14    -
Nasi dopisi.
Iz Železnikov, 10. januvarija. (RaznoterostL) Zimo imamo tuđi pri nas letos tako debelo, t. j. toliko snega in zraven tudi toliko občutno-hudega mraza, kakor enako že ne dolga leta. Tudi taki že pričenjajo tožiti, da jim bodo pošle prezgodaj drva, ki so se bili o pravem času preskrbeli obilo z njimi. In kedaj bo še tega konec, ker se nam sili dan na dan le novi sneg. Eni so ga že pričeli kidati iz ostrešij. Hudo zimo občutijo tudi ptički, in jih je letos nenavadno veliko pritisnilo k hišam. Hvalevredno je, da jim ljudje prav obilno namečljejo zrnja pred prage, ter jih s tem preživijo v hudi zimski sili. V tem moramo pohvaliti tudi našo mladino. O poletji je bila že dve leti huda sovražnica metuljev-belinov, ter jih pokončala na tisoče, zdaj o zimi pa se proti ubogim ptičkom obnaša tudi prav milosrčna, in jim rada poklada zrnja in kruhove drobtinice; celo tudi orehove jedra in bučino seme na varne mesta.
Ako se prav spominjamo, smo tamle enkrat brali v časnikih, da bo mladini o zimskem času zaukazano drsanje na ledu. Včasih se ji je to prepovedalo zarad mnogih nevarnost, ki ji pri tem pretijo. Kdaj se tudi otroci ložej prehladijo, kakor če po drsanji vsi zgreti na mrazi stojijo ali celo posedajo. (Kako se tudi obuvalo na ledu šiva. naj bo omenjeno le memgrede.) Da si pa včasih še kedo zlomi pri t« j zabavi roko ali nogo, ni čisto nič novega. Taka nesreča pripetila ^e je ravno preteklo nedeljo popoldan tudi tukaj pri nas, da si je nek 9 let stari šolar zlomil pri drsanju nogo, in so ga morali v silnem mrazu še tisti večer peljati v ljubljansko bolnišnico.
Lj u d sk o š t e t j e se je vršilo v tukajšnji občini od 2. do 9. t. m. — Naštelo se je 1057 prebivalcev, 146 manj, ko 1. 1880, ko je imel naš kraj še 1203 stanovnikov. O priliki sporočim o t^m morebiti kaj več.
L.
Iz Pazina 11. januvarija 1891. (Iz. dop.) Tudi pri nas v Istri se ne pretakata med in mleko po potocih niti 80 pleteni ploti iz klobas, tudi pri nas je slabo^ kakor drugod po svetu. Da je pa slabše, nego je bilo, tegd nO'^iemo niti ne moremo ttditi. Od kar smo postali Hrvatje sami gospodarji v la^tui hiši, obrnilo se je uže marsikaj na bolje.
Kakor je cenjenim bralcem „Novic'* znano, gospo darilo so v cašej   občim,   ki   šteje v svojem   okrožji 19
podobčin   in  je   ena  izmed   najvećih v Istri,   sami  zagrizeni Lahoni.
Vlada njih bila je samovolstvo in pristranost. Za. nas, za naše šole, naša pota in naše vodnjake storila se ni nič, trošilo se je mnogo za nepotrebne  italijanske^
reči.
Hvala Bogu, temu ni več tako. Poslušali smo gla*
naših za narodno stvar unetih   duhovnov   in   druzih čestitih mož,  obrnili   hrbet naši   narodnosti sovražnim la-honom, ter dali upravo naše občine v izključno narodna roke.   Od   začetka   šlo   nam je težko.   Občinska uprava bila je   posebno v gospodarskem   oziru   zelo   zavožena; ali naši narodni poštenjaki se niso ustrašili tega in pre^ verjani, da prejšnjim gospodarjem ni bilo v prid ljudstvu, sklenili so trdno, da se mora na bolje obrniti.  Zx taka. dela smo pa v prvi vrsti potrebovali moža, ki bi bil vse-dobro vodil   in tudi   tu   nam je   bila sreča mila.   Božja previdnost poslala   nam   je  moža v osebi gosp.  dr, Du-kiča,  odvetnika in   deželnega  glavarja   namestnika, katerega smo si pred   malo   meseci   županom   zbrali, preverjeni, da bode zdaj vse ložje   šlo in   da bode njegovo^ županovanje osrečilo našo občino.
Ali kako smo se vstrašili, ko nam je pred nekoliko tedni, naš župan nevarno zbolel. Ne samo v naši občini, marveč po celej Istri navdajala je huda skrb-srca vseh narodnjakov, ko so zvedeli to žalostno novico.
Ali kakor  se   kaže,   ohranila ga nam bode vendar še božja previdnost, ter ne bode dopustila, da nam črna zemlja pokrije bitje,   katero   hrani v osebi toliko domo--vinske ljubavi, bistroumnosti in jeklene volje, koristi to ne samo našej občini marveč celej Istri.
Iz Ijub^jane. — iz deželnega odbora. Deželni^ zbor kranjski je v XII. seji dne 20 novembra. 1890. 1. na podstavi § 23. zakona z dne 28. julija 1889. leta dež. zak. štev. 17, sklenil, da je sedanja občinsko cesto iz Mengiša od deželne ceste Trzin-Kamnik do okrajne ceste Jarše Duplica, katera se nahaja v katastraluih občinah Meugiš in Preserje, uvrstiti med okrajne ceste.
Ta sklep objavil je deželni odbor v deželnem zakoniku za 1. 1890. pod št. 24, okrajnemu cestnemu odboru pa naročil, da pripravi to cesto v tak stan,  ka-koršna mora   biti   po   določilih   cestnega   zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17.
C. kr. ministerstvo za deželno hrambo je dogovorno s C. in kr. državnim vojinskim ministerstvom povračilo, katero mora vojaški e.ar v dobi od 1. januvarija do zadnjega decembra 1891. 1. plačevati za opoluaansko. hrano, ki jo je stanodajalec dolžan dajati vojakom na prehodu od oficirskega namestnika doli, na Kranjskem določilo vsaki porciji, in sicer: Z-i mesto Ljubljano z 21 krajcarji in za ostale pohodne postaje s 17 in Va kr.
Njegovo C. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odločilom   z   dne   29. decembra   1890. 1. potrdilo   sklep,
-    15    -^
deželnega zbora z dne 24. novembra 1890. po katerem je za leto 1891. pobirati na Kranjskem sledeče priklade $n si cei:
1.) 407o priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa;
2.) sledeče naklade: s) od porabljenih   likerjev  in vseh poslajenih opojnih
tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine,   od
hektolitra po 6 gld.; h) od   vseh   porabljenih   žganih   opojnih    tekočin   po
stopinjah     lOOdelnega   alkoholometra    za    vsako
hektolitersko stopinjo 18 kr.;
3.) 28 7o priklado na vso predpisano svoto vseh ^eposrednjih davkov z vsemi držaTnimi prikladami.
Deželni odbor dovolil je v seji dne 9. januvarija 1891. 1. sledeče podpore ; in sicer:
Za pogorelce: v Kleniku, občina Št. Peter na Notranjskem, 450 gld.; v Bojancih, občina Adlešiče, 300 gld.; v Babnigorici, občina Dobrunje, 250 gld.; v Bučah, občina Šmartno pri Tuhinju, 150 gld.; v Spodnjih Do;nah, občina Sorica, 800 gld.; v Nadlesku, oblina Staritrg pri Ložu 600 gld.
Za po toči poškodovane: v občini Kilovče
^50  gld.;  v   vaseh   Zapotnica,   sv, Florijan,   Breznica,
Gaberk, Gabrovo, Log   in Brode,   ki   spadajo   k   občini
Škofja Loka, 200 gld.; v vaseh G ojzd, Malopolje, Križna-
^ora in Zagoliče, občina Col pri Vipavi 300 gld.;
Za posamezne po različnih uimah ^poškodovane znesek 420 gld. Deželni odbor je imenoval za člana okrajnega cestnega odbora Vrhniškega : -Janeza Dolinarja, župana pri st. Joštu in Matijo Šušter-šiča, župana v Horjulu, za člana okrajnega cestnega odbora Litijskega pa: Luko Svetca, c. kr. notarja v Litiji iz Alojzija Prašnikarja, grajščaka v Galeneku.
Deželni   zbor Kranjski   je   v  svojem   zadnjem   zasedanji  deželnemu   odboru   naročil,   da   pri  šolskih ob-Hastvih dela na to, da se na slovenskih vzporednih razredih za grščino uvede slovenski učni jezik in polagoma tudi na  višjih   razredih  gimnazije v Ljubljani in Novo-mestu za slovenske   učence vpelje   slovenski učni jezik. -Zajedno je bil deželni odbor   pooblaščen, da založnikom 4>otrebnih učnih   knjig za 5., 6., 7. in 8. razred slovenskih ljudskih,   oziroma   meščanskih  šol,   potem   obrtnih ljudskih nadaljevalnih in srednjih šol dovoljenje primerne podpore.
Da se določi, katere knjige naj bi se izdajale, kdo jih naj spisuje in kdo zalaga, sklical je deželni odbor enketo na 7. dan januvarija t. L, katere so se razen gospoda dr. Jožefa Vošnjaka, kot poročevalca v deželnem odboru, udeležili še sledeči gospodje: J. Šumaa, c. kr. deželni šolski nadzornik, A. Senekovič, gimnazijski ravnatelj, Fr. Wiesthaler gimnazijski ravnatelj, Fr. Leveč, C. kr. profesor in okrajni šolski nadzornik, Fr. Orožen, C. kr. profesor na učiteljišči, S. Rutar, c. kr. profesor, J. Šubic, vodja c. kr. strokovnih šol, J. Tomšič, c. kr. va-
dniški učitelj, A. Žumer, nadučitelj in vodja, J. Bele in A. Funtek, mestna učitelja.
Pri enketi je bilo sklenjenj, da se izdado: Berilo za 5. in 6. razred v dveh delih, potem za 7. in 8. razred z navodilom o pesništvu in slovstvu kot 3 del, peta računica za 8razredne šole, zemljepis v treh delih, na-ravopisje, naravoslovje, obrtno spisje in slovensko berilo za realke in pripravnice.
—  Zaznamek dne 2. januvarija 1891. leta izžrebanih obveznic 4 ^/^ deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1891 v imenski vrednosti izplačali:
a 10.000 gld.............št. 33,
a   5.000 gld.............    št. 15,
a 1.000 gld. št. 7, 53, 127, 143, 196, 477, 568, 1069, 1100, 1101, 1223, 1244, 1275, 1396, 1453, 1609, 1628, 1645, 1687, 1840, 1848, 1891, 1939, 2092, 2163.
a 100 gld. št. 137, 235, 359, 362, 451, 453, 603, 607, 608, 674, 694, 714, 836, 842, 871, 992, 1054, 1064, 1102, 1103, 1305, 1326, 1381, 1474, 1509, 1571, 1658, 1758, 1798, 1832, 1875. 1968, 1985, 2065, 2164, 2272, 2274, 2284, 2372, 2425, 2426, 2533, 2544, 2553, 2596, 2645, 2646, 2701, 2721, 2736, 2756, 2827, 2865, 2921. 2932, 2977.
Navedene obveznice izžrebane z glavioskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi, tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4 ^/o eskomptni pristojbini.
—  Izkaz o izžiebanih in do sedaj še ne izplačanih obveznic 4^0 kranjskega deželnega posojila.
a 100 gld. št. 341, 348, 378, 395, 710, 712 600 gld. a 1000    „     „    593, 715.......2000    „
skupaj    .    .    2600 gld.
Izkaz o izžrebanih in še ne izplačanih kranjskih zemljiško odvezno obligacij po 50 gld. št. 328, po 100 gld, št. 137, 828, 1800, 1891, 1892, 2271, 2523, 3071; po 500 gld. št. 655; po 1000 gld. št. 1267, 2642. Lit. A. št. 781 za 70 gld., lit. A. št. 1138 za 200 gld., lit. A. št. 1157 za 230 gld., lit. A. št. 1194 za 260 gld., lit. A. št. 1853 za 110 gld.
—  C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic je opozorilo trgovsko in obrtuiško zbornica na I. dodatek k tarifam in tarifaim določbam za vožojo ljudi in prtljage. Posebno važen je odstavek, ki določuje znižane takse za prtljago. Oi vzorčnih kovčegov plačajo tisti trgovski potovalci, kateri se izkažajo z izkaznico, na kateri je zapisano potovalčovo ime in njegova firma, potem koliko ima kovčegov in kaj je v njih in ki je podpisana od potovalca in potrjena od trgovsko in obrtniške zbornice, za vsakih 10 kilo in za vsak kilometer 8 kolkom vred 1 desetinko krajcarja. Te izkaznica
veljajo 1 leto, iu pokazati jih mora potovalec, kadar oddaje prtljago, z vozDim lit^tkom vred, in ako zahtevajo mora tudi podpisati svoje ime. Železoica sme tudi pregledati, kaj je v koTčegu. Vzorci morajo biti očitni. Tovorci (koli), v katerih so prodajne reči ali kaka druga prtljaga, so izključeni od znižanih taks, zato jih je pri oddaji posebe povedati (deklirirati). Na vsakem vzorčnem kovčegu mora biti razločno in trpežno zabeleženo ime firme, po katere naro čila potovalec potuje. Potovalec se mora voziti s tistim vlakom, za katerega je oddal svoje vzorčne kovčege. Kadar se pripelje na postajo kamor se je bil namenil, mora v eni uri pokazati izkaznico, da prejme prtljago, ali pa naj si da na recepisu potrditi, da je res pokazal izkaznico, drugače bode moral doplačati, kolikor je razločka med normalno in znižano takso. Kdor se pregreši kakor koli zoper te določbe, izgubi za vedno pravico do teh znižanih taks.
—  Zlato rožo ali vrtnico bode letos, kakor smo uže sporočili, najbrže dobila naša cesarica. Ta dragocenost stane 10.000 frankov. Roža je na vejici in stoji v posodi od pozlačenega srebra, ki ima ob straneh papeževa znamenja in napis. Darilo pa pomeni tole: Zlato kaže vsemogočnost, svit in krasota ostalih kovin svetlobo nebeške modrosti. Roža se jako slovesno blagoslovi. Sveti oče, oblečen v mašniško oblačilo, čita blagoslovno molitev iz knjige, ki mu jo drži škof, druga dva škofa pa svetita. Prvi papeževi dostojanstveniki stoje okoli papeža. Papežev kamornik da kleče papežu rožo. Sveti oče sedaj pomoli in poškropi rožo z blagoslovljeno vodo, in z balzamom. Enako slovesno se tuli izroči darilo. Eden kardinal govori prejemnici besede: „Sprejmi iz rok naših rožo, ki ti jo izročamo po posebnem naročilu svetega očeta. Ta cvetica naj ti kaže veselje vojskujoče in zmagovalne cerkve, ker roža, kraljica cvetic, je znamenje večnega slave venca." Kadar prejme rožo kaka cesarica ali ki^aljica, izreče kardinal še te besede: Vaše veličanstvo naj izvoli sprejeti to darilo in ž njim božjo milost, katere prosi sveti oče za Vaše veličanstvo gospoda vseh veka vekov." Visoka gospa poljubi potem rožo, in kardinal naznani pričujočim papežev glavni odpustek za vse ude njih obitelji.
—   Telefonske kape. Kakor 8mo brali v italijanskih listih, uvedlo bode tamošnje vojno ministerstvo pri vojaških vajah telefonske kape (berretto teleforico). Pri stranicah takih kap, ki bodo priležne ušesom, prirejen bode telefonski aparat. Rabile se bodo take kape posebno za artilerijo, katera bode dobivala povelja od glavnega poveljništva po telefonski žici. Ne bode tedaj treba po tem takem dirjati ordinančnim oficirjem sem ter tja, kakor je to doslej moralo biti.
—  V Ljubljani so našteli z vojaštvam vred okoli 30.000 ljudi.
—   Nesreča. V soboto po noči je mej Poljčanami in Ponikvo zašla lokomotiva s snežnim plugom v poštni vlak in se, po koga krivdi ni znano, tako zaletela v tega.
16
da je zadnja dva vagona pokončala. Teško poškodvan je ženijski nadporočnik Maly iz Kranja, štirji drugi pa malo.