodo tako pisavo obsodili in obrnili hrbet tistim, ki hočejo iz poštenih delavskih žensk napraviti vlačuge!
-f Politični razvoj na Hrvatskem. Prejšnji liberalci in pravaši na Hrvatskem
— sedanji demokrati in narodni klubaši
— so dobili v zadnji dobi dva čisto nova, nevarna konkurenta: komuniste in ljudsko stranko. Ta dva sta jim odvzela ob zadnjih občinskih volitvah večino glasov. Demokrati in narodni klubaši so spoznali, da po stari poti ne pojde naprej, da zahtevajo ljudje danes nekaj več nego par narodnih fraz. Demokrati so se zato vrgli na kmete s »samostojnim« kmetskim programom — popolnoma tako kakor pri nas. Pri tem se opirajo na staro Gospodarsko društvo
— nekaka naša Kmetijska družba —, ki je v rokah liberalnega advokata dr. Poljaka. Tako organizirajo »samostojno« kmetsko stranko v banovini. Podobno gibanje se vrši v Bosni in Dalmaciji. S kakšnim uspehom, bodo pač pokazale prihodnje volitve. Narodni klubaši pa polagoma mečejo od sebe vse prisiljene ozire na vero oziroma na svoje pristaše v talarju ter se razvijajo v izrazito liberalno stranko. Ta pot jih pač vodi v smer, kjer se bodo prej ali slej srečali z demokrati. Temu srečanju se bo eden od daleč smejal: hrvatsko ljudstvo, ki je našlo svoje pravo mesto v ljudski stranki.
-f- Hrvatska ljudska stranka ▼ občinskih volitvah. V Draganiču je dobila Hrv. ljudska stranka vseh 18 občinskih mandatov in tako popolnoma porazila komu. niste, ki so se trdno nadejali zmage.
-f Katoliško žensko društvo na Hrvatskem proti javni nenravnosti. Materinsko društvo v Zagrebu je prejšnjo nedeljo sklicalo v mestni zbornici velik shod proti javni nenravnosti. Zastopana so bila vsa katoliška pa tudi druga ženska društva. Dvorana in galerije so bile prenapolnjene. Poročali so ga. Ženka Serdaru-šič o modi, plesih in kinu, zdravnik dr. Cvitanovič o nezdravi sedanji modi, ki je vzrok prehladu in s tem mnogim težkim boleznim in dr. Ljubomir Marakovič o iz-kvarjenem okusu sedanjega sveta. Iz sprejetih resolucij navajamo: Hrvatsko katoliško žensko društvo si bo prizadevalo, da pridobi domače proizvajalce ženskih oblek za to, da se pri izvrševanju naročb drže zahtev nravnosti, dostojnosti in pravega okusa; kot praznično oblačilo naj se za vse prilike uvede narodna noša; oblasti naj poostre cenzuro filmov in reklamnih plakatov; iz izložb se morajo odstraniti vse knjige, slike in kipi, ki žalijo nravnost in zavajajo mladino. Kolikor tu ne zmore oblast, naj se skuša doseči potom privatne pobude. Naprosijo se učiteljski zbori vseh šol, da vplivajo na mladino v pravcih, po. danih na shodu. Katoliški starši se pozivajo, da svojih otrok ne dajo v plesne šole, kjer se plešejo nenravni modemi plesi.
+ Konec stavke železničarjev. »Beo-gradska Štampa« piše v uvodniku: Smatrati se more, da je z včerajšnjim dnem železničarska stavka v Jugoslaviji končana. Na železnicah se je vzpostavil normalni promet, Na eni strani zatrjujejo, da so delavci zmagali, na drugi strani pa, da so doživeli poraz. Kaže, da se resnica giblje v sredini, t. j. ministrstvo za promet je zastopalo stališče, da je država starejša od poedinca. Železniški nameščenci so se uverili, da bo njihovim gmotnim zahtevam ugodeno. S poštenim sporazumom bo vsa stvar končana.
-f Pri kardinala Mercleru. Dopisnik »Narodne Politike« v Louvainu je bil dne
2.	aprila t. 1. sprejet pri junaškem belgijskem kardinalu Mercieru. Kakor znano, je kardinal Mercier ves čas nemške zasedbe ostal na svojem mestu kot neustrašen in nepodkupen zagovornik pravic belgijskega naroda in ljudstva. Nemci so si na vse načine prizadevali, da bi spravili Merci-erja z njegovega visokega mesta in iz Belgije, toda papež Benedikt XV. je držal nad njim svojo mogočno in očetovsko roko in Nemci so morali, čeprav s srdom, poleg svoje vojaške vlade trpeti moralno belgijsko oblast v osebi kardinala Mercierja.
—	Dopisnik »Nar. Politike« je ob svojem sprejemu pojasnil kardinalu današnje verske, politične in socialne razmere v Jugoslaviji, kar je kardinala izredno zanimalo. Rekel je, da je bil o marsičem drugače poučen. Zanimal se je tudi za naše odnošaje s Čehi in Poljaki, naglašajoč pri tem važno nalogo, ki jo imamo skupno s tema dvema narodoma kot prirodni most med vzhodom in zapadom, pravoslavjem in katoličanstvom. Zelo se je razveselil, ko je slišal o napredku katoliške stvari med Hrvati in Slovenci in delu katoliške akademične mladine ter naročil: »Sporočite svojim tovarišem, naj vztrajajo na začetem potu. Mislim, da vam je vaš jugoslovanski narod preveč mil, da bi mogli dopustiti, da bi služil za poizkus nevzdržljivim teorijam.«
Dnevne novice.
— Premet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja:	O polnoči od 2. na 3. maj še vzpostavi na vseh progah južne železnice celotni osebni promet v istem obsegu, kakor je bil pred izbruhom stavke. Razen tega vozijo tudi še vlaki: št. 35a in 36a na progi Ljubljana— Maribor in št. 509a in 502 na progi Zidani most—Zagreb. Nadalje vozita vsak ponedeljek in petek na progi Zidani most—Zagreb brzovlak št. 512, vsak torek in soboto pa bAovlak št. 513; ta dva vlaka vozita kurzije vozove Dunaj—Zagreb in Dunaj— Belgrad. Izjemoma vozita ekspresna vlaka št. 3 in 4 v tekočem tednu tudi v sredo in četrtek. Čas prihoda in odhoda vlakov je razviden iz stenskega voznega reda. Opozarja se pa, da odhaja vlak št. 39 po voznem redu od 1- maja iz Maribora ob sedemnajstih, torej 30 minut pozneje kakor dosedaj, in prihaja v Ljubljano ob 21.52.
— Zdravniške službe v Velikovcu, na Ptujski gori in v Bistrici v Rožu. Razpisane so imenovane službe okrožnih zdravnikov. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Plače vpokojencev Južne železnice. Vpokojenci nam pišejo: Dva naj višja vpo-kojenca, katera sta služila vsak nad 40 let tn bila tudi odlikovana, imata eden 630 K, drugi 500 K mesečno, brez vseh doklad. Uradnik 70 let star, kateri je služil 34 let, ima 80 K. Sprevodnik, popoln invalid. 6 oseb, 156 K mesečno. Služ-
benec, 74 let star, kateri je služil 46 let, 84 K mesečno. Zavirač, popoln invalid, brez leve roke in na desni brez spodnjih dveh prstov, družina 10 oseb, med njimi 8 otrok v starosti 2 do 17 let, ima mesečno 42 K. Vdova, katere mož je služil nad 30 let, ima mesečno 42 K. Vdova, katere mož je služil nad 30 let kot pomožni kurjač, je ostala brez pokojnine, tako da je morala stvar prepustiti advokatu. Vsi ti mučeniki, kateri so zvesto in pošteno služili in dali vse svoje moči v blagor države in človeštva, so ostali na milost samim sebi. Teh je pa v Jugoslaviji nad 3000 družin. Kakor bo že vsem znano iz časopisov, se nam bodo od 1. maja pokojnine stopnjevaje zvišale, ali kaj bo ta malenkostna vsota, ker smo vsi čez glavo zadolženi. Sedaj bodo naši dolžniki zahtevali plačilo, kako pa naj začnemo s tem dolgove plačevati? Ali ne bi mogla država prispevati tudi nekoliko in odpomoči? Mogoče bode kdo rekel: to je privatno podjetje?! Počasi, prijatelj, ta izgovor je ničev! Južna železnica je srčna žila vse srednje Evrope, od katere je odvisno življenje milijonov ljudi, kar se je ravno sedaj pokazalo. Od tega podjetja ima, oziroma bo imela država največje koristi. — Pripominjamo še, da naše pokojnine niso iz državnih, ali pa iz sredstev podjetja, temveč smo. to morali sami plačevati.
— Alkoholna prepoved in ljudstvo. Kdor ima priliko, priti med široke plasti ljudstva, bodisi v mestu bodis na deželi, bo z veseljem opazil, s kolikim razumevanjem je ogromna večina sprejela odredbo vlade, s katero je prepovedala prodajo alkoholnih pijač. Doslej so se vse oblasti nekako bale, drezati v pivske in pijanske navade naših ljudi, češ to bi povzročilo viharje nevolje. V resnici se je pa pokazalo ravno nasprotno: Še nikoli nobene vladne odredbe ni morda ljudstvo pozdravilo s tolikimi simpatijami, kakor ravno prepoved alkohola. In to ne samo žene pijancev in taki, ki so že doslej živeli trezno, ampak tudi taki, ki so se v svoji človeški slabosti klanjali kralju Alkoholu in mu polagali na oltar le preve. lik del svojih dohodkov. Delavci, ki so bili vajeni že na plačilni dan zapiti polovico plače, drugo polovico pa iz obupa naslednji dan, dočim je družina propadala nravno in telesno — se sedaj zopet čutijo dostojne može, ki z delom svojih rok vsaj za silo preživljajo sebe in družino. Ti so vladi najhvaležnejši za njeno prepoved. Splošno se sliši le ena želja, naj bi ta prepoved če le mogoče ostala trajna. Na noben način pa se pitju nikoli več ne sme pustiti tistega razmaha, kakor ga je omogočal dosedaj obrtni red. V tem oziru naj vsaka vlada postopa brezobzirno in brez strahu: za seboj bo imela ogromno večino prebivalstva.
— 2300 kron vredne rjuhe, 6 jih je bilo, so bile ukradene posestniku Frančišku Mežanu iz Kamnega Potoka pri Veliki Loki.
— Vlom v žitnico. V noči od 26. na 27. m, m. so vlomili neznani zločinci v žitnico Martina Uhana v Rodnu pri Trebnjem in odnesli 10 mernikov koruze, 7 mernikov ječmenove zmesi, 13 kg slanine, 8 kg prekajenega mesa, moške spodnje hlače, zlato 20 cm dolgo žensko verižico in 2 zlata prstana z modrim kamnom. Uhan je oškodovan za 4830 kron.
ljubljanske novica*
lj Na kolesa amrL Včeraj je večja družba kolesarjev priredila izlet v ljubljansko okolico. Izleta se je udeležil tudi g. Ivan Goreč, oče imejitelja tvrdke Goreč. 63 let staremu možu je na kolesu postalo slabo, padel je in obležal mrtev. N. p. v m.!
lj Nagla smrt, V soboto so našli na Starem trgu št. 20 mrvega 1. 1856 rojenega Franceta Wagnerja. Pogrešali so ga več dni. Policija je našla Wagnerja ležati mrtvega za vrati, katera so komaj odprli. Pri uradnem poslovanju pod vodstvom g. revirnega nadzornika Habeta je ugotovil g. dr. Drč, da je umrl Wagner na ukrvavlje-nju pljuč ali želodca. Nasilna smrt je izključena.
lj Nogometne tekme S. K. Sparta, Zagreb proti S. K, Ilirija, Ljubljana. V soboto in nedeljo so se vršile na prostoru S. K- Ilirija prvi dve nogometni tekmi v tem letu. Krasno pomladansko vreme je privabilo v soboto do 1200, včeraj pa nad 2000 gledalcev na novo planirano igrišče Ilirije. Rezultat je bil prvi dan 3:1 (v polčasu 0:0), drugi dan 2:0 (v polčasu 2:0) vsakokrat v korist Ilirije, kar pomeni za naše moštvo izredno lep uspeh. Ilirija je ekscelentno igrala; posebno prvi dan je bila njena igra vzorna in fair ter kombinacija med napadalci, kakor tudi skupna igra med krilci in napadalci, naravnost izborna. Gole so zabili prvi dan: Bregar 1, Oman 2, drugi dan: Baline 1, Bregar 1. Corners oba dneva 4:2 za Ilirijo.
lj Tožbi dr. žerjava. Dr. Žerjav toži fijakarja Josipa Simončiča, kateri je na dan svojega godu dne 19. marca pri An-
žiču rekel, da je dr. Žerjav prigoljufal p® milijonov. Razpravo pri okrajnem soor šču vodi okrajni sodnik g. Avsec. Obtože Josip Simončič pravi: »Dne 19. marca sem obhajal god in sem si pri tej priliki priv®; ščil nekoliko preveč pijače. Začel sem P okoli 16. ure in ko sem približno dva H vina popil, sem izgubil zavest.« Sodnik' »Ali ste kje slišali kaj takega govorit1 ^
—	»Tak pogovor sem nekje slišal in ®®j goče je, da sem potem v pijanosti W! bleknil.« Kovač Urbančič kot priča rap sežen izpove: Dne 19. aprila sem Prt okoli 17. ure v Anžičevo gostilno. Po P teku kake pol ure je prišel tudi Simon nekoliko vinjen. Najprvo se je najedel nekaj pil in začel svoje fijakarske ko® dije uganjati. Končno je dejal, da J® * Žerjav prigoljufal pet milijonov. ga je opozarjal, da naj ne govori t ' Simončič je pa dalje trdil svoje in po* vil, da je dr. Žerjav nekemu izvede izvoznice podpisoval. Simončič pa J® vztrajal pri svojih trditvah. Vinjen J® toda govoril je stoje, ne da bi se opote > nasprotno celo stol je spretno vrtit rj zraku. Simončič nato priznava, da j* tako govoril in obžaluje svoje Zadeva se konča tako, da plača Simo 300 K Jugoslovanski Matici m 90
Dr.
stroške. — Drugi slučaj je pa ^ Žerjav toži Antona Žitnika iz Čušpe > ker je v gostilni govoril, da je dr. Zeri cestno blagajno oropal. Žitnik PraV\:2.i *
2. marca t. 1. okoli 20. ure sem Pri19 gostilno, kjer so me navzoči gostje P vali s farškim podrepnikom, Zvezuri.j na to sem odgovoril: »Meni je pa D1® tako-le povedal, da je dr. Žerjav hotel pati cestno blagajno. To pa mi je par dni prej v vlaku pripovedoval. " Anton Rebolj iz Ponove vasi P1"4 j« ge-2. marca t. 1. proti večeru nas je ve ^ delo v Koprivčevi gostilni na GrosUPj J ^ Pogovarjali smo se o politiki in dejal, je prišla zopet »klerikalna stranka «a ^ vršje«, hvalili smo dr. Žerjava, nak . rekel Žitnik: »Kaj ga boste tako bv^ ^ on je hotel cestno blagajno 01|0I)SrI'jjca, Gostilničar Koprivec je opozoril p1 ^ naj takih stvari ne govori, nakar je ® ^ nil Žitnik: »Da, da, res je, saj mi'je nič tako povedal.« Drobnič je župan. Žitnik potrdi, da je govoril ^ kakor je priča povedala. Sodišče je ^ dilo Žitnika na 1000 K globe, ozir®01 14 dni zapora.	.	jj.
lj Pet ključev na obročku je b» 0^ nes dopoldne od magistrata do M® fla gerja zgubljenih. Najditelj naj jih °dd mestni stražnici.	A.
lj Iz gledališke pisarne. Vsled n® pS. ne obolelosti gosp. Rogoza je PrCY* cjuri' nagloma vlogo kapitana v predstavi * ni ples« gosp. režiser Šest.	vSj-
lj Prvi maj je potekel mimo, bre^ ^ kih dogodkov. Po nekaterih °bcaaZjio-delavstvo delalo, ponekod pa ie P1 valo.	t	j	je
lj Pretkana goljufija. Gospa ™ j0dr izročila gospodu Henriku Bahunu v.?qo jC jo obleko njenega rajnega moža za 1 oSta-Neki bolje oblečeni gospod srednje ^ ve, srednje rejen, obritih brk, kostanj. ^ las, spredaj na desni strani spodaj f zlate zobe, oblečen v modre hlača m ^ fC-kratek suknjič s ščipalnikom na no®u fr kel da kupi obleko, katero je p^e >0 je Bahun zvečer pred hotel Ilirijo, klerjj0[el, opisani gospod, sprejel in nesel v ^ češ, da si bo obleko tam ogledal. ^ tričetrt na 10. zvečer je čakal ^jeko »kupca«, kateri je pa medtem z 0 vred izginil.	,
lj Voz ukraden je bil posestnici . je jeti Pirnatovi v Dravljah. Voz, ka e. vreden 8000 kron, je črno pleskam Peje. sa in kolesa na platiščih imajo b\e no črto; kolesa so pritrjena na osi * nimi kapicami.	,	^o•
Lj Iz verižniškega urada, dajala kruh po 16 kron, je bila 0 7-ple' Marija Balašič na 100 kron glob® ,. jCo-nili so 396 ovojev tobaka Francis 0jeV ritnik, 97 ovojev Ivani Molku, 22 . »oba Mariji Mraku in 94 ovojev tobaka Celarcu.
Narodno gledišče-
Opera:
3. maja, ponedeljek zaprto.	p,
4. maja, torek »Trovatore«, a® p
5. maja, sreda »Rusalka«, abofln
6. maja, četrtek »Faust«, abon. ' g.
7. maja, petek »Trovatore«, a»
Drama:	abo-
3. maja, ponedeljek »Smrtni p cS neinent C.
4. maja, torek zaprto.	ahon-
5. maja, sreda »Sneg«, izy®n g
6. maja, četrtek »Sneg«, abon- ^ p,
7. maja, petek »Smrtni ples«,
Ure žepne
Odgovorni urednik Jože
Izdajatelj konzorcij »Večernega	ujafll
1	1	t _ n.barfift« V M