rmgi
Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah :-
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
only Slovenian Daily the United States.
every day except Sundays and Legal Holidays. :— : 50.000 Readers. :-
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 239. — STEV. 239.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 11, 1916. — SREDA, 11. OKTOBRA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Bitka v Bayonne. ; Macedonia fronta. Francozi prodirajo.
——— -
Dva umirata, 25 je pa laž)je ranje-; Ob bitoljski želesnici se je vnela | Napredovali so na 5 km dolgi fron-nih. Policija je bila zabarikadira- zelo vroča bitka. — Boji ob reki | ti. — 1200 Nemcev vjetih. — Nem-na na družbinem prostora.	Černi. — Napad na Valono. ško zopevstavljanje je zastonj.
V bitki, ki se je vršila med stav-j Rim, Italija, 10. oktobra. — V
kujočimi delavci Standard Oil To Albaniji je včeraj zasedel nek ita in polieijo. je bilo ranjenih sedem-1 lijanski oddelek Klisuro, indvajset delavcev in policajev, vzhodno od Tepeleni. od katerih dva umirata.	V noči od nedelje na pondeljek
; Policija je bila dobro zabarika- je nek sovražni zrakoplov obstre-dirana na posestvu Standard Oil Ijeval Valono. Skoda, ki jo je po-iCo. Štirje policaji so dobili kro- vzročil. ni posebna. — Ko so stopinje od strani štrajkarjev, česar le naše obrežne baterije v akcijo, j se stavkarjem pa more zameriti.; se je zrakopplov umaknil. Policaji so le lahko ranjeni, kajti Sofija, Bolgarsko, 9. oktobra.
Rumunske čete imajo vsak dan večje izgube.
NEKA LONDONSKA BRZOJAVKA NAZNANJA, DA PRETI BUKAREŠTO VELIKA NEVARNOST. — NE ČLOVEŠKO POSTOPANJE RUMUNSKIH VOJA KOV. — PRED ZAVZETJEM BRAŠEVA SO SE VR ŠILI PO MESTNIH ULICAH VROČI BOJI. — V DO BRUDŽI SE NI NIČESAR POSEBNEGA PRIPETILO. — RUMUNSKO URADNO POROČILO JE ZELO REDKOBESEDNO. — SKORAJ 2,000 JETNIKOV.
j	---------•*---- ----------------j •**- Jv	UU1BHJ.U.
--Policaji so le lahko ranjeni, kajti Sofija, Bolgarsko, 9. oktobra, nemških vojakov, kot se glasi da-;
London, Anglija, 10. oktobra. — Rumunski armadi, njih pozicije so bile vsekakor bolj: Vrhovno poveljstvo bolgarske ar- našnje uradno poročilo.
ki se i e morala umakniti pred generalom Falkenhavnom >*odue od štrajkarjev. poleg tega made naznanja:	j Kljub temu, da je bil ta naval
na Se <1 m< jgraškem, preti vedno večja nevarnost. Ako se	t*	vf*?*^ k žele.2nižk? P™fej^naden ni bil nepričakovan, v
. . . . .1	»• j _ .j.-	A1 „ kar se tire števila m dobrega o- Flonna-Bitolj se vrsi vroea artile- pondeljek je voini urad poročal,
preko Alp \ ru-} ro?ia	rijska bitka
Takoj po bitki so prišle na me- Vzhodno od te proge je obstre-
Pariz, Francija, 10. oktobra. —
Francoske čete so imele danes ob-j jugo- čudovanja vredne uspehe. Nenadoma so pričele z ofenzivo na južnem delu Somme in zavzele vas j Bovent, dalje precejšen del vasi Ablaincourt ter skoro cel gozd Ohaulnes. Poleg tega zavzetega o-zemlja so imeli pa tudi druge u-spehe. da so, namreč, vjeli 1200
Gerard je dospel. Wilson in Lansing.
POSLANIK JE PRIŠEL, TODA PRINESEL NI NOBENEGA PREDLOGA ZA MIR. — BAJE IMA RESNA POROČILA GLEDE VOJEVANJA Z U-ČOLNI.
POSVETOVANJE Z LANSINGOM. — NEKAJ SE GOVORI O NOVI NOTI. — NEVARNOST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE. — ZDRUŽENE DRŽAVE NOČEJO UGODITI ZAVEZNIKOM GLEDE NEMŠKIH SUB-MARINOV. — DRŽAVNI TAJNIK IN PREDSEDNIK.
Nemcem in Avstrijcem posreči dospeti inunsko nižino, posebno pa v dolino reke Alute, bodo morali Kumnni napeti, vse sile, da bodo obranili svoje glav- sto vse ambulance, kar jih je v Ijeval sovražnik naše pozicije med lio mesto Bukarešt.	Baj^onne, in odpeljale v bolnice j Kenali in Škočivirom. Pod var-
Bolgari, Nemci in Rusi poročajo, da se ni v Dobrud-	naAbolj ranJenf; Nf^ai ««! stvom tega obstreljevanja je pre-
ži ničesar ]K>sebnega pripetilo.
Sofija, Bolgarsko, 10. oktobra. — Bolgarsko časopis je poroča, da so Rumuni strahovito gospodarili, ko so v drli preko Donave. Požgali SO veliko vasi in pomorili na j kričal nad policaji, ki so čakali silo končani. Zdaj se vrše že dva-Stotine civilnih prebivalcev.	samokresi zadaj za svojimi bari-! najst dni neprenehoma, pa noče
I jih odvedli domov prijatelji. j koračilo nekaj sovražnih bataljo-
Eden prvih je bil težko ranje- \ nov reko Čerjjo. nih nek deček, star komaj 14 let, Artilerijski spopadi v dolini reki je tekel spredaj štrajkarjev in ke Moglenice ne bodo še tako kma
zid postavilo okoli petindevetdeset policajev, na čelu jim inšpektor Daniel Cadv. Vsi policaji so imeli v rokah samokrese. Med delavstvom je nastalo vsled tega razburjenje in kmalu nato so bili oddani prvi streli.
Med delavstvom je velika edi- j ledro in Topalovo ter da se je u nost; največ je Poljakov. Litvin- j maknil na hribovje severozapadno cev in Italijanov. Standard Oil Co od Beresa. Kalendro in Homondos pravi, da so slovanski delavci ti-! so zasedli naši vojaki.
sti vznemirjajoči duhovi, ki postavke v njihovih
Sofija, Bolgarsko, 30. oktobra. — Uradno poročile, I ka£amL A . ... .	-
.	*	,. , , . ,	.	,	Po mestu je bilo zelo živo, toda
vrhovnega poveljstvo bolgarske armade se glasi:	zjutraj ni bilo opažati nobenih zna
—	Ob Donavi smo vprizorili vroč napad ter s pomočjo menj kakih nemirov, le delavci so nekaterih avstrijskih monitorjev zasedli nek otočič, na-ise zbiral iv skupinah in pogovar-hajajoč se ob Bjelane prekopu.	-iali. Popoldne se je pa za družbin
Vjeli smo dva častnika ter 150 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk.
V Dobmdži in ob obali Ornega morja je položaj ne-izpremenjen
Bukarešt, Rumunsko, 10. oktobra. — Armadno vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
—	Na severni in zapadni fronti se vrše manjši spopa-j d i. Na južni fronti se bije ob Donavi artilerijska bitka.
Berlin, Nemčija, 10. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
—	Na vzhodni sedmograški fronti povsod prav dobro i vzroeajo vse napredujemo. Zavzeli smo nekaj važnih višin v Hargitta prostorih.
in Barot gorovju ter zasedli gorenji del doline reke Alute. 1Jolicij!ki .£omišner je pozneje v Vzhodno od Braseva zasledujejo nase čete umikajo-! ^viTda T Tro^pliciji cega se sovražnika. v tridnevni bitki, vrseei se pri Brase- streljati v zrak in ne v gručo, vem, smo vjeli 1,175 jetnikov ter zaplenili 25 topov in ve- Družba se poslužuje največjih liko drugega vojnega materijala.	nesramnosti. Nekemu listu v Ba-
Sovražnik je imel izvanredno velike izgube.	.vonne je plačala velike svote, da
Zapadno od prelaza Vulkan smo zasedli vrh gore Ne-1 pr!™*a <<po^o5i.la,,' so dflavci
1 •	j pričeli z organiziranjem cele ar-
v	. made, s katero bodo napadli druž-
\ Karpatih so čete	avstrijskega prestolonaslednika bo. ako ne bo ugodila,
odbile vse ruske napade.	——--—
Dunaj, Avstrija, 10. oktobra. — Avstrijski general POZOr DOŠillStClji dBIMIlV ni štab poroča z rumunske fronte:
—	Avstrijske in nemške čete pod poveljstvom generala Falkenhavna so pognale sovražnika v bližini Turz-burga v beg.
Za mesto Braševo so se vršili izvanredno vroči boji. Ko so prodrli naši vojaki v mesto, so bile skoraj vse hiše, polne samih sovražnikov, ki so streljali na nas. Morda ni bilo v sedanji vojni še v nobenem mestu tako vročih po
nobena stranka odnehati.
Lstotako je z boji zapadno od reke Vardar.
Naši artileristi so razkropili nekaj sovražnih stotnij, ki so utrjevale ozemlje pri vasi Sokolovo.
Ob Egejskem morju vlada mir.
Artilerijski spopadi ob Strumi so začeli nekoliko pojenjevati.
London, Anglija, 10. oktobra. — Z macedonske fronte poročajo: — Kavalerijske patrulje naznanjajo, da je sovražnik zapustil vasi Ka-
Naša artilerija neprestano obstreljuje sovražniške pozicije ob Doiranski fronti.
Reichstag je za podmorska vofre-vanie, S3 poroča.
Berlin, Nemčija, 10. septembra. Reichstag je danes podvzel svoj prvi resen korak za obnovitev vo-jevanja s podmorskimi čolni.
Klerikalna stranka se je v posebni resoluciji izjavila, da ima finančni odbor vedno pravico razpravljati o vojni in ima tudi pravico odločevati.
Tilad MntATiM dActaTllanfa "Lokal Anzeiger" pravi, da je
irtftflLki It^ttSnililffliSi to prvi korak klerikalne stranke w j nam jena u «nnn, v propagan(ij 2a brezobzirno voje-
da je baš na tistem delu fronte, kjer so imeli danes francoski vojaki uspehe, važno obstreljevanje nemških postojank, vsled česar je bilo že lahko nekoliko pričakovati, da bodo Francozi navalili, potem, ko bodo nemške zakope do-vojl razbili z artilerijo.
Obstreljevanje se je vršilo cel pondeljek. Nemei so dobro vedeli, kaj to pomeni in so vsled tega dobili tudi nekoliko oiačenja, toda pri današnjem napadu se je pokazalo. da ne morejo dobiti toliko ojačenj, da bi se mogli uspešno zoperstaviti francoskemu prodiranju.
Nadvse popolne nemške zakope ni mogoče drugače zavzeti, da se jih pred infanterijskim napadom popolnoma razbije.
Splošno mnenje je, da se bodo zadnji fr.ancoski uspehi še povečali v teku prihodnjih dni, kajti Nemei se ne bodo mogli več zoper-stavljati, ker zavezniška artileri-ia prevladuje nemško.
Berlin, Nemčija, 10. oktobra. — Nemški vojni urad poroča, da se je vršilo na južni fronti več hudih bojev. Iz strategičnih ozirov, l*e bilo treba Francozom prepustiti nekaj postojank.
▼ Avstrijo tai Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarno poifljatve do preklica le pod pqgojsm, DA SB VSLED VOJNE IZPLAČAJO Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU
cestnih bojih kot so bili ravno v Braševu. Ko je sovražnik m0rejo le ssmnde. Ml jamčimo izprevidel, da se nam ne more vstavljati, se je z velikimi vsako ~ izgubami umaknil.
denarno potiljatev toliko fesa, da m Izplača na določeni n*.
Iz Horomscoka je prodirala močna rumunska arma-!atof- WoUk® nam jamčijo
da, hoteč priti svojim tovarišem na pomoč. Naši vojaki so jih zavstavili in jih pognali v beg.
V bojih so se posebno odlikovali tisti vojaki, katerimi je poveljeval general Arz.
London, Anglija, 10. oktobra. — Riununski preti nevarnost od dveh strani.
Nemci poročajo, da so zasedli v Donavi nek otok se-^ vero za pad no od Sistove. Tem četam je poveljeval gene-ral Mackensen. Iz tega je razvidno, da hočejo bolgarske in nemške čete na trne mestu prekoračiti Donavo ter v-dreti v rumunsko ozemlje.
Ta otok leži ravno nasproti pristanišča Zinmice, odkoder vodi železniška proga v notranjost Rumunske.
Bolgari poročajo o vročih artilerijskih spopadih na tem delu fronte. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da so ■ se že začeli boji za prehod preko reke.
Armada generala Falkenhayna neprestano prodira.
(> bo vio še par dni tako naprej, bodo Avstrijci kma-lo vdrli s severne strani v rumunsko ozemlje.
London, Anglija, 10. oktobra. — Reuterjeva brzojavna agent ura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da se je Lombrofiu, profesorju zgodovine na atenskem vse- ; ueilišču posrečilo sestaviti nov kabinet. Kabinet bo takoj začel izvrševati svojo službo, kakorhitro ga bo kralj Kon- j štantin potrdil.
Ministrski predsednik je profesor Špiridijon Lom-bros; zunanji minister Zalocostas, bivši grški poslanik na Bolgarskem; vojni minister general Draeos; mornariški minister Damianos; finančni minister Socrates Tsanito-fleas; finančni minister Konstantin Andonopulos; notra-Aleksander Taelos.
ljive ameriške banko, s
•sdaj r svesi radi vojno bi
j vanje s podmorskimi čolni. | "Lokal Anzeiger" prerokuje, j da bo časopije v najkrajšem času | pričelo z agitiranjem. On pravi na I dalje, da se je zdaj klerikalna j stranka združila z narodno-libe-j ralno stranko, katere član je von Tirptiz, največji zagovornik brezobzirnega vojevanja s submarini.
Paraliza.
Submarin je baje v južnih vodah.
Savannah, Ga., 10. ktobra. — j Pristaniški master je danes dobil informacije, da je okoli Martin's Industry svetilnika danes brodil nek submarin, čegav je, ni znano j najbrže je nemški.
Pristaniški master je dobil dva j poročila iz popolnoma različnih virov, medtem, ko so kostumni u-radniki dobili tudi neko tozadevno iioročilo iz čisto neuradnega vira.
Carranza je prepovedal bikoborbo Mexico City, Mehika, 10. okt Mehiški predsednik general Car ranza je podpisal odredbo, s kate ro se prepoveduje bikoborbo.
DENAR SE LAHKO ODPO&Ut V STARO DOMOVINO TUDI Pf BREZŽIČNEM BRZOJAVK
Včeraj se je pojavilo v mestu radi popolne slfaraostl pri poii- New Yorku 15 novih slučajev
i paralize; štirje so umrli. Dan po | prej je bilo šest smrtnih.
	denarja.		
	Osno:		
K	•	K	f
5....	.85 |	120....	16.20
10....	1.50 j	130....	17.55
15....	2.20 \	140....	1&90
20....	2.85 j	150....	20.25
28____	8.55 j	160....	21.60
30____	4.20 j	170____	22.95
85....	4.90 j	180....	24J80
40«••«	5.55 j	190....	25.65
45....	6.25 j	200....	27.00
50....	6-90 |	250....	83.75
55....	7.60 1	800....	40.50
00....	&2S 1	850....	47.25
65....	8.90 j	400....	54.00
70....	9.60 1	450....	60.75
75....	10.30 j	500....	67.50
180...•	10.95 j	000....	81.00
-85...*	11.65 |	700....	9440
90....	12JJ0 j	800____	106.00
100....	13.50 j	900....	12L50
110....	14.85 j	1000....	132.00
Ker so adaj esm		» denarjn skoraj	
Cena kronam je ista kot pri n* vadnih pošiljat v ah; le za naslov s« računa 65 centov za vsako besedo Najboljie je, da se nam poilje trinajst slučajev in |	naslov; ako bo kaj preveč
i ali kaj premalo, bomo poslali na '.aj ali pa sporočili, da se nam it
Železničarji bodo pomagali Wil- i dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200
sonu.
Cleveland, Ohio, 10. oktobra. — W. G. Lee, predsednik železniške unije je danes izdal naznanilo, da se bo vršila jutri seja, pri kateri bodo železničarji organizirali4 Wil-sonov klub'.
Zakaj je bil "Vorwaerts" vstavljen.
Amsterdam, Nizozemsko, 10, okt.
Pročano je bilo, da je bil nemški socialistični list Vorwaerts", ki je izhajal v Berlinu, zopet vstav-i ljen od nemške vlade. ___ _ j Temu je dalo povod, ker je pi-
račmiati po najnovejHh'eenah In' da Je treba' da se vzame vla-
"	^ di moč, in da se napravi parlamen-
pr ujm. ^arjgen sistem vlade.
VSasih se bo sgodOo, da dot* na-
is IMt^^SSteiif
300 itd. do K 10,000.
Brezžične poifljatve gredo ver v Nemčijo, od tam se pa poiljejr denarne nakaznice po poiti na sad oje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da ta I ke poiiljatve dospejo primerom* hitro za sedanje razmere. — Zgo-li se pa kaj lahko, da poiiljateT traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne moro izgubiti, paS pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka na-oaka.
Kdor želi podati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poflje nail so po
$6150 sa eno kravo.
North Easton, Mass., 10. okt. — F. Lothrop je prodal Charlesu A. L. Whitneyu eno kravo za $6150. To je najdražja krava, kar jih je bilo kdaj prodanih. Krava je naj-nrnseyske pasme.
Denar za brezžične brzojavko po-fljite po poitnem Money Orders sli pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potem privatnik če kov.
J James W. Gerard, ameriški poslanik za Nemf-ijo, katerega odhod iz Nemčije proti Združenim državam je povzročil že toliko govorjenja in pisanja glede miru in sub-marinov, je včeraj prišel s svojo ženo v New York.
Poslanik ni prinesel s seboj nobenega pisma od nemške vlade, ki bi se tikalo miru ali kakega vojevanja s submarini, pač pa se domneva, da bo dal vladi zanimive in resne informacije glede obnovitve podmorskega vojevanja.
Par ur pozneje, ko je prišel, je bil že v posvetovanju z Iiansingom, državnim tajnikom, nakar je sel tajnik takoj k predsedniku v Shadow Lawn.
Bernstorff, nemški poslanik, se je včeraj tudi mudil v New Yorku, toda je trdil, da nima njegov prihod nobenega stika s prihodom Gerarda. Še enkrat je ponovil svojo izjavo, da bo Nemčija držala svoje obljube, ki jih je dala Združenim državam. Bernstorff in Gerard sta oba v enem hotelu, toda Bernstorff pravi, da se nista in da se ne bosta sestala, ako ne bo do tega naključje naneslo.
Tajnik Lansing ni hotel dati časnikarskim poročevalcem nobene izjave glede pogovora z Gerardom. Ko ga je nek časnikar vprašal, kaj se je govorilo pri kosilu, je rekel, da je bilo kosilo izvrstno.
Tudi Gerard ni hotel povedati, kaj je govoril z Lan-singom. Na vprašanje, kako je v Nemčiji, je odgovarjal, kot imajo pač navado diplomati. Ko se ga je vprašalo, ako primanjkuje v Nemčiji hrane, je odgovoril, da je imel on vedno dovolj za pod zobe. Nekdo ga je vprašal, če je prišel gledat "baseball'' igre.
— Da, baš raditega sem prišel, — je odgovoril.
Long Branch (Shadow Lawn), N. J., 10. oktobra. — Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing sta bila danes v važni konferenci, ki bo imela gotovo vpliv na bodoče odnošaje med Združenimi državami in Nemčijo.
Nihče ni mogel nocoj z gotovostjo govoriti, kaj sta predsednik in državni tajnik ugibala in kaj sta sklenila. Mr. Lansing, kakor tudi predsednik, je mnenja, da ni dozdaj 1-5:> še ničesar storil, kar bi moglo povzročiti takojšnje zapletjaje med Združenimi državami in Nemčijo.
Znano pa je tudi, da sta tajnik in predsednik zoper to, da bi se nahajali submarini in vojni parniki vojskujočih se držav v ameriškem vodovju, ker to je večna nevarnost za Združene države. Gotovo je, da se bosta oba potrudila, da bosta našla kako pot, po kateri bosta dosegla, da bodo zavezniške vojne ladje in nemški submarini zapustili vodovje ob ameriški obali.
Lansing je že parkrat opozoril angleško poslaništvo, da naj angleške in druge zavezniške ladje, ki patrolirajo ob obali, nekoliko bolj previdno brodijo in da naj ne ovirajo raznih trgovskih pamikov.
Dalje je je pa Mr. Lansing dobil od angleške, kakor tudi od francoske vlade obvestila, da se nahaja v bližini ameriške obale več nemških submarinov, vsled česar je potrebno, da se zavezniškim patrolnim ladjam naznani, kdaj bodo v njihovi bližini manevrirali ameriški submarini, kajti mogoče je, da bi kak zavezniški poveljnik napadel ameriški submarin, misleč, da je nemški.
Washington, D. C., 10. oktobra. — Medtem ko državni krogi v Washingtonu napeto pričakujejo glasu o posvetovanju med Mr. Lansingom in predsednikom, so skoro vsi mnenja, da bo v kratkem romala proti Berlinu še ena nota, in sicer, da morajo poveljniki nemških podmorskih čolnov, ko hočejo potopiti kako ladjo, najprej preskrbeti, da ne bodo potniki oziroma moštvo v nevarnosti.
Zdaj je imel U-53 veliko sreče, da se ni nihče potopil s teh šestih parnikov, ki so postali njegove žrtve; skoro gotovo bi se bil kak čoln prevrnil, ker so bili zelo majhni, ko jih ne bi pravočasno rešile ladje ameriške mornarice.
Uradniki pri vladi so mnenja, da se ima Nemčija samo ameriški mornarici zahvaliti, da ni zopet taka kriza, kot je bila v mesecu maju radi potopa "Sussexa", kajti, ako bi bil kdo utonil, recimo kak Amerikanec, bi predsednik Wilson brezdvoma izpolnil grožnjo, da bo takoj prekinil diplomatične zveze z Nemčijo, ko bo vsled nemške krivde kako ameriško življenje izgubljeno.
Washington, D. C., 10. oktobra. — Danes je poslujoči državni tajnik dal v javnost noto, s katero je 31. avgusta 1916, Mr. Lansing odgovoril zavezniškim državam na protest, ker so Združene države sprejele "Deutschland" kot trgovski parnik, in v katerem se je zahtevalo, da Zdr. države v bodoče s takimi pojavi ravno nasprotno postopajo. Odgovor je zelo oster. Lansing pravi, da zavezniške države ne morejo narekovati Zdr. državam in da je bilo postopanje 8 submarini dozdaj popolnoma opravičeno.

m- r ..


QliAS NARODX 11: PET. 1916.
"GLAS NARODA
H
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
PUBLISHING
(a corporation.)
f RANK RAK SER, President,
BLOTENIO
COMPANY
In zakaj vsa ta borba?	placate vse prizadeto organizacije Tzuni nacpaa r oialta Henrv P Mprfpl
Morda inpr ™to da sp bo malim narodom no voini bol i P°	^v. . fZUm nasegd rujc&Hxl	IT . mer U51.
- jr- i «	naroaom po a ojm DO.j g ^ ^^ ortjpaiiizaeija ^ Za0iej vidite aparat, s katerim se pnhrani do 35% na gasolinu,
se gOdUO*	j bi bila za združitev," izvolila ne *1wljSa se slab motor in povspeši hitrost.
Morda so poslali zavezniki na Balkan zato tako sil- ra{mj kakar tri sposobne člane,
nmnWn iv>/\/vnXn n/\ nn+r. onwtTill 111 c^i'mA ctl>011 T?H_ !	v. ,________
Flaw of Bartlxtesa of the corporation and addresses of above officer«:
Ki fVirilaudt Street, Borough of Manhattan, New York City, X. Y.
im celo teto velja list za Ameriko tn i Za pol leta za mesto New York..
rauado .................... $30.1 Za Evropo za vse leto..........
Za pol leta.................... 150 Za Evropo za pol leta..........
Z« >•**!« i let«« m mesto New York.. 4.00 Za Evropo za get rt U»a..........
-oias NARODA* imaja vsak dan izvzem.šl nedelj ln praznikov.
-G L A 8 NARODA"
<"Voice of the People") tjwoed every day except Sundays and Holiday«. Subscription yearly $3.00.
2.00 4.50
2.5.^ 1.70
Advertisement on agreement.
I_*»ptai brez i»odplsa ln osebnosti se ne priobčujejo. [vuar naj se blajfovoli poSilJati po — Money Order. »>1-1 it.reii.erahi krmjs naročniku* prosimo, da se nam tudi prejšnje blvalitfe eaznanl, da bitreje najdemo nasloTnlka.
QO armado, mogoče SO zato spravili na svojo Stran Ril- kateri bi korespondirali med se-LOUIS BENEDIK, Treasurer, j mlinsko ill skoraj liapol tudi Že Grško, da bodo vstvari- j boj, ali se pa snidli V enem mesta
-— ~	i li — Jugoslavijo ter jo podarili nam, zadnjim med z;ul- v sredi Združenih držav, ki bi o-
njimi med neupoštevanimi najmanj ^oštevanim,	^ ^ti™
— tukaj jo imate, živite v svoji domovini, bodite svobodni j ^ Jednot tako da lnh,o dobi_ in srečni ..	' ino Charter v vseh državah.
Amerika je zastavila ves svoj upliv, VSO svojo moč pa ' 4. Da se razpiše glasovanje na še ni mogla prepovedati nemškim submarinom potaplja- rse člane dotičnih Jednot. v kate-
ti ladij, na katerih se nahajalo ameriški potniki.	rem naj bi bil prijavljen popolen
.	j i t_ i_ • * ^	j -	-i	naert, zdruzitve, kakor tudi vse
Ah se bo morda kaka bojujoča se država zmenila za dni£r(% ll£rodnosti ki bi Lzvirale i7 prošnjo oziroma zalitovo vspIi ameriških Slovencev, Sr-; tesra zdraženja. Pred glasova bo v in Hrvatov?	njem pa naj se da 6 mesecev časa
Težko je od trdosrčneža kaj izprositi, še težje je pa n za razmotrivanje, v katere,n na i
Mertel Power Exhilarator.
Prit rili so ga lahko na vsako karo, katero gori moior na «aso-
Larpisom in poeiljatvani naredite ta naslov: ••GLAS NARODA"
Portliin«1t flt
New York City
Telefon 4687 Cortlandt.

fUBa
rodliim voditeljem tako ue3omorodno in veleizdajalsko. trtine vsega članstva, to«"-ka, ki bi čunih za irasolin in motor trpi veliko manj t-r no jm^r..,,,.
—-Jj. jamčila popolno svobodo verske- klavno j.- pa i•da v lirib nio.'- podvoji in prepreči, da bi >
----ga in političnega prepričanja, klancu zaustavila.
Ilnnici	[kažepo, kako velik dobrotnik je t^ka> ki bi pvepre;.]Ul razraotri_ Rojaki, ki imate svojo karo. naročite .J .-,1 it za p
uupidli	j Zotti, njegov "Slov. Narod itd.jvanje ali pmpagiranj0 social iz- prepričali se bodeto sami. da je res. Vsakemu, ki „. 1, .'V.
ma, katolicizma, ateizma in sploh povrnem denar v loku enega tedna.
Zotti, njegov "Slov. Narod TJosprnlje naj se nikar ne prestrašijo. če jim povem, da jih s kipe-
Hostetter, Pa. — Delavske raz-i -	....	T . ---
1 . . .. , . , ! crmi srci	pričakal jemo. Ju gosi ov.
mere so tukaj srednje. Dela se|c,_i._i:	______ ___Pjne-
v
vsake vei-ske ali politične
O željah in slabostih.
V včerajšnjem članku nas je gospod dr. Kern vyva-šal, zakaj ne povemo, kaj bi bilo najboljše za slovenski
narod.	. ...
Kot Slovenci želimo svojemu narodu m svoji domovini vse najboljše, da bi slovenski narod na vseh poljih napredoval da'bi na vseh poljih nekaj dosegel, da bi mu razvoja ne ovirala nobena vlada, ampak da bi vsaka vlada. pod katero bi bil, ta razvoj podpirala in mu ne stavila
absolutno nikakih zaprek.
Nadalje želimo, da bi imel slovenski narod na razpolago dovolj vsakovrstnih sredstev, dovolj šol ter drugih
kulturnih zavodov itd.
Želimo, da bi imel, če bi bil pod Avstrijo ali Nemeijo, žef Xoma5in lavnotoliko besede in pravice kot Nemec; če bi bil pod I Miiheleie, Mi
i • •	_____ i . 1:1__i_____ 1 „ ;l./if Si'li in čr» hi bil i Ho MaWi t j'
xeie	^^Luje. i.e.h g^,. bodo	prosto
saOc dan m ljudi je dovolj, t.oda|tel^na	^ ^ bf> kdQ o<,ev
kljub temu tukajšnja kompamja; še vedno sr\roje ageoite okoli poši-]
lja. da nabirajo ljudi in jih sprav-i _ _ , „ , , ljajo sem,- akoravno je zaslužek' JuS™l®*anskega pokola svoj za; slab. Toda, to še ni vse, ti ageutij ^vni v^er v J. B.rkovi dvorani, so sami tukajšnji Slovenci; kaj1	^nox m <'hini€
jih je do tega primoralo. ne morem pogruntati. Jaz želim, da bi raj.se pričeli kak drug bijmes. Pozdrav \-sem čirateljeni G. N. —
ljan.
Dne 14. t. m. ima vse članstvo
imajo dostop.
John Strmsoik.
Yukon, Pa. — Prosim, priobči-
G. Da se postavi laka nova organizacija na popolnoma trgov- 215 Secancus Rd., sko podlago v smislu fraternal iz-	——-
ma in bratstva, na podlago i>a-triotizma in narodne Kavesti, izobrazbe in napredka, po principu "vsi za enega, eden za vse".
7. Da se objavi ta resolucija v vseh slovenskih listih v Ameriki.
kn- Cena poniklanemu EXHILAEATORJU jfitemu pa S10.00. Razprr.dajalei dobe popust. Pi
HENRY P. MERTEL,
in m. sin-a>te-
<i!•* i.a :
Homestead, N. J.
eni opravičen do povrnit-* >tva. kat> ve ;ili prištetja k dobremu.' Ta- „\'i v,, ko, da i.na jo zdaj mojega den;>r- dr-lo^at ti ja ]>reko 70 dolarjev, katerega j,- »i*-iirfo sem jim dovolil za odra-unat /:t To ]
->k rlii Jednota." »ojasnil omenjeni li.i konvenciji, ali
| te v listu imena sledečih daroval-1^' d,a &	ostf> M Pravem
cev, ki so pomagali s prispevki apolitičnem temelju.
nesrečmemu Johnu Novak«, ki je
V Clevelandu se jf> vršila konvencija S. S. P. Z. in tudi tu obstoječe Slov. Dob. Zveze, ki je že Vsem članom, društvom in deseti itak na dobrem stališču, pa je na-	konvenciji J. S. K. J.
redila zopet velik napredek, in to	jj^ ZNANJE.
sesmui!. kar dolgnjem.	«.pra
Novembra meseea 1 !>!."» ši n gl. plač. . odboru Jednote vse naznanil, ka- štva. ko stvar vtoji. in v/el jo na zm« nie.
Ta Jed:
izgubil obe nogi. Po $1 ko daro-
vali : Anton ^larinčič, Anton Go- Izmisliti, da je tudi t-iranstvo to,
V zapisniku osme seje J. S. K. Ce se norčujemo iz tiranov v ev- J. z dne 14. septembra berem sle-rop**kih državah, moramo vselej deče:
AFERA OCEPEK.
Sklep glavnega in nadzornega' odbora od meseca januarja 191G ie pa meni naznanil, da -moram natančno mojo zahteve Še onkra* naraianiti društvu št. :J,7. kar >ein
loibič, John Golobic. Anton Krav-car in Marko Kovač; 75f jo daroval Tonv Strgan; po 50^: Jo-Martin ilavrič, Fr. ]\Iike Lesakovšek, Char-
ui un	r	■	t čin; po so dali: John Braste-
•ni narodi; želimo, da bi bilo z vojno vied ^ Frant PlL?elj Mike Kalar
»uženjsko trpljenje vsega našega ubogega | p^^ umejc, J. Ivančič, Frank
1 judstva; želimo, da bi se z začetkom miru začela za ves naš j Oblak, Mike Prešeren, Frank Za
narod doba preporoda in novega življenja.	vlSiek> Martin Orlas, Frank X.,
so drugi kiiitui končano tudi sužen
ca.
To je naša želja in to je gotovo želja vsakega Sloven- <	Jem, a»*»
t Mike Golobic, Mike Sibretkar, *	i • t» r ' Anton Milielčie, Tom Kepec, Fr.
Ljudi se da razdeliti v vsakovrstne skupine. X o poli-; Zupan, Jožef Pire, Henrik Bob-
tičnein prepričanju, po vorskili nazorih, po izobrazbi, in-juar, Matija Volnar, Jolm Gerk-teligenci, raznih prepričajijih itd.	S man in Jožef Kastelic; po 15^:
In slednjič se iili zamore razdeliti tudi med optimi-' John Kužnik John Dremota in in pesimiste. Optinnst je tisti človek, ki vidi vsako j	™
stvar le od dobre strani, ki je prepričan, da se bo vsaka ^^ najlepša hvala. — Martin kočljiva zadeva zanj in za njegove dobro končala, ki se; Aiarinčič.
zagleda v solnce, zamahne z roko in pravi ljudem:	j youn^stown, Ohio. — Kar se
— Res je precej visoko, toda jaz ga bom vendarle iz- ti£e delavskih razmer, so srednje;
klatil!	delo se sieer dabi po jeUdarnah.
Pesimist ie pa oni, ki je uverjen, da se vsaka reč raj- ali zaslužek je pa odvisen od de-
>e na slabo obrne kakor na dobro, ki ni zadovoljen - stvar- Jf—0^nem 1>a ^vesttm tu-
... , .. .	. '' ,	kajunje Slovence v i oungstownu
0	samo, ampak se veliko bolj briga za njene okoliščine. L okolici da je bila ^ 6 t m
N'i >bei kos zlata ni brez sence, noben dragulj ni povsod«, vstanovljena šci^ za tujozemee
1	a ko svetal.	■ (School for all foreigners)
( itatelj. posebno pa oni, ki je vestno čital nase član- Center St. Pouk je trikrat na teke ter včerajšnji članek dr. Kerna, je gotovo že izprevi- dc'n- ^ «icer v P^ljek sredo .	,	. ,	. . . j	j	tn petek zvečer ob *.30; toraj se
[i [ tla pripadamo mi drugi skupini, doemi je dr. Kern nudj ^	sloveJlcem ka.
Iiristas prve.	j teri se hočejo priučiti angleščini.
Dr. Kern misli in je mogoče celo prepričan, da se bo Pozdrav vsem Slovencem. — Fr. • in zelje glede slovenskega naroda, ki smo jih navedli za-, Ovijač. i t kom članka, vresničile; mi pa vemo, da se ne bodo. V tem je torej razlika.
Ali smo morda lieemerei, izdajalci, sovražniki naro-.1 e pravimo, da ne bo vse tako, kot želimo?
Ali se morda kaj pregrešimo napram narodu, če z ozirom na razne okoliščine in sklepe trdimo, da mu ko-ihm* sedanje vojne ne bo prinesel svobode, ampak da se bodo začeli zanj dnevi, ki bodo le malo ali pa nič jasnejši od današnjih?	*
Zakaj ne poskušamo rešiti naroda, zakaj ga ne re-	Š dafravnoA je cena
i	$21 do $22 dO gal., vendar se ro-
>njemoT ^	^ jaki zalagajo s kapljico. Pozimi
Nič lažjega ni kot sesti k mizi in napisati resolucijo, bomo slišali pa učinke vinskih du-
(la moramo biti prosti ill svobodni.	hov in seveda marsikateri jih bo-
Nič lažjega ni kot dobiti v ta namen na svojo stran do tudi čutili.
dobršen del ameriških Slovencev.	_ Iine3.13- se ^ priredilo v
....	J. Grdinovi dvorani krasen ban-
postaviti samo v ket ob dovesa dr N zupaniča.
ce «e člana ene organizacije iz " ključi zaradi tega, ker ni tako mislil kot drugi. V tem oziru so ljudje v Cleveland!! postali pametni. Prišel bo pa neizprosen čas, ko bo dejstvo, da se je v Clevelandu metalo ljudi iz Jed-not, maščevano na veliko škodo vseh, ki so odločevali.
Na zahodni 3. cesti so trčile skupaj pretekli teden dve kari na sredi mo tu ter se pogreznile z mostom vred 30 čevljev globoko. Trije so bili ubiti, okrog 70 ranjenih; Slovenca ni bilo nobenega vmes. bili so pa Čehi in Slovaki.
Dne 8. t. m. imajo Slov. Sokoli-ee vinsko trgatev. Trgatev Soko-lie vsako leto dobro uspe.
Veselic je v Clevelandu mnogo,
se pi^mo prejšnjega člana Antona Oeepe-k-a prečita, — Nato pojasnju je delegat do-tičnoga društva, kateremu je pripadal g. Ocepedv, da ni društvo prejelo asesmenta od ("evaI ase^ment. njega že od meseca aprila in (1:l 1111 11(1 lu01' 1915, naakr se sprejme pred k Pripore, log in odobri enoglasno, da.
bil.
marea so.« moral i; bolnišnico in javil s»-m so bolnim. Društveni tajnik mi pUo. da me nima nič vknji/enega. da bi pia-eval asesmeitt. že od aprila P.M-j.
dovoliti bolni-
V .	T.. In	'Vsilili ;»r*avilih
im	* i i k .i t	•r. «Ja Vii,- d;
a ra ■	i	
i"N - '	va i	a J.dn./e
K.	r je	pa oTiii-njeni
revi	del.	-!a vsa >iv£;
ila i	nimi	m po1«»m. 1
:onv	ene i j	.» prr-iliti. da
e m	orehi	ii i na^-ale >lri
To	lik..	v
lan«	mi ii	i X. k rnv.-iu-i
mog
konvencijo >ila .Jednot
Kom* n o j.i/. Ba r■ t»e-1 tona -> > Zdaj pa presodite, dragi čl.iiil <la ]»a
li seiu j a/:
» O ne bo pa poro-
pa ne vi-•»ištvo kar baeniti i/
delegat iz-■ ij»- l>o re-
• > iijenun ji. Ker jaz '.ago v ar jat i pre« l >« m »e p<islužil gla-V.daj pa Nodite.
eni od billon od iii'j. o«i i volau-
s-e pa vozim z vla-
ker Oeepek ni plačal že čez -1. S. K. J., kdo jo vsemu temu kom. s" n na prej v < 'b-velandu eno leto asesmmta in delegat kriv, da sem jaz izgubil .Tednoto. kot v Barbertn): i. ko moram dotičnega društva priloži go- Ali nisem izpolnil vse dolžnosti, sesti na drugi v!ak i.i ne vem. krtove vzroke, se sprejme eno- katore predpisujejo pravila? liko .'-asa .ra ie <".-»Uati. glasno, da J. S. K. Jednota. Točka	str. 50 Jednotinilir Po pravilih - n o-pravičen k. t
in konvencija ne pripoznata pranotmih pravil pravi: '-Izd*- -amnsiojen član; zakaj se mi ne Anton Oceperk-a za svojega lujc potne in piv.^topne liste, ka-' izpohu in se ni hotolo z gotovimi člana in da nima ničesar več teri morajo nositi d ni št ven i pe- vzroki, bi bili jili ]>a ž":ii *r na v. <1-
da bi ludi * S. K. J. N 'pozilravom
s}»orazi:in- !i
'iasnil članstvu
Novice iz Glevelanda.
Cleveland, O., 7. ofet. 1916.
Da se ne izognem vinski obrti, ki zavzema sedajni čas svojo sezono, moram reči, da se v Clevelandu prosa brez usmiljenja; vina
ukrepati o njem.	Čat, ter i-te podpisuj
To je často pravilno in je tudi no s predsednikom.7*	i-l.
in sieer toliko, da človeka včaSh Postavah Jcdnoto.	Jn točka 2:«: • Tajnik društva i
zmešajo različni glasovi godbe, SedaJ Pa nastane vprašanje, mora poslovati pod	poro-__Ant .-j Oe.-«pek.
ki ti butajo na ušesa od vseh kdo vendar vzrok temu, da
strani kakor pri Verdunu.	društvo ni prejelo asesmenta m
c, v _ . .	, tia se jaz priznavam polnoveljav-
- J'	naPr(l4u- Uim članom J. S. K. J.?
je; okrog 000 je skupaj m pri- y ]avnem umdn j s K j ^
ca ko vati je v d oglednem času, da ^ ^ hma ^ kQt ^ ]n
se pnene vzdigovati iz slovenske sicer ^ od	d ^ ^
metropole stavba, ki bo ponos	-e lastnor^no od
vsem Slovencem v Clevelandu. -	* i * j •
_ A .	"	. "	jega zastopnika Andreja Bajta,
Kot je opaziti, se precej Sloven- .	-.	. .
. .	\	,, - da društvo ne sprejme od mene
cev pnsel ju je v naso naselbino, več asesmenta in da	pre._
zato je pa zadnje ease skoraj ne- [t[ y Barbert<m< G.
mogoee dobiti ,«rtanovani v nasi T„„ „	. ,	,
j. . „ A . . ; . . Jaz sem se nato obrnil na gl. sredini. Zato r.ai si vsaki nrLse-	T j 4. i
. " **, , , 1 .. tajnika Jednote, da naj mi izpo-ljenec preskrbi hiso kakor polz sluje kot samostojnemu 01:iau
~	lia Saint Jednote, ker BaTberton je zame
• r ^ enue.	predaleč in imam še skoraj bližje
v Cleveland v z vlakom, kar mi tudi dovoljujejo društvena pravila. Gl. tajnik mi pa odgovori, da. čo sklep društva ne nasprotuje postavam in naprednosti Jednote,
--je neveljaven.
RESOLUCIJA,	Nato se obrnem s priporočenim
sprejeta na desetem glavnem zbo- pismom na društvenega tajnika r o van ju Jugoslovanske Katoliške Avseea, da naj mi izposluje po-Jednote v Evelethu, Minn., glede , potni list, aH pa kot samostojne-združit ve vseh slovenskih .Tednot; mu članu po društvenih pravilih, v eno veliko in močno nrganiza-} (Člen XI. str. 13: V slučaju od-	Kmdar Je kako druStvo namenjeno kupiti bamlere, eastave, regal^
eijo.	potovanja. Vsak ud, kateri želi godbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske,
I odpotovati, si mora preskrbeti od prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi uas za cene vpraSate. UpraSacje Va«
M. 1. Tj.
Zadeve Ji Si K« J«
Ker spoznavamo velike koristi11. tajnika potni list, podpisan od »tane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje, in dobrote, katere bi uživali, če!predsednika, L tajnika in zastop-	C^ke.vey^ ^iljamo brezplačno. Plate poni
bi bili združeni v eno veliko injnika. Ako pa v tistem kraju ni	IVAN PAJK & CO.. ConemaUgll, Pa.. BOX 328
močno organizacijo, keT bi s tem takega društva, se mora na Jed-prihranili veliko stroškov pri ura- noto javiti, da ostane čl am isto ter dovanju in poslovanju, in ker bi ga Jednota vknjiži kot sa.mostoj-
TJ . • , ,__, ,	1	A 'J.*	o. uruuiuu UYUHBU lumsscu uou- s te.ni pridobili veliko večji vtplh' nega uda.)
1 otem je treba tako resolucijo postaviti samo v ket b slovesu dr N Zupaniča. in kredit v slovenski in tujerod- Toda, še odgovora mi niso dali. ok vir ill se veseliti uspeha.	Povabljeni so bili razni odborniki1 ni javnosti v Ameriki, bodi za- Andrej Bajt je še enkrat hotel
To je nekaj čisto lahkega in za to stvar ni bilo treba društev, trgovci, skratka: bila je toraj tempotom	plačati asesment <za mene in niso
| m »rabit i toliko tiskarskega Črnila, zato ni bilo treba toli- navzoča elevelandska inteligenca.I SKLENJENO, da je Jugoslo- ga hoteli sprejeti, ko Shodov in toliko navdušenih govorov.	Med	s™0 vid€li Kereeta vanska Katolika Jednota pri vo- Tz razsodbo porotnega odbora
jix a j i	jt	1-s soprogo, dalje Zalokarja, Don Iji zdruziti se z vsemi drugimi z dne lb. sept. 191 o je pa razvid- ^
Ako SO se po dveletnem trudapolnem delu zamogll	MJ Marjanoviča itd. Jednotami, Zvezami in samostoj- no, da sem jaz opravičen do svo- ^
povspeti nasi kulturni delavci in voditelji samo do trdi- Igral ^tj orkester E. K. Hru-tve, da moramo biti svobodni, se lahko že vnaprej ve, da bv, in sicer tako fino, da še sko-bo njihovo trudapohio delovanje zastonj in brezuspešno, raj nismo slišali kaj taikega. Dru-
V Evropi se bori na mil ione vojakov. In med temi §tvo " Edinostpa je med finimi	....
silnimi miljoni Jih je morda samo par tisoč, ki vedo, za-	SrSiSTJ^ iT	^
kaj pravzaprav prelivajo kri.	govore. Kdor j« tbil na tenn ban-1 PODPORNA JEDNOTA (Slavic pismo (režite hrasoim) Auseeu, I. <
Vsi ti ljudje, ki res vedo, zakaj morajo prenašati na- ketu, je pripoznal, da tako finega Benevolent Union), ali kaj slične- tajniku društva, da naj odraču-^ pore in prelivati svojo kri, morajo biti in SO tudi V svojih Utiša še ni odnesel. Ta ^eeer so ga, ime, katero bi se lepo glasilo na jo, kolikor sem dolžan društvu i srcih večji izdajalci kot so tisti, katere pobesijo in po-!Priredfli dr- N- Zupaniču sloven- v slovenščini in angleščini. |«i asesment, ali naj pa izposluje ^ stnpliflin nlntnvi	»ki narodnjaki, katerim gre čaert.1 2. Da se najame strokovnjaka, kot samostojnemu članu Jodnote.
Kakor se od strani sliši, so se kateri ibi precenil vse certifikate Nadalje, ko sem bil suspendi- * zastopniki avstrijske vlade name- organizacij, ki se hočejo združiti, ran. sem izprevidel, da sem pla- * nili sklicati 'koncem tega mesecai in dognal njihovo solventnost. če val preveč kot 10 let stareji ud,* javni abod v nafti naselbini, da do- StroJke tega strokovnjaka naj bi! odkar je nastala nova lestvica.
nimi društvi pod sledečimi po- te $65.60 'kot plačo za delovanje * goji:	kot zastopnik omenjenega dru- <
]. Da se vzame popolnoma no- štva in povračilo asesmenta br. < vo ime, katero bi vsebovalo na- Kočevarja, katerega mi dolgu- <
med temi p« smo slišali krasne kor naprimer SLOVANSKA Pišem še enkrat registrirano
streljajo za plotovi.
Vsaka ped zemlje, ki je zdaj v tem času priborjena v K v ropi. je kupljena s stotisoči dolarji in « stoterimi človeškimi življenji. v
^ m
POZOR!
POZOR!
VABILO NA
......katero priredi......
SLOVENSKA MAXHOM GODBA
v Johnstown, Pa., dne novembra 1916 v dvorani društva "Triglav"
na Ohio St.
Tem potoni nljuduo vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi brate Hrvate iz Johnstov.na in okoli<*«\ da se nase veselice v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. Mi bomo znali ob enakih prilikah tudi upoštevati. Torej fantje in dekleta ne pozabite to priliko, ki se bo vsakemu prožila, da se bo zasukal kakor mu drago. Godba nam bo igrala mnogo kras'uih komadov pod vodstvom g. Joe Rog«-l. Za sv.-ž«- pivo in dober prigrizek bo dobro preskrbljeno.
Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Torej na svidenje v soboto, dne 4. novembra!
Odbor.
rr 9 w m'B «r«r>
\

■ .. •': » .i1 <■■:," »
Oližs NARODA, 11 OKT. 1916.
jngeslovanska
3=
iik $10.00, Mihael Rovanšek konvenčni podpredsednik
KatoL Jedneta
=51
ckarponrana Jne 24. januarja 1901 v državi Mino««**
Sedež v ELY, MINNESOTA
CLAVI1 URADNIKI)
Wsdsednlk: J. A. GEKM, 607 Ck«x7 Way o« Sea VT.
dock Pa.
Podpredsednik» ALOIS BALANT, Box 10«. Pea*! An*
Ohio.
•lami tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Min*, tla tajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*, tanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, Golo.
VRHOVNI ZDRAVNUS: MARTIN rVEO, 900 N Chicago St^ Joliet, DL
NADZORNIKI:
HO ZUNICH, 4X1 i—i 7th St., Calumet, MisJL
PETEK ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOHN KRŽ1SN1K, Box 133, Bnrdine, Pa.
POROTNIKI 3
PtAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St, Bock Springs, Wye, J. POKENTA, Box 701, Black Diamond, Week«
POMOŽNI ODBOR!
JOSEPH ICEBTEL, od društva sv. Cirila in HetodM, 9let, L Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jesus*, iter. 2, Ely, Minn. JOHN GBAHEK, st, od druitva Slovene«, Iter. 114, Ely, Minn.
Yd dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni olUjatre, naj ee poiiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pr tolbe pa na predsednika porotnega odbora.
Ne oeebns ali neuradna pisma od strani ilanov ps al kodi •dralo
Društveno glasilo :"VDAB NAIOPi'
1

6.
desete konvencije J. S. K. Jednote
v Eveleth, Minnesota.
Septembra	1915.
ZAPISNIK 21. SEJE ZBOROVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 21.
SEPTEMBRA 1916.
Pn-dst-dnik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Oitanje imen delegatov in uradnikov. Vsi navzoči.
< itanji* zapisnika dopoldanske seje. Predlog stavljen in potrjen, da se sprejme kakor čitan. Sprejeto.
Prostovoljni prispevki za venec za umrlo soprogo delegata Po-renta so znašali	katero svoto je naročeno gl. tajniku odposlati
na pogrt bnika z naročilom, da se nagrobni venec nabavi. Predsednik se zahvali zbornici v imenu brata Porenta.
Nadaljevanje lestvice. }*o daljšem razmotrivanju je predlagano in potrjeno, da s.- sprejme sledeča točka: * 'Glav. predsedniku, tajniku in blagajniku je dana tempotom pravica da smeta urediti lestvico /a snirtnino kakor zahteva "National Fraternal Congress lestvica ' in sploh storiti vse, kar velevajo ali zahtevajo postave različnih držav v katerih poslujemo, brez da se daje na splošno glasovanje. To je pa samo v slučaju, tla postava odločno zahteva kakor premem-bo, v vseh drugih slučajih pa se mora splošno voliti. Sprejeto.
Predlagano in potrjeno, da se J. S. K. .1. združi, oziroma pristopi k "National Fraternal Congress of America", in da se izvoli brata <Jeo. L. Brozieh-a kot delegata .1. S. K. J. ki naj zastopa našo Jednoto na njih zborovanjah. Sprejeto.
Točka za pravila, katera vsebuje gora j omenjeno se glasi: "Jugoslovanska Katoliška Jednota pripada k zvezi "National Fraternal Congress of America" in kot taka ima pravico biti zastopana na konvencijah omenjene zveze vsako leto. Delegat, kateri je izvoljen da zastopa .Tednoto na tej konvenciji, mora dati ali priobčiti v glasilu Jednote vse podatke, kateri so za zboljšanje bratskih organizacij, da se tako pouči člane Jednote o napredku bratskih organizacij v Ameriki/' Točka sprejeta.
S let leč* nove točke so bile predložene ter na stavljen in potrjen predlog sprejete z večino:
Točka - Člani in članice, ki so suspendirani za neplačila
asHsmenta društvu in Jednoti brez opravičen j a, se morajo suspendirati in poročati na glavni urad ne kasneje kakor do zadnjega dneva v vsakem mescu. Za vse take si sme tajnik društva odtegniti asesmen-te na razpisanem asesmentu. mora pa jih tudi prišteti, kadar isti pristopijo nazaj. Vsi suspendirani člani in članice izgube vse pravice do podpore od .lednote in društva kakor tudi do smrtnine, če je njih suspendacija opravičena. Sprejeto.
Točka ------ < e katero krajevno društvo zalaga enega člana in
plačuje zanj asesmente in se v tem času pripei takemu članu ali članici smrt, majo popolno pravico si odtegniti take dolžne svote od podpore ali pogrebnih stroškov. 0«' pa dotični član ali članica zapusti društvo v tem času in ne poravna teh prispevkov, ima društvo pravico njega ali njo držati povsod za te prispevke. Sprejeto.
Točka-V slučaju, da je kateri član ali članica nevarno bolna
ali poškodovana in bi rada premenila svojo oporokoj a nima Jednoti-nih listin pri roki, je veljavno, če pokliče dve zanesljive priče in enega notarja, da izdela oporoko., katera se pa mora glasiti samo na krvne sorodnike. Vse take oporoke se morajo takoj oddati krajevnemu tajniku in ta jih mora nemudoma poslati na glavni urad Jednote zaeno s certifikatom vred. Sprejeto.
Točka - Glavni uradniki Jednote morajo narediti pogodbo z
glasilom. Jednote, da bode pošiljalo glasilo vsakemu članu in članici, izveniši družinam, katere imajo več oseb pri Jednoti, katere dobe samo enega (vsaki teden po en iztis). Nadalje se mora zavezati glasilo, da ostane ta cena v veljavi do prihodnje konvencije ali do združenja in da se nesme premen iti ta svota na večjo svoto. Glasilo mora pri tem trpeti sploh vse stroške razpošiljanja, uredništva in uprave, in mora preskrbeti primerno glavo ali klišej za Jednotino stran, tako da Člani Jednote nimajo drugih stroškov pri tem kakor 50c. letno. Sprejeto.
Na razne stavljene in potrjene predloge se sledeča odškodnina sprejme za uradnike in odbore 10. glavnega zborovanja, z večino glasov. Vratar $25.00, pometač $15.00, dvorana $f>0.00, Rev. Anton Leskovem za cerkvene obrede prvega dne zborovanja $5.00. Leonard Slabodnik. zapisnikar $25.00, Joseph A. Mertel, zapisnikar $15.00. Math. Komp, zapisnikar $10.00, finančnemu odboru: F. G. Tasaotti, Frank Koehevar, Andrej Bartelj, Frank Skrabec in Anton Oberstari vsakemu po $4.00. Poverilnemu odboru: Rudolf Perdan, John Prijatelj, Matevž Zgonc in John Varoga, vsakemu po $4.00. Prizivnemu odboru : Dr. Jos. V. Grahek, John B. Smrekar, Joseph Plautz, John Lamuth in Joseph Dremelj, vsakemu po $4.00. Mohor Mladič, kon-'
venčni pri $5.00.
j Predl^B^ in potrjeno, da se daruje glavnemu predsedniku, 'John A. Germ-n, svota $25.00 za njegovo trudapolno delo. Sprejeto ' z večino.
i Predlagano in potrjeno, da se odobri popolnoma račun glav. tajnika za $140.00, katero svoto je plačal za izvanredno delo v urad : .tajnika v letih 1915 in 1916. Sprejeto z večino.
i Predlagano in potrjeno, da gospodarski in upravni odbor, kakor hitro bode izvoljen, prevzame urad in se prične z sestavo novih pra-jvil. Sprejeto.
| Predlagano in potrjeno, da se plača gospodarskemu in upravnemu odboru $200 00 za sestavo novih pravil v slovenščini in angleščini. Sprejeto.
j Citanje poročila finančnega odbora. Poroča, da so pronašli vse 'knjige glavnih uradnikov v najlepšem redit. Knjigovodstvo je izbor-no in vse denarne uloge so na pravem mestu. Predlagano in potrjeno, j da se poročilo vzame v naznanje in da se izreka možem v glavnem uradu najlepša zaupnica za izvrstno poslovanje. Sprejeto. Citanje poročila prizivnega odbora:
V	zadevi Frank Završnik-a, člana društva Sv. Alojzija štev. 87 v St. Louis, Mo., kateri je bolan na umu, se priporoča, da se mu izplača bolniška podpora kakor hitro društvo pošlje tozadevna spričevala, pod pogoji, da društvo plača za njega njegove asesmente, hrano in stanovanje in drugo, ter pošlje vse tak*1 pobotnice za te stroške na glavni urad.
Prošnja v zadevi Matija Šantelj-a zaradi pogrebnih stroškov sc odkloni, ker isti presegajo svoto katero določajo pravila Jednote. Prošnja Louis Možeka, član društva S. Martina štev. ^4 Barbe-ton, O. za izgubo palca na roki se odkloni, ker pravila določajo le za zgubo treh prstov in ne za enega.
Prošnja Ant. Čopa. člana društva Sv. Barbare štev. 39. Roslvr, Wash, za operacijo Piles se odkloni v smislu pravil. Bolniška podpora Jim Brnčiča se odobri v znesku $15.00. (Član društva Sv. Andreja štev. 84, Trinidad, Colo.) Prošnja Jakob Platnar-ja, član društva Ime Jezusa štev. 25 Eveleth, Minn. se odkloni, ker se je omenjeni brat ponesrečil še leta 1913, predno so bila pravila stopila v veljavo. Prošnja Frank Hren a, član društva Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn, se odkloni, ker operacija ni bila Intra-Abdominalis. kakor določajo pravila Jednote.
V	zadevi Stefan Mesojedeca in Torn Vidmar-ja. člana društva Marije Pomagaj, štev. 42. Pueblo, Colo., zaradi bolniške podpore, se naroči glav. tajniku naj pregleda vse bolniške nakaznice in ako so iste pravilne, naj se jim izplača podpora. Prošnja Andrej Bajta, član društva Sv. Jan. Krstnika, štev. 37. Cleveland, O. se mu izplača odškodnina v znesku $200.00 kakor hitro predloži zdravniška spričevala, pravilno izpolnjena. Prošnja žene brata Andrej Perše, član društva Sv. Štefana štev. 5,8, Bear Creek, Mont. Ker je prejel omenjeni brat že vso bolniško podporo, do katere je bi! opravičen in je še zmiraj bolan in se nahaja v slabem položaju, priporočamo, da se mu izplača iz onemoglega sklada $50.00.
Afera John Jenškovič-a, član društva Sv. Štefana štev. 58 Bear Creek, Mont, nam je nemogoče rešiti, ker sta sedaj v sodnijski razpravi.
Prošnja za ostalo podporo brata Jos. Majer-ja član društva Sv. Stfana štev. 58, Bear Creek. Mont, se naroči gl. tajniku, da pregleda še enkrat bolniška spričevala in če pronajde, da je opravičen, se mu naj izplača.
Prošnja Matt Sehweiger-ja, član društva Sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich, se odkloni.
Prošnja brata Jos. Zobee-a, Član društva Sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn, se odkloni za izplačilo, dokler ne predstavi pravilno izpolnjena zdravniška spričevala.
Afera J. Starca in J. Gorenca, člana dr. Sv. Jožefa štev. 12, Pittsburgh, Pa. se izroči Jednotinemu tajniku za rešitev. Zadeva John Tauzelj-a, član društva štev. 47 se priporoča da se mu izplača kakor določajo pravila Jednote, kakor hitro pošlje tozadevne listine pravilno izpolnjene in potrjene. S spoštovanjem predloženo.
(John B. Smrekar, (Joseph Plautz, Prizivni odbor (Dr. Joseph V. Grahek. (John Lamuth, (Joseph Dremelj. Predlagano in potrjeno, da se poročilo prizivnega odbora vzame v naznanje. Sprejeto.
10.
n
12
13
14
15.
16.
Glas iz slovenske Gorice v italijanskih rokah.
Ameriški časnikar piše o razmerah v Gorici — Avstrijske granate bodo zdaj še ostale hiše porušile.
GENERALOV PREDOR.
Prebivalci veliko trpijo v svojih podzemeljskih stanovanjih, v katere uhaja voda s cest.
Gorica, 3. septembra. — Podzemeljsko življenje v Gorici je bilo v avstrijskem časopisju že stokrat in stokrat natančno in površno opisano, toda opisano ni bilo j v najbolj zanimivih aspektih.
Danes, na prim er, som obiskal noko tako podzemeljsko stanovanje, o katerem je avstrijsko časopisje popolnoma molčalo.
Na severovzhodnem pobočju višin, kjer se dviga nek grad v .bližini Goriee, stoji neka rumena vila, ki je nefcoliko pokvarjena od izstrelkov; to je bil namreč glavni stan avstrijskega brigadnega poveljnika. Zadaj asa vilo, v gori, je pa videti veliko luknjo, ki vodi
' je pretila nevarnost; v sobi je miza, par stolov in postelja. Iz te sobe se potem predor nadaljuje vijugasto naprej skozi goro, dokler se ne pride skoro do prvotnega vhoda, kjer je »nedaleč od prve luknje druga, katera vodi v drug prodor.
Kadar so Italijani 'bombardirali Gorieo in d-ruge pozicije avstrijskih čet na italijanski fronti, so sc generali in štaibni častniki poskrili v te luknje in si tako zava rova.li svoja dragocena življenja, dasi je celo mesto trepetalo preči bambami, ki jih je pošiljala nadenj italijanska artilerija. To je zelo karakteristično za avstrijske častnike, ki so pustili, da se je ljudstvo sikrivalo v nezavarovanih k leta h, pod svojimi hibami.
Se danes žive prebivalci Gorice življenje trogloditov (neki divjaki, ki žive v podzemeljskih luknjah). Vedeti se mora. da trpljenje Gorice še ni prenehalo, ko so Italijani stopili v mesto; grozote prihajajo zdaj od nasprotne strani — od avstrijske. Stran, na katero niso padale prej italijanske bombe, padajo zdaj avstrijske.
Večina ljudi, katerih je od 8,000 do 9.000, ki 90 še ostali v Gorici, žive neznosno življenje v leteli.
I
neznosno življenje že s&oro pet- voljno kot sicer, ako bi se vlada ljudem kar vrglo zemljo in se po-najfft mesecev; in to so večinoma zanje nič ne pobrigala, temveč bi tem nič zanje brigalo, se zdaj pr stan ljudje m majhni otroci. jim ]e odvzela orožje in jih nato Vendar videti je po mestu deklice zapodila po svetu s trebuhom za največje lepote m popolnega kruhom.
zdravja, toda obrazi odraščenih	potllj0 po Kanadi Rider
zena so tuzni radi skrbi.	Haggard svetovnoznani pisatelj in
Ako pada na nl.ee ogenj, hodijo agrikulturist, poslan od angleške te ženske popolnW malomarno vlade, da proučuje zemljiške raz-po njih, ne da bi se kaj brigale. more v Kanadi. Njegov namen je za tisti ogenj kot bi bde njihove spraviti v Kanado kolikor mogoče misli nekje drugje. Večkrat se veliko vojaknv> zlasti pohabljenih dogodi, da avstrijska granata n-'na farmo tG(la samo Kanadča-mor. žensko ali otroka	jne temv(*. tndi	ki
\mdar otroci so «e vedno otroč- ^ služiii v annadi in se boriH ji, poredni hi z.vi — lah.komišlje-'za v<lHko Britannijo. On ne gle-m^nejoc,. Poznam deklrco. hčer- da 7daj ,amo za Kanadčane, kajti ko neekga Hrvata, uradnika a v- kanadska doma(,a vlada je pri5ela stnjske vlade, s ara je devet let.ifIolati žp sama tozadevne llkrepo. Oce mi je pravil, d« sta h.la par da	bo(]o njeni puhab]jeni vo_
dni predno je Gorna padla v Tr- jaki nahaja]i v kakih neprmkah>
^T^r J°' ^ "ll ^ Vj K^orkoli bodo britanski po-
c- . , , *	......'habljeni vojaki v okrožju Brita-
oi. si, belo. ma no i tira' le	--i- ti , , ...
J. ni je prišli, bodo dobrodošli. Ven-
J1" dar prva skrb Kanade je, da preskrbi najprej za svoje vojake. — Pred par meseci je bila imenova-. na Kanadska ekonomična in napredna komisija, ki ima nalojro na praviti najprej načrte za naseljevanje kanadskih vojakov na kanadsko zemljo. Toda namen te komisije jp š«» obširnejši kot to. Zdaj je prišlo Kanadčanom na misel. da se je za to rodovitno zemljo
odgovorila. — "Da. da, lepo ji lo, toda tam ne streljajo."
Iz urada
Slovenskega kat. podp. društva SV. BARBARE ŠT. 65.
RESOLUCIJA.
N a n-<hii mesečni soji <lruštva sv. Barbare štev. 65, Joliet, Hi.,'na Zahodu premalo brigalo, ne da spadajoče k združenim društvom bi kako besedo rekli o zemlji, ki sv. Jiarbare </. glavnim sedežem v 'je še istotako neobdelana na Vzhn-Forest < ity, Pa., se je ob polno- j du. Zdaj se je pričelo v Kanadi številni udeležbi članstva zgoraj1 Vf»oštevati. da je prebivalstvo / imenvvanega društva soglasno ozirom na velikansko obširnost sprejela in odobrila sledeča	Kanade prepočasi naraščalo in da
Resolucija.
Ker se je na peti redni konvenciji združenih društev sv. Barbare, ki se je vršila meseca septeau-
se je iz te zemlje veliko premalo izželo.
Po prejšnih britanskih vojnah, kot naprimer po indijski vojni le-
bra t. 1. v Forest City, Pa., kršilo'ta 1S85, in po afriški kampanji Je-ustavo organizacije ter se črtalo ta 1000, so bili kanadski vojaki ime 4'katoliško", in	I tudi obdarovani s kosi ljudske
Ker se je na imenovani konven- zemlje, toda takrat jim ni nihče ciji sprejelo in odobrilo več skic- dal sredstev, da bi mogli vojaki to pov in odredb, ki so v škodo in z°mljo prvo leto obdelovati, in nasprotstvo članov in članic ka-(nihče se ni brigal, če je vojak šel toliskega društva ter v razpad na farmo ali ne. Skoro vsi vojaki
organizacije dr. sv. Barbare,
Zaradi tega članstvo društva sv. Barbare št. 65 najodločnejše protestira proti vsem onim odredbam in sklepom pete redne konvencije organizacije sv. Barbare, s katerimi se je krš-ilo ustavo društva, ali ik so naravnost v škodo i-n propast organizacije.
Članstvo postaje št. 65 zdr. dr. sv. Barbare odločno zahteva, da ostane ime organizacije nespremenjeno, kajti pristopili smo v katoliško društvo kot katoličani £n hočemo kot taki ostati in pod nitkakorenim. pegojem ne trpimo, da bi se nam kratile pravice katoliškega prepričanja.
Vsled tega se obračamo in prosimo članstvo postaje št. 1 zdr. dr. sv. Barbare v Forest City. Pa., ki se nahaja v okraju, kjer je organizacija inkorporirana, da, nastopi sodnijško ,pot in postavnim potom zahteva, da ostane ime organizacije nespremenjeno ter razveljavi vse odredbe in sklepe pete redne konvencije, ki so v škodo in razpad društva.
Prosimo tudi članstvo vsem o-staliii postaj zdr. dr. sv. Barbare ki se strinjajo z nami. da protestirajo proti nepravilnim in nepo-stavno odobrenim oklepom ter proteste pošljejo postaji čt. Iv Forest City, Pa.
Sklenjeno in potrjeno na redni mesečni seji dne 1. oktdbra 1916, da se resolucija dobesedno vknji-ži v društveni zapisnik, en prepis odpošlje tajniku postaje št. 1 v Forest City, Pa., en izpis na glavni urad organizacije, en izpis pa na uredništvo dr. glasila za objavo.
Soglasno odobreno, da resolucijo podpišejo v imenu postaje št. 65 predsednik, tajnik in za stopnkk.
Joliet, 111., 1. oktobra 1016.
Louis Wise, predsednik.
Frank Hočevar, tajnik.
John Zivetz, zastoonik.
so to zemljo prav poceni prodali, in od zemlje ni imel nihče drugi dobička, kot nesramni zemljiški špekulanti, ki so nekaj leta počakali in potem zemljo prodajali.
Zemlja je prešla iz ljudske lasti. ne da bi imel mož, ki se je žrtvoval v vojni, kako pravo korist od nje. Vlada je spravila v Kanado na tisoče in tisoče ljudi, toda ni ukrenila niti najmanjšega koraka, da bi se ti ljudje naselili na farme. Nekateri so šli, drugi so se pa vrnili v tovarne. Mnogim se pa tudi ni posrečilo doseči na farmi kžik uspeli, kajti niso imeli sred stev, vlada se pa tudi zanje ni pobrisala.
Stare napake, namreč, da se je
oolnoma gotovo ne bo več ponavljalo.
Zdaj so se pričeli Kanadčani zavedati, da je zemlja pravzaprav edini njihov pravi vir. Zdaj tndi vedo, da jo ne smejo dati v roke iudem, katerih namen ni s tem iz boljševati razmere deželi s tem, da se pomnožuje produkcij.
Zdaj ho kanadska vlada gotovo veliko bolj branila svojo zemljo pred špekulanti: — in kar je 5e najbolj važno je to, da bo odzdaj naprej gotovo ne ljudi, ki se bodo lotili obdelovanja zemlje, gmotno podpirala.
Prednost bodo zdaj imeli zlasti vojaki, ki so se vrnili z boja pohabljeni, namreč brez večjih poškodb, katerim se bo dalo v>a potrebna navodila in pomoč.
Brez pomoči bodo bivši vojaki gotovo ravnotako propadli s svojo zemljo kot so drugi.
To namerava Kanada storiti za svoje vojake, ki so se borili in prelivali kri: bojrve kaj bosta storili Nemčija in Avstrija za svoje bo-rilee. ko bodo ponehale sovražnosti? —
S koraki tihimi,
Griša.
S koraki tihimi beži mladost — hiti, hiti od mojih dni...
<*ez hrib in plan en sam korak — /a njim j«- dan. pr»-.| njim j.- mrak..
Pa nič zato — pomoei ni —
ni
ene solze v oči!...
Far.-marski delavci se bodo organizirali.
Fowler, Ind., 10. oktobra. — Farmarski delavci v tem okraju so se sklenili organizirati, namreč, da bodo formirali unijo.
Angleške izgube.
London, Anglija, 0. oktobra. — uradnih seznamov je razvidno, da -.o Anirleži izgubili zadnji teden na vseli frontah 4821 vojakov.
OPOMIN.
Pcdpkani opominjam vse one. ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo .svoj dolg do 1. novembra, ker inače sem jih primoran obelodaniti s polnim imenom.
Alois Kolih, 112.	St. Man's, Pa.
iflBiHaaiafagiBi^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, N. Y.

V
dolg predor skozi goro. To je dolg1 Ko sem šel po ulicah, sem slišal rov skozi goro, obokan in tla so prihajati iz majhnih hikenj pri narejena iz debelih desk. Na stro-|tleh glasove, včasih tudi jok in ee-J pu so pritrjene električne žarnice'1° petje otrok. To življenje je ki razsvetljuje predor, ako se pri-'grozno, bedno — bedno pravim, tisne gumb.	kljub temu, da niso v posebno ve-
Predor gre nekaj časa narav- liki nevarnosti radi strelov, pač nest, potem se pa kar naenkrat1 Pa jim veliok več neprilik povzro-
Skrb Kanade za pohabljene vojake.
zelo zavije proti desni, kjer se kar naenkrat prikaže neka soba. V sobi je dvoje postelj, ena vrh drage, kot na parniku. Potem pa pre-
ča voda, katera uhaja vedno v kleti, kajti jarki in cevi, po katerih se je dozdaj odtekala voda, so pokvarjene. Pred dvema dnevoma
dor nadaljuje, kmalu se pride ao- Je tukaj divjal hud vihar z dež-pet do druge sobe in potem še Jera> ki je povzročil, da je stalo v tretja, do katere se pride po ne- nekaterili kleteh, kjer prebivajo
kem postranskem rovu do druge sobe. To je bila generalova soba. v katero se je bil zatekel, kadar
Goričani. do šest cent ri metrov vode!	i
In tukaj so ljudje, ki žive to
Ko se kanadski vojak vrne pohabljen iz Evrope, kjer mu je vojna vzela popolnost njegovega telesa, ga oblasti vrasajo, kam bi šel zdaj rajše: ali na delo v kako tovarno ali na farmo. Največ jih pravi, da bi šli rajše na farmo.
V celem Britanskem kraljestvu — Kanadi Avstraliji, Novi Zelandiji. Južni Afriki in celo v Združenem kraljevstvu samem — se je pričelo ukrepati korake, da bi se naredilo vojakom, ki se bodo vrnili iz te vojne, kolikor mogoče udobne domove, kjer jim bo mo-| goče živeti vsaj deloma bolj zado-
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Hitri račun ar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan , Postrežba bolnikom 11 Sadjereja v pogovorih Slov.-angle&ki in angL-
slov. slovar Slov.-angL in angl.-slov.
Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleikf tolmač
«—J2S
—.50 —.70 p—.40 —.50
$1.00
—.20 .—.25
—JJ0 slo-1.50 •—.40 «—.50 —.50
$2.00 DRUGE
ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE:
Doli s orožjem!	—.50
Božični darovi	e—J5 ETubad, pripovedke, L in 2.
svezek po	—.20 Oustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Leban, 100 berfl
Na različnih potih	,—.20
O jetiki	«—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pregovori, prilike, reki	<—.25
Titanik	—.30
Trojka, povest	—.50
Vojna na Balkana, 13. sves.	$1.35 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	—JJ0 Zgodovina slov. naroda S.
OPOMBA: Naročilom jo prflo iili denarno vrednost, bodisi t Urini, poštni nakanfsi, ali pošta (k---- Poštnina J« pri vpa|
svezek Življenja trnjeva pot
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) Z slikami mesta New Yorka PO
RAZGLEDNICE:
Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI: Združenih držav m»H veliki
Astrijako-Italijanska vojna
mapa Balkanakih driav Evropa Evrope, vesan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, ir>wm Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih driav po Avstro-Ogrske mali
veliki vesan CeU svet
Velika stenska mapa U. & na drugi ptrani pa celi
-.75 -2C
—.08 —.21
—.31
—.10 —.28
—OI —.18 —.11 —^0 $1.50

GLAS ifAlfrOBA, 11. QRT.10X6
-
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
takorporiraa« imm ti. JaMarjo 1*02 v irfavi Pnavlvnk
6UTNI DB&DNHII
TMaedalk JOŽEF PBTBHNEL. Box DO WUloek. Pa. t podpredsednik: KAROL ZAJLAR, Box 547, Forect City, Pa. CL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, box 833, Bock Bprlao, Wya, rajnik* JOHN TELBAN, Br* 707, Forest City. Pa. (L tajnik: JOHN OSOLIN, Bcx 402, Forest City, Pa. •lacsjnlk: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa.
"•utaUeuM; JOSIP Z A LAH, 1004 North Chicago St. JoUit. JJk
TIBOTNI ZMZATOXKj O«. KASTDI rveo, SOO dkleuo St., JollH. HU
HABZOBNI ODBOR!
4*redae<lnlk: IGNAC PODVASNIK,#<KT25 Station St. FL E., Pittsburgh, t aadaornlk: JOHN TOBNlfl, Bor 822. Forest City, Pa. GL asasornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 706, Conemanfh, Pa. tSL Bart torn Tk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler At«, Cleveland, 0*1«
rOBOTNl ODBOIi
rrcOwdnlk: MARTIN OBREŽAN, Boa: 72, Bast Minervi,
I porotnik r MARTIN StEFANČiC, Box 78, Franklin, ________
1 Porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson At«, R. F. D. 1, S: flaid. Detroit. Mick.
UPRAVNI ODBORI
Pntfvednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%. Brldaapart, Ob L Bfrratnlk: ANTON DEMSaK, Box 135. Brou^hton, Pa. tt. ipravalk: PAVEL OBKEGAR, Box 402, Witt, IIL
Dopisi aaj m PoHlJajo L tajnika Iras Telbaa, P. O. Sax T9T,
Rlasllo: **SLAB EABODA".
1 . ~ !
trgal je toraj predpasnik in iz nje- pritisnile od odtrgale rep.
pa se je izsula s aim a skala. Takrat J je bil Bopr ravno nad slovaško krajino, odtod so tatraaiske skale. Zato je pri Slovakihpregovor, Če zagleda skalnato stvar: "U nsis PAnu Bohu. kod* zrn sial. roztrhla
sa zastera!" (Pri nas Gospodu
v, • -j , - . « , . Besni, ko je po zemlji sjal. 'raztr .^^^o nadarjen ^ ^ ^^k.)
Zakaj ima grlica okoli vrata obvej?
Miti i Božja je hotela, da bi ji
po
J i
PRISTOPILI ČLANI IN ČLANICE:
10 v < oketon. \V. Va Jakob Garosek, rojen 13. juls-
1
Bron prh t
junija
on Pa. Frank Morave«- 19. jima 1900. 1-7 1. .John Oblak 'JI. jim. .John Su-
aji st.-\
18S7; postaji ito\ .Anton Ob. r luidlnik 1!». »nana I— aji ;». v. L'.", v .1<iy Lind. Ark. -Folm Matub- s*-,,t. postaji št,-v. -II v Krankliii. Kan. .loim Žel<-znik 19. maja 1882; postaji st.v. ><; v Whit »na l<* v. Pa. Pavel Mrehar 2-1. jim. 1887 J postaji št. V. 1, v Ilroughton. Pa. Margareta Čampa 15. apr. 1887 J!o/.»ivit ar 1."». maja 1*82;
'■v. !7 v Hm«|ley Kan. Ana Anž<-lj jnl. 189.",:
v Franklin. Kan. Anie Ž.-I.-znik S. ,|«»«\ 1882; v I s«-lin. Pa. Mary IIo«re|j 20. maja 1S.S9.
Iv
Posli
it** v
14
m ustvarjen, da pri vsem. karkoli svojimi čuti zazna, hitro vpra-' sa : Kaj je to? čemu ? zakaj ? od-1 kod? Vsak pojav mu vzbuja pazljivost in radovednost. tem več.' rim bolj je nenavaden in sfkrivno- grliea Zlbala *veto <k'te' Pa ?r,lk'i,> st^n. Kjer pa ne najde aLi ne ume- vsn	m hotela zibati ui je
va vzroka, lata si izmišljuje po v<H,no "^JaJa. Zarasli tega jo je svoje, tam mu dolnje domišljija. :X|'"m-ia W^ila za grlo k zibelki
Narodna domišljija je prava ča- Z ?d.on^a r'asa nobj obv°j-rovniea. Ima oei, ki vidijo skriv-	trepetlika vedno trepeče?
nest i n^bes in pfledajo .skoz not raj-	pripovedujejo, da je bil
šeino zemlje: ima usta. iz katerih kra	J Z trepei hkovega
izevetajo preproste ]>e»mi kakor z"to (lrpvn	da se
ftvrtjo na njivah in travnikih, di- naJ**?™?*'
šeee in sveže kakor sama pomlad. roiJakl Pa ta vzroic razlagajo Ima n<tu iz katerih se izliva veli- 1ako=KoJe Matl Bo^a .•astna pesem, kakor bi se porodi- re Y dalJnJl %'Pt jo hotela sredi la v navdušenem >reu posniko-	m	Poviti,
vem; ima solze, težke kakor bise- se ^ Je Poklanjalo, vsa Keli-ri, in nasmehe bolj lahko kakor |S,';U vsa drevesa, lo trepetlika ne, metulji. Ima preprosto misel o- kor se -]e ibala- da Herodei po-
t rok o vrt in zraven um modrija- sek'a' alko }>1	& Marijo
nov	s svojo senco ohladila in oikrepea-
siovnnski narodi so na v^mneu ]al	jo storil radodarni
to4?a diKsevrif^a delovanja. Do- le-s,;n"k- Ko J° ^^irija žalostna od-mišl jija slovanskih wirodo v vina- iiaja,a od. nehvaležne trepetlike, rodnih pesmih, basnih in pripove- ol)1?'ZI J0	- svojimi vejami
stih je močna, veličastna, prepro- ,n J1	potrebnega počitka.,
sta in modra obenem. Prepričaj- /aTo	rodovit grm. Strela
mo si\ 11a je to resnično, ob nekaterih vzgledih.
Kako si Poljaki razlagajo stvar-jenje sveta.
Pred mnogo in mnogo leti ni bilo tu svetu d:mgega kakor brez-memi prostor in vorla. Bog je veličastno plaval nad vodami po pustem in temnem prostoru; ni bilo zemlje, ni bilo zvezd, rn1 živega bitja. . .
Zdajci zadoni po nesikom**ni pu-stini božji glas;	4
"'Satan, spusti se na dno morja in prinesi mi ptAi'-ieo peska!" i
nikdar vanj ne udari in človek S'j v burji varno pod en j skrije. Nehvaležna trepetlika pa se o«l tistega časa trese, in slednjič jo je še osramotil Judež, največji i z da ji ea sveta, ko se je na njej obesil.
Srbska legenda pa pravi tako: Nekdaj sta v cerkvi pela sv. Peter in sv. Miklavž ter sestri AI arij a in Angelina sta odpevali. Vse je potihnilo in poslušalo, le blebeta va trepetlika ni obmolknila. Zato jo j«? Al arija prdklda: "Vsako drevo naj svoj sad rodi. le 1i ostani brez njega trepetaje poleti in pozimi do sodu joga dne."
< ><l
d 31
34 k
J..I
93 k 70 k
* t rili: 42 .1 40 Fr. IsUr *f o ril <;:»«;?!
1 M
PRESTOPILI ČLANI:
.lik p<>' i aji ši «'v. 22 Alojz August in eert. št.-v. ."»93;. August in 1073;
'"'J Kisov.h- t»07 1. od <i7 k 42 Mary Lapan 985;
1. ...i 3D k ,"»3 .fakob Moder 7>*9: od 32 k ."»3 'i k 31 Fr. Zupan«"-i." 9393;
k 3 doscf Snoj 5183. od 50 k 3
<_:_.». oi
10 Iv
t<i 7 U -l<
i I K-kh va 9J55; 17 Frank /I'h'znik Mil l. l'» A1»»j/. Žitnik 227!>. ...
Fr. Storili Ka 3059 ;
Anton strmljan k 71 FraiH' Frankar MHi." ana .fnrk»»š.'k 1014; »nI ?>: rina rš. ni.'-nik 1 PI7;
Ivan Komatar- <»722. <»d .s»-f (iimb.'l h(;s4.
od s7 k 55 Ciu«»riuo Markesini 8fi56; 1 "' I i, !!> Alojz Mat ko >133. ,»d 20 k
od V« k si Alojz S.-ničar 1270; O.I 17 k 4s Karol durkošek 8924. k 33 .Matevž I 'Meničnik 9023. Ka-
k 0 Alojz Matičič 293C. 32 k 6
SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
pri po>iaji št. v. 3 .)<,<, Arh 522s. Anton Peklaj -1^77, Josef
-loim Koš. h- i»<K)3. Anton IVnuin 3944. Oeo Mavec S0U1. d;ik»»l» Tom«- 3503. Alojz Dreim-l »»^27. Fr. Kral 951ti; pri postaji št.-v. 4 d.-hi. Blažič --90. John K.-rn 2sb: pri postaji ši, v. »i Anton (i.-rmek 115. Frank Jbmat 9463. Math Ko vačič 1 17. Tomaž Oblak	John Klobčič 2S(). Lonis Šenk 4173
.John Vičič !»f>s4; pri postaji sirv. 7 .lohn Dvornik 3725;
pri jtostaji štev. 10 .lolm Kavčič 9HJ3. Frank Smrdel 8526; pri posiaji št» v. 11 Frank Kns ^713; pri posiaji št.-v. l-t d...- Fib«-.- ♦;!»(;_'. Marija Fib.-<- 498; pri postaji šte\. 17 dolin IJr. zh-	Anton Ani.i.- 27^r». Frank Le-
narčič ti.sO;
pri posiaji stev. 23 Frank Frh 2o97. Frank Kranj«* 6002, Tg. Kranj«-
7fi57, Anton Smole >981 ; pri postaji štev. 27 Alojz Ra«ly 7«M15;
pri postaji št. V. :il» Anton Kasl.-li«- :«)47, Anton Zakrajšek 77S.'». .Ta-
kob Mo«|. r 7sn!». Valentin Kosmač 5595; • pri postaji ši• • v. 31 Frank Maus«>r 9394; pri postaji št, v. 32 Anton Kučič 5637. .Margareta KučiČ G49; pri postaji št.-V. 3« Frank Trršii.ar 3994. John Beranič 27G2: pri postaji št. V. 41 Andrej L epe j 3002. dosef Koluža 4222, ^Iax O
strel ič >15s. .lohn F bar ,s970. pri postaji štev. 44 Karl t'al'uta 4554. Louis Skerbinek 2464. Anton Prašnikar 7236. Ignac Volk 5860. John Mamer 2824, Frank Volk 703, Anton Traar 9097; pri posiaji štev. ">0 Mary (Jolan.šek 433; pri postaji štev. 51 -lohn Mišmaš 297; pri postaji štev. 53 Peter Oorjup 3815;
pri postaji štev. 72 Anton Verhovšek 5840. dosef a Verhov.šek 515.
'A bratskim pozdravom udani; _ IVAN TELBAN, glavni tajnik.
in hudi duh iz radovednosti vpraša: ••remu?"
In čaka i je odgovora, predno je odšel.
"Ne vprašaj", odgovori Stvarnik, "le pojdi, in ko boš peska nabiral. roe i; Blagoslovi ga, Go--ped!"
Vzkipele in zašumele so vode. kakor 4»i bila vanje padla žareča baklja. ko *o je hudič, jeze in P^nienjona v tie o. gneva poln. da mu Bog prikriva ( P^POv.dnjejo: Bila svoje namene, vrgel v globočine morja. Pa ki juho vaje ištvamiku. s«- zopet prikaže in vnovič po-prasa :
'Temu ti bo pesek, Clospod ?"' "Pojdi in stori, kakor sem za-]>o veda 1! *" za d on i ost reje glas božji.
Zakaj kukavica nima gnezda in vedno kliče žalostno: kuku, kuku.
Onezda nima. tako pravi češka pravljica, za kazen, k^-r je n;; praznik >Iarijinega oznanjenja nosila za gnezdo, d očim so %-si tič-ki mirovali in ta dan praznovali \ ziok tijenega žalostnega kukanja v obče vsi Slovani razlagajo e.nafko, da je kukavica deklica, iz-v tico.
je lepa deva; stariši so bili že dolgo pod gomilo, ostal ji je le brat, katerega je čez vse ljubila. P?i tudi ta ji wore in nesrečna deva je dolgo, dolgo klečala joka je pr: grahu in se ni dala pomiriti. Slučajno je šel mimo Kristus in jo
vprašal, za kom toliko žaluje. De-
Vdrugič se vrže hudobni duh va;fa n[ Pozna1^ in mu J° vse po-
tozda. Kristus ji je iz usmiljenja " Išči si brata po svetu, kil-In jo je »spremenil v ku-
Iz mmunske književnosti.
M. Šadovean je bil še mlad. ko Vasile Alocsandri je bil ed. n'f obrnil Poznrilost literarnih izmed najbolj znanih ' romunskih kr°"OV nu ^^ Xj°-ovih' P^najst pesnikov. Poseluio so lepe njego-
vi' patrioti.no pesmi, za oder pa
kakor lava v morje, pa še ne iz polni povelja; zaradi radovedno-sti prihmmi nazaj z enakim vpra- ^ šanjem.	kavieo.
S^laj se ga dobrotljivi Stvar 1 Knakf>	Kukavica je bila
nik usmili in reče saitanu:	prej ZC110' kl ^ raJnim hratom
"Toraj vedi: iz tega peska tJ,ko do,"°	111 žalovala
ustvarim rendjo in potem ljudi in.	kukala), dokler se ni iz-
to z. ml jo izi-očim ljudem za pre- Vremmdsi v tico. Zato se Srbinja. hivašče; sedaj veš. čeanu mi pesek, kaJ.eri je u,nrl hr;t1- ™zjoče, ako /.a t o ga hitro prinesi!"	(sllsl kukavn-o.
Satanu so zuižarele oči. Kakor Pri L>hlh nahajamo še dn»g kača je zdrknil v brezdno voda, vzrok. Pred Ča&i je imela kukavica nad katerimi je ležala večna te- lia »lavi kmno- Pa udeb (smrde-ma. in si mislil:	kavra) jo je zanjo ogoljufal. Ko
"Ogoljufam lioga. Tudi jay. IiamnM'' tifM' obhajale ženitnino. bom imel svojo zemljo; na"berem !>tl n<h'h Povabljen zadruga in si p.>ska v žrelo in za nohte, da ara >l	kukavice izposodd -krono,
n«- ho videl; peščico oddam, dru- Ta ,mu ^ ugajala tako, da je ni go ostane meni."	j vrni1' 0rllleJ i? nam j kukaviea jez
' In storil je tako.	na 5n	-klulu, klulu!'
Ko-se je prikazal iz globoči«, je	zvit tiČ). Udeb odgovar
hnel zaprto žrelo, ker se je bil iz-	(Mcm, grem), p i
pregovoriti, da bi mu i^sek ne iz- ne v>aJ s krono ne nazaj. st.iI in bi se no izdal pred Stvarni-!
kom. Oči so mu od veselja žarelo,'	Krivokljun.
ker je mislil, -da je ogoljufal I5o-| I i olj znana med Slovani, tudi ga in da bo imel -svojo posest, svo- med Nemci, je pripovest o kri/o-io zemljo in svoje ljudi.	j kljunu.
Nato liog vzame pesek v roko.' Ko je Kristus trpel na Križu, je blagoslovi ga in vrže na površj«' priletel tiček in mu iz usmiljenja voda. Hipoma začno peščena zrna hotel iz dreti žeblje, s katerimi so rasti in se družiti — in morje se bile prebodene Izveličarjeve roke jo kmalu pogrnilo z zemeljsko hi noge. Zastonj se j*> trudil iz-skorjo.	j dreti žeblje; a v spomin na to se
Pa tudi v satanovem žrelu je za- jc tieku kl junec Skrivil. < el pesek kipeti in rast i. Moral ga Tako usmiljen pa ni bil vra-bič. je hipoma izbljuvati, in kamor je o katerem Rusi pripovedujejo, da padel blatni, grdi pesek iz njego- je nad umirajočim Izveličarjem vega žrela, tam so postala mo«č- vedno »klical; "živ, živ, živ", in višja in huda jezera, nezdravi oto-' s tem hotel izdati, da Kristus že ki in skalovja, na katerih še do-' ni umrl, češ, naj ga še dalje mu-sedaj najrajši prebiva hudi duh. j čijo. Zato je preklet, ima zvezane
j noge in s svojim nestrpnim "živ-Kako razlaga Slovak, zakaj je živ" še sedaj nadleguje ljudi.
Tako si tudi ljudstvo razlaga, zakaj ima zajec preklani ustni. Blagohotni mesec je poslal zajca k človeku, naj mu sporoči to-le: Kakor jaz umrem pa vstanem, tako boš tudi umrl pa od mrtvih vstal. Pa zajec je to naročilo po poti vse zmešal in. povedal narobe: Kakor mesec umre in ne vsta-ne, tako boš tudi ti umrl, pa ne vei«" vstal. Ko je to povedal človeku, se jc vrnil in mesecu naznanil. kako je izpolnil poslan-st
vo. Razsrjeni mesec je vrgel na neumnega zajca sekiro in mu ž njo
ČUDEŽ, KI SE JE ZGODIL Z IVANOM GUB ASOM.
H. H. von Schliek, slavnoznam naravni zdravnik in tovarnar Bol
Woodward, la. in okolica: Lak&a Podbreg&r. Aurora, m.: Jernej B. Verbl«. Chicago, IIL: Frank J n rjoveč. Depoe, IIL: Dan. Badorlnac. JoHet, IIL: Frank Laurlch. John Zaletel ln Frank Bamblch. •a Salle, IIL: Mat. Knmp. Nokomia, ltL in okoUea: Math. Qai-abek.
So. Chic&so. 111.: Frank Čerae Springfield, III.: Matija Barbo/ii Cherokee, Kan*.: Frank ReŽlauk. Outesby. HL: Matt. Urlhernlk. Wanbegan, lil. In okolica: Fr. Pot
garskega Krvnega Caja, kateri j,	k^.,.
s stoinstotisoč bolnimi v stani zve zi in dobiva od onih, katerim je
presokal ustni — in to je zajcu(Bolgarski Kr\mi Čaj vrnil zdrav ostalo. Nekateri šc pravijo, da je je, cele kupe zahvalnih pisem, j* i potem zajec -zbežal in še zmeraj pisal naš rojak Ivan (iubas, .V>0 bezi; drugi pa, da je iz srda me-'Hudson St., Trenton, X. .T. sletb-se«-u obraz razdrapal in razpra- če pismo:
skal, in od tistega časa so vidijo] "Pošljite mi šc eno škatUo proge Ui brazde na mesočiiem j Bolgarskega Krvnega Caja, ker obraau-	I p na škatlja jc pri meni napravi-
_ , .	jla pravi čudež, zakar se vam nai-
Z&-*aj se skrivajo v jeseni kače srčneje zahvaljujem."
v zemljo?	I Eno Veliko škatljo Bolgarske
Kačam je zna no prokletstvo ga Krvnega Čaja, ki traja pel božje. Zato splezajo vsako leto na mesecev, pošlje za $1.00 kamorko ditn Marijinega rojstva na drove- li, v Canado za $1.12. sa. iu poslušajo, ali «e bo kaj dobrega o njih pridigalo. Ker se to nikdar ne zgodi, splezajo žalostne in osramočene nazaj z dreves ter so skrijejo v zemljo, razven onih, ki so kdaj pičile človeka; take se morajo vse tako dolgo plaziti po zemlji, tudi pozimi, dokler jih kdo no ubije.
Marvel Products Go,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, P A.
Pripomba: Ako hočete pošilja ^ftv oftiirurati. oor"Tiite 10c. več
Zakaj ima sova mačjo glavo? nr'hM\° ^^ TU Ž^ka -!°biva
na tedon .i"J mark. od katerih mo-Pri Cehih je znana ta povest: ra rit kjlj manj kot trL in:irko la.
Kot otrok se je Kristus večkrat r.evati zase> ,lložiI in z, ot,,tkr
igra* i', urugiiiu >udovskimi ctro-	i - . i ,
, - , . . . ./ , . ' . . za zavarovalnino, tako. da p osta ki. Gneteljdz ilavke tieke m jih - , m:1Tli ,.flt ^u^t
kup
ljudsko kuhinjo. L? ob nedeljah se ji po>reč-i dobiti kos jeter ait pa kako i ibo.
- ,, , - , . -	„ .	Ljudje, ki imajo denar, se še
jucir>v.-«ki otroci, so nrosih Kristu- i i --
'	, ^ ivri^iu	p!va!ive>	so toliko [>!■ •-
sa. na,] vendar oživi nekaj, kar so
ostajali mrtvi.
Tako je iz Kristusovih rok iz-tel da.veek, senica in celo krdelo pevskih tičkov. Ko pa so to videli
bili oni zgnetli. Storil je to: iLnata pošast je oživela in z vriščem je od I rte) a — sova.	i
Nekaj iz Nemčije.
Franklin, Kans.: Frank Ijeako^ee. Frontenac, Kans. In okolica: frank Kerne ln Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneiler. Mineral. Kans.: John Stale. Rinfo. Kans.: Mite l\-nclL Kit/miller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet. Mir h. In okolica: Pavel sbaltz, M. F. Kolte in Mtiriln Ka«le.
Manistiqne. Mirb. in okoUea: Krati k KotzJan.
So. Rantc. Mich. In okolica; M D.
Likovlch.
Chisholm, MInn.; K. Zgonc ln Jakob Petrlcb.
Dnlnth, Minn.: Joseph S h ara bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan f;<.u2«L lo«. J. Pesht'I in Lonia M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Louis Balant Gilbert, Minn. In okolica: L. Vete!. Hlbbing, Minn.: Ivan PouSe. Kltzrille, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch.
Nashwank, Minn.: Geo. Mamin. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovarl.-n. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. D rich. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl SternL5a. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton. O. in okolica: Math *'ra-mar.
Bridgeport, O.: Frank EoSerar. Co II in wood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marine, Cbas. Karllnger. Jakob Re*, oik, John Proctor In Frank M»-h.
Lorain. O. In okolira: J. Kani^ ta Nile«, Ohio: Frank KogovAea. Younffstown, O.: Ant. Kike]}. Oregon City, Ores.: M. Just'.a. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: LouU Hribar. Bfidscville. Pa.: Rudolf PleterSek. fSraddock. Pa.: Ivan Germ. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-
možni, da si lahko najamejo služ-j kir.jo, katero pošljejo lahko na tr<r, da čaka tam par ur, ali e«'i dan. ako je treba, tla pride na vr-j si o. polom jim ravno ni treba tr-|<ar.
peti pomanjkanja. Drugače je pa	Canonsburg. Pa.; John Kokltcn.
z delavskimi družinami, ilatc-re'	Jecil, Pa. in okolica: Mike Ko^evat
, , , . , - . ...	Conemauj;*!, Pa,: Ivan Pajk in Vid
navadno delajo, da si tokko pri-	BovanSek.
•- {služijo, da jim ni treba tlobesedno	Claridge, Pa.; Anton Jertna
NTek nevtralen korespondent. ki'm ^ življenje '	Broughton, Pa. in okolica: A Uem-se j.» zadnje dve leti mudil v Nem- 1)olavske ne niort j,.
čiii in študiral nemško razniere. ,,ik<iar P»voščiti kaj boljšegaJ	R^'rJ^oLu^ S*^ h
ki .t nastale vsled vojne, zlasti temveč le toliko, da se obdrže pri	g^^Č^^T
-kar se tiče hrane, je to dni sporo- ^ll^m bornem zdravju. ,	Forest City Pa : K ZslAe ia
Olje /.;'.
Prva je armad.i. ki se one. -ki so ' po božji volji t»-o,<p<i-(larji ljudstva"', potem prid«*jn' t ujel. da lahko v dmirih deželaii pripoveduji-jo. kako s«* irodi !j;i-«1« sn v X* m«** i j i, in potem prj«b*jo šele delavei; — i-aznme pit se. d«
armado ist tuje i nek
il svojim časopisom v Združenih div.avali, da ni na poročilih, ki so jih jvoslali nekateri dru£i ameriški ."-asnika.rji, da je v Nemč-iji dovolj hrane, nobene resnico.
Ta korespondeait pravi, da ameriški časnikarji navadno ne znajo nemškega jezika, temveč izhajajo	Pr<K
le z angleškim in franeoskim.	oni- ki s° vs° tn P1"1':
vsled česar tudi ne morejo z ljud-	oni- ki so Povzročili v<c|
>tvoru v pogovore stopiti in iz nje-
izvleči informacije.	i	j
Že par ducatov ameriških in	NASI ZASTOPNIKI,
di*u<fih nevtralnih korospondontov kateri bo pooblaščeni pobirati narodi je pisalo, da so dobili v Berlinu nino za "Glas Naroda" ln knjige, ka i in po drugih krajih v hotelih iz- kor tudi za vse drugo ▼ našo stroko
vt sme oibede, iz česar sklepajo, <l.t "Padajoče poele.	j
n i VfM^n	• Jenny Land, Ark. In okoUea: Mihael nel.
m \ Aemcijt nobenega pomanj- ^irar
San Francisco, CaL: Jakob Lorfin Denver, Colo.: Frank S it ra bee. Leadville, Colo.: Jerry J a umik.
vpeljala kartni sistem, pri nem- , Puebl°- Colo-: Peter Cun*>
-1 ^ • • i	. 1 , Janesh In John Germ.
>kem tajniku za notrajne zadele ^^ Colo> m	^^ ^
zsrlasilo vo«- i-Ianov Fhnvžbo nem- gteuo.
ških lastnikov hotelov in restavra- Clinton,-Ind.: LJimbert Bolakar. eij. ki so vprašali, kako naj po- Indianapoli«, Ind.: Alois Rndmaa. stopajo z frosti-taijci. Minister jim je odsrovoril: "Tujci morajo dobiti cele obede; za vsako ceno se — mora preprečiti, da se ne bo do-, znalo, da jo-v deželi kako večje' pomanjkanje."
To je njemu zaupal nek berlin-
Leben in Matn. Kamin.
FareH. 1'a.; Antnn Valentlnčlč. Greensburg, Pa. In okollea: Frank Novdk.
In in. Pa. In okolica: Fr. I> min.r. Johns!on, Pa.: Frank Gahrenja ln John Poianc.
Lnzerne, Pa. In okolica: Arr.m O-aolnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg S^hqlta Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: 7. Jak ime, I. Podvasnik, I. Magister ln U. li. Ja-kooU-h.
South Bethlehem, Pa.: Je r no J Ko
pr!v5ek. Steelton, Pa.; Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph Sk.'rlj. West Neuton, Pa.: Josip J«.ran. Willoek, Pa.: Fr. Seme In J. Petes*
pomanjkanja.	i Temu ko!-espondentu jo pa zna-' no, da se je takrat, ko je Nemčija
Tooele, Utah; Anton PalCie. Winterqnarters, Utah; L. Ria7.T--ti Black Diamond. Wash.: G. J. Po-renta.
Davis, W. Va. in okolica: 3. Brosieh. Thomas, W. Va. in okolica: Krauk
i Xoeljan ln A. K««ren^han. ! Kenosha, Wis.: Alekrander IVz.llr. j Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln
I Aug. Coltauder.
Pozor rojaki!
..i
SLOVENIJA VSTANI!
povesti kažejo redko nadarjenost in on se v prvi vrsti odlikuje po
,.,,.. .,. | .. .... I. ».!, U<|1 . (Ml	..	... , .	....
Si je pridobil zaslug s svojimi de- SVOJI Pc^m»kl fantaziji in po kra-li: "Despot Voda" in "Ovidin",! snein opisovanju narave, kar je ki so vedno na repertoarju. Ale.-I mlkok(laj	istem P^telju
sa.Mlri j.- bil prvi nahiratelj ^ lomimo. Najrajši opisuje pre-
l nunskih narodnih pesmi. Raz ven proste ljudi z velikimi bolmi iii'nj^ova dome vina tako skalo vita togra je spesnil epos "Dnmbravi. rosio". ler zložil dolpro vrsto p«' smi, navdahnjenih z visokim idealizmom in skromnim optimizmom "
rnmunski književni jezik in se ga slavi kot "kralja pesmi — vedno mladega in vedno srečnega.
in nerodovitna.	j Zakaj ima zajec prikrajšan rep.
čuvstvL Skoro pri vsakem njegro !
vem dolu opažamo močan lokalen j V začetku je letel Bo« v zračnih' Ukrajinska pripovedka razkla- manj kot so jo imeli prej, ko jim kolorit in naraven razvoj deja-' viainah in nesel v predpasniku da, zakaj ima zajec prikrajšan' je bilo treba manj delati.	j
m m skromnim optimi/.- pja Posebno , • RQ n:e„ovi dia- ptV<1 s«dK>j,M?sek za zemljo. Kjer rep. Lisica in zajcc sta bila posla-1 V nekem hamburškem listu jc da.Jf ?,n UKtvanl Io~ v k.ltoHh noh,n;	J° ^ razsipava!, so postalo rav- na po mrtvo in živo vodo. Nazaj bilo nedavno pisano o neki Ženi
ski Ifniizpvni lezik m se rta	v n"luni Ul "oueiit. urhtu«.	__j_	v • ____r_____
iski hotelir. Hoteli in drugi lokali
Z	ie doti8kana	in velezanimiva sloven-
likor so jo potrebovali za pogo«če- Bka knjiga: njo tujih gočrtov, da so potem ti lahko naprej šli in oznanjevali po svetu, kakšno dobro hrano imajo v Nemčiji in koliko jo imajo. j Kos je — pravi dotični kore-' spondent —, da Nemčiji pri m an.j- izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
kuje hrane, toda ne more se reči,	tr —	•	-.--	.. ,
da vlada v deiželi kaka lakota, -Knjiga govori o sedanj nalogi m bodoči vsodi slo-razven meti raraej.simi sloji v ve- venskega naroda.
likih mestih, kjer je vse grozovito „ _ , ^ „ , _ . ,	,	. ,
drago, denarja pa reveži nimajo, j "t tlSOC izvodov je bilo poslanih iiasim vjetnikom v
v Nemčiji hrana ni povsod ena- Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovenko razdeljena. V Bavanji, napri-j
mer, ni skoro videti nobenega po- Cem.
rS^^frJŠS. »o**5: sezite PO »ajzanfanivejši slovenski knii«i, ki
slabše. Delavstvo v tamožnjih kra- je bila kdaj tiskaua v Ameriki! jih se nahaja v zelo opasnih raz-( merah, kajti delati morajo še enkrat. bolj, hrano imajo pa veliko
'	..	'niTie. doline in rodovitno polje, gredo je lisica srečno pretekla delavca, kateri se nahaja pri vo-
\ se pa rise v nekoliko pa hudič je za njim prihromel inmed pri tiskaj očimi balami, le za- jakih. Ona ima sodem nedorastlih potezah, živahno m jasno.	hotel šiloma kaj dobiti za»e. Pre- jcc se je zatnoldil. Skale so mu otrok, od katerih ji ni nobeden v
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 St.	Cleveland, Ohio.
preveč.
ilHnk r--.'-".
' GiaS NARODA, 11. OCT. 1918.


Zavožen voz.
Slika — Spisal I. Lah.
S psom se je hotel. Paničen je "bil pes in mu ni hotel nič ter je po-trpel. Yidoc mu je pokazal jezik. Pes Savs mu je odgriznil jezik. Ta-koj je bil trezen. Zdaj težko govori. R^va je pijanec
Zasvetila so .se okna in vas je ležala pred nami, slamnate strehe, belf1 hi^e med d rev jem.
Voznik je 7. roko orni val blato strani.
"No. zdaj naj bi šel dež, bi e opral. Premočen sem do kož*1. Tudi ona se bo jezila. "ll»~j. Mikee!' je vpil m udaril po vozu z biče in.
Sliijil i je. kako je palo po napetem hrbtu. '*Xi izgubil danes. se je na vozu", je rekel, "rnj->i bi, da gn* pr-nj z voza, če ne.
On je prišel v sobo.
"Ka>ko si moker", je vzkliknila prestrašena, "daj se no preobleči!"
Potegnil je kamilolo s peči in se ogrnil.
"To je jesensko vreme", je rekel. "obrnilo se je in je dru-gačee."
"Kje imaš pa klobuk!" vprašala.
"Menda je na vozu."
"Pa v mlinu tudi nisi bil."
J*
"Kdo pravi, da ne?" "Večja vre."-a je se na vozu. "Je pa doli ni vzel. Saj je ves zmetan ta mlinar. P.odo pa jutri oiroei j-veljali."
"Vse zmotno žilo je. Ircba ga
(Konec.)
Konj je začel iti počasi. Na zahodu so se boljinbolj vzdihovali oblaki nad daljnim robom in vedno veeji je bil pas mod gorami in oblaki. Polje je ležalo okrog in cesta. je peljala po polju.
"Tu je /*» moja njiva**, je rekel ponoaio. "Kupil sero jo, ko sem s« o/en i l. Nič ni s kmetijo. Zdaj .se kesam. Denarja zmanjkuje! Kedar ne bo šlo dalje, boru vzel
denar in sel v Ameriko, tam. pra-1 . t . , . ,	. 1. ^ «...
...	, - • Iona ta'Koj ve, da bd z menoj. (Je bo susrti.
v 1 jo, je dobro. .Sosed moj Kosimec . ,	, ,	1	. ___- . . .
J	'rečem da sem ga pobral na cesti,! I emu n i>em j;*z kriv. Kaj sem
mi ne verjame. No, 011 spi kot bi hotel pokriti drugo, ko .se.m bil
ga ubil. Niti zbuditi <rn elovek ne sam brez strehe. Vreme je tako."
more zlepa."	! "No. ali si kaj večerjal?" ga je
1'daril je z vso močjo po vozu vprašala prijazno.
in priletelo je po zmočeni ol>leki.| "Nič. Tudi lačen nisem."
N-kdo je zagodmjal zadaj.	| "Naredim vama toraj, kar lio-
"Vrtani, Mikee", je rekel, 1 "Je- četa."
i ,
um smo!*'	I Zahvalil som so »n sem vstal.
Mik«*c je zagodrnj.d nejevoljen "Vsaj kruha vzamite". je j*ek-in slišalo >e je. kako seje prevalil la in prinesla lep hlebec na mizo. na drugo stran.	j V veži so se začuli počasni, tež-
•"ZvaJi! hi ga z voza in bi se niti ki, negotovi korsiki. Visok glas je ne prebudil, a pijanec reva. pA- pel nekako: trpeti moras žnjim."
Zavrli smo med koče v vas. "Ona bo vesela, tla boste vi z menoj. Kolje j.-, da stopite naprej v hišo. Sieer je vseeno. Krieala bi1
!u ljudje izvedo. Lopše je. da je Ol>stal je na pragu in otroei so j)r«e
mir. Kar je, je. Klobuk ko bi vsaj se mu i/a smejali. Ona ga ni pogle-'
ime). Vzel bi <ra Mikeu. 011 pa ni- dala. Lilo je od njega.
ma nikdar. Ima nekako kapo, da "Pojdi pa domov, Mik<*e", >«u
je niti izgubiti nc more. Vsak jo je rekel Voljka.
...	.	„. pozna, in če jo kje izgubi, jo pri- "Saj grem, samo da si me pri-
"Ni napačen konj to. dobra zi- neso )iomov> Xo< tu i;ni<) doraa ta peljal."
Ni da bi bd brez njega hiia ..	| Kap0 je mxA na ghtvi in obleka
„	_ . . Prijazna hiša je stala ob eesti. se je držala telesa. Samo liače je
i 1Khipnstori S. nraogo. kamenjal ,	bila v njej.	iie.-l Li srajco. Potrkal se je na
svetijo", je rekel, "menda široke prsi, obrnil se in odšel preme ealtajo. Eha..."	pevaje.
je poslal že nekaj sto. Vsak si o-]>omore. i 'lovek »e v-'asih napije od žalosti in skrbi. Vs« je nad njim, pa vzemi, če imaš kje. Sla bo je s kmetijo in če si kdaj privoščiš kozarec, je taiko. Gospodi je dobro. Živi od kmeta in nima skrbi...*'
Pokazali sla se dve lučiei.
"Tam je gostilna. Lahko ustavimo. Mik«v* spi; prav, ker nima. denarja. l'e hočete, zapeljem tja. No, kaj voziš tako nerodno, Ivu-eek..."
Zadeli smo ob nekaj kamenja in voz je iel po strani.
".Morda se je odpelo. Nisem vidri, ko N- rn zapenjal. < M vraga je taka noč. Kdo bi si mislil."
Potegnil je in prišli smo izopet na ravno cesto.
"Ali ti je zopet dišalo v detelj0-" rekel in udaril po konju /. bičem, da je zle tel. iapa<
alca j«
hiši. Vedno se žnjim zasluži.
Pa visoka je gora. pa se višji je klan'c, kdaj bo pa prišel moj zavber gorja 11'c?
iz šestdesetim mož in šestih žensk; drugič iz vojnega Štaba, ki šteje šeststo mož in žensk; tretjič pa vladna tajna služba, v kateri je zaposljenih okoli petsto višjih u-radnikov, ki ma podrejenih osem tisoč mož in stoosemdeset žensk; in četrtič pa domača tajna policija, ki je podobna ameriškem detektivskemu sistemu, toda nemški je veliko bolj uspešen kot je ameriški. V zadnji skupini je tudi o-koli deset tisoč uslužbencev. Ako prištevamo k nemškim špionaž-nem sistemu še špione, ki so pod-es r<1jen; poslaništvom v raznih de-~ želah. potem še lahko pravimo, da ima Nemčija štiri vrste špionov.
V prvih treh skupinah so >amo oseb«', ki so za ta posel dobro vzsro jene. .Jako redko je. da bi kdaj v ta biznez prišla ost-ba. ki je bila poprej v kaki drugi službi. Nemčija ima grozno velike rezerv® špionov; te morajo imeti, kajti špioni navadno nikdar dolgo ne žive, ker njih smrti navadno niso naravne, vsled česar morajo imeti v rezervi druge, da stopijo lahko takoj na njihovo mesto.
Ti rekruti so pravi "maturantje", ki morajo napraviti, p redno so sposobni za to delo. dolgo in težko šolo. Kako se jih v teh šolah pripravlja, je bilo v zadnji nedelj ski številki newyorškega lista "Tribune" v daljšem članku popisano od neke osebe, ki je že napravila to šolo skozi. Kaj sličnega. se naj-!
še ni pisalo, vsled česar bo vse. ka rje v naslednjem navede- : no, zelo zanimivo.
1 'čenče se najprej preišče, ako imajo dober sluh, vid in ako so I telesno dovolj močni. To preisko- ] vanje je enako onim na železnicah, kjer preiskujejo strojevodje. —

Prince Albert da kakovost, ne pa premij ali kuponov!
Prince Albert tobak se vedno prodaja brez kuponov ali premij. Mi damo prednost kakovosti. Torej, če daste Princ Albert v pipo ali pa napravite cigareto, potem se bodete osebno prepričali o resnici kakovosti, ki je za vas pripravljena!
Ker je Prince Albert upoštevan le po kakovosti in ne kuponih ali premijah, zato prodajo tega ne more na noben način ovirati narodna ali državna omejitev rabiti iste.
Na	-tr-i-.I vt*^
Prin- o Albert	n«.i
-•ITocMts l\it.-nt-.i Jut v n><
th
Fringe Albert
the national joy smoke
c ugovarja vsem zahtevam pri kajenju! Dokaže, da je patentovan način, po Katerem je narejen Prince Albert, izbran od večine mož vseh narodov. Kadite ga v svoji priljubljeni pipi ali pa ga zvijete v cigareto — vam se bo zelo dopadel, ker je hladan, prijeten in okusen. Kadite ga kolikor hočete, ne bc vas pekel ali ščegetal! Čimprej bodete spoznali Prince Albert, temprei bodete zadovoljni s tobakom.
R- J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY
Winston-Salem, N. C.
1'rir!.-;:l.fli I
\Ih*>r» k j
.. v nI : r«I. l<* : v ali	rim
1 in vrhu izv Ui
m<">r*t<»
ii -ik-.-
Kotiico.
bil. Dve Irraviei sem dal*in sem dobil konja in petnajst pridala. Dobro kupčijo sem naredil. Takrat sva tudi pila z Alikcem. Vt-sel sem bil. Mtkee ?%e je peljal z menoj — n<». doma ga ni bilo 11a vozil; drusro .j;ilto je prišel s sejma rji. Doma ■»e je ona jezila. *I)ve kravi', je rekla, 'za tega konjička. . . * Prej nisem imel konja, .lezi I a se je iti vpila. Takrat sem jo udaril, prvič in zadnjič. Ni imela prav, kajti slabi krarviei sta bili,
Voz je obstal pred hišo. Od ka-' "Kaj hodiš s tem in piješ?" j< pa je teklo. Voznik je stopil pod rekla ona prijazno možu. kap in se začel umivati po srajci. "Kaj h»s".-š? Pijan je bil pri Na pragu ni bilo nikogar. Cez Kmohiiku. Bog ve. kaj je zopet čas se je prikazala v vezo luč iu ukradel babi. da je dobil denar, mlada žeaa je stopila na prag. Otroci 11111 nagajajo, hi ko je pi-
mu. Pri vsem tem ima seveda svo-Vsako jutro imajo učenci telesne j fe drugo uho tako natisnjeno, da vaje, s katerimi se pospešuje zdra-! ne vjame drugo uho nobenega gla-ivje ni <*bčutnost sluha. Ena gbiv-1 su. To lahko vsak sam poskusi na I nih vaj, katero mora vsak znati j vsaki si^ni. sevda tako ne bo sli-. narediti, je ta, da vsako jutro ta-JŠal kot izvežbano špionovo uho.
ko dolgo poskuša brado položiti 11a najbolj skrajno točko svoje rame. dokler ni zmožen oziroma zmožna ostati v takem položaju
Ko se enkrat 11I10 privadi vsem notranjim 111 zunanjim nemirom, prične razločno čuti glasove, ki prihajajo iz sobe poleg njegovega
Sosed je, in ga zmoti" pi-
več ur. To je raditega potrebno prostora. So pa tudi hiše. v kate-
da je špion v stanju več ur pri- rili tudi špion
jok vit na
Pojdi, pr
pretep*!,
bolj zen-i je. Spal je on« vek. Ve prav. Da in m"!ii š« ine res
"Dober vičer!" je rekel Volj- ian, ga vržejo ven ka in začel izprezati konja. "Po- kaj mu hočeš, ko ga zmoti pi- T jJe "|U.U" ' slitllJ'' T u.r	sPlon "e more uspešno
j vol noma s:no moikri. Vjela nas je jača "	.sluskovati za steno, da imajo uho j prisluškovati, to so 11 a pri mer hi-
Zapeljal se^u pfkl kocolee ob poti, ' —' Dobri ljudje, sem pomislilj P";loujeno na steifi. ne da bi ga]šc. kjer vedno drvijo gorindol pa kaj boš, ko- tako lije. Še uma- hm. kakšen je naš človek!	| pri°"1 !>0,etl t,lmk; Potom Jraa-1°; vzpenjače. ali pa tiskarne, kjer ne
j '"Jaz t»i vas peljal s sosedovim . j kolesi je ni", se je. ponudil Voljka. is ^ . I "Ne, hvala, pojdem peš."	, ganejo ne
-Počakajte, preobleče se in vas'f^™.daTT!®. , .	a j več jem blatu je ^el. Tako je pelje'', je rekla ona.	,lahko dlse-10' 1 Se tlldl ll0lbtl
»troke m sla	pod	, videl s^m konec in som bil za-lP° »kripajočih tleh, ne da bi na-
in vsi so rekli, da naredil d,<- Zim fH, whu „ bro kupčijo. Zdaj je že dolgo pri hiši. 'Zopet si se napil", je rekla.
IVga jaz ne morem. Zato sem jo.;	sem pripeljal s seboj
Judi pijan s<-m otl 111 vesel. Jlo- y tela je oditi. Vzela je i
Par otrok je prišlo na prag. Žena me je pogledala.
pravili najmanjši ropot: istotako se morajo učiti hoditi po škripa
<►0 j.* izpregal »konja.	temno noč. No, ni bilo tako tema. -j,0t\lh stonnjieah, ne d* bj povzro- i jezikov; vsaka dežela sprejema v
"Kako je moker konj", je rek- 01 zap a d je bil že svetel iu raz-	kakŠen Šum, kako škripanje SV(,j0 t;ijno službe najrajše ljudi
t isto resno je govoril.	'dovoljen.
"Vstopite v hišo!" mu je rekla.' Poslovil sem
se in sem stopil v
boleti tilnik
tudi druge vaje. namreč, dajprenehoma drdrajo stroji. To je po več ur mirili, da .se niti na raditega, ker je ta hrup preve-da niti ne trenejo z lik in preveč blizu. Pri takem d
lu ovira včasih špiona tudi tiktakanje ure. dalje hrup, ki ga povzročajo podgane ali miši itd.
V špionsko službo najlažje pri lejo mladi ljudje, ki znajo vee
kolikoruiogoče
sistem ima svoje ljudi po raznih'terega >« -gostilnah, trgovinah in sploh po ; ko j /vr/.- t vsod. Ako je torej detektiv sam
vas. Vse fH> jo hujskah >jdi, pusti ga. kaj te bo .laz se nisem, zmenil. Chn ko pri miru pustiš, boljo
--ril ee'o noč in /jutraj la ona ..kflp kadi ^ ^j^/t	ločno se" je^deYo,"kako h^obla- ali ka3 kar bi motil° 4i" i ki so bili rojeni v njenem ozemlji
kuna la. Msem grd eio- ..Kj] - ^ taka J>ot ^ ^	k{ ^ ^^ Stapa[ spm p)J yasj m š:no. L ee se tudi v ključavnice vti- j in n<1 starifioV. Ui so zn.,ni kot ve
' v m; ' ,a ni b"° Kam bi ga del. Poti kozolcem smo mislil.	• kati ključe, ne da bi pri tem po-{liki patrioti. Tlani tajne službe sc
'm Jl ,!>rg.AZn.°I	st:lli- Pa -i" IHo kot iz škafa." i Iz neke koče «e je čul ženski jok izročali najmanjši ropot.	v Nemčiji malokdaj oboroženi
vonja, .ion a so	t(> pa tak(> ^^^ ni bilo ? in vpitje na pomag&nje. I>va va- V dotičnili šolah jm a jo naprav-! foda, ako so kdaj primorani, d?
zlo-stoji
lat
,alo ,»goljufali za takrat. yr z	^ ^ ^^
\ /daj je lejMi živalea. — Ne bodi, poldnfk si M
Se
Ijene stopnjice, ki so vsak trenu- vzamejo s seboj orožje, se največ
j*, bodi, — .h« tn ji dejal, — nisem mi>lil. Kaj j-» treba, da ljudje go-\ore o jias! Zjokala se je v kotu natihonia in potem sva bila dobra. Rada ima s«Mlaj konja kot jaz. Dobra žena je, saj jo lahko vidite. Hi, Lucefc!"
Pognal je v dir.
"Ali zapeljem?"
4 Ne", wan odgovoril.
"Imate prav."
I'daril je po icon ju.
Noč se je jasnila. Vzhod je bil popolnoma črn, a na zahodu sto je svetilo nebo, da hO je videla pokrajina.
"Pijan< e, vidite, je rwva. Jaz nisem pijanec, a $>ride taka priložnost iu te zmoti. Tudi je prijetno, vrtani, Mikee!" ko i/nebi; skrbi. Otrok imam Mikee s«- ie prebudil in zalgodr
do- ščana sta liitela pml okno.
| "Mikoe zopet bije", je rekel '.tek v nevarnosti, da se zrušijo, j krat poslnžujepo pištol, iz katerih "Pri mlinu sem se zamudil, pa prvi.	i Učenci se morajo učiti po teh stop J streljajo amonjak. kajti strel iz
pri Smol o i ku smo malo ustavili; "Kaj ga pa zmerja, prav ji je*', njieah hodit, in sicer to delajo na l tega orožja je tih in osebe ne u ttvka so bila drva."	je rekel drugi.	.ta način, da se prav počasi vleče-j mori. Iz te pištole se lahko strelja
"Saj sem vedela", je rekla že-. Odprla so se tam vrata in maj- jo novzgor ob zidu, da se le na- J na daljavo šestdesetih čevljev. — na. "I>aj, ogrni konja s koeom! lina ženska postava je z jokom lahno pritiskajo stopnjie. Po škri jšpion ima v svoji pištoli amonja-^ selej je tako. Kje imaš pa klo- zbežala ven. V koči se je zaeulo pajočih tleh pa hodijo tako, da ko-i 'ta za kakih dvanajst strelov, vča--	jp^tje, pa je takoj utihnilo.	j raka ne zastavijo takoj preveč trd ! sih tudi več. 11 Wetizel" pištole za
"K, kaj boš..." je rekel on in šel sera počasi po poti. Z drev-'no, temveč, da se najprej z nogo amonjak se rabi le pri nemški taj-odtrnal .konja.	ja je kapalo v dobelili kapljah J le nalahlio dotakne tal in potem j ui službi.
Posvetila je na voz.	1 Mirno je bilo v vasi in po okolici.; počasi pritiska, da more potem Vsak član nemškega špionažne-
'•S;Jj sem vedela, da jo bil z Zmiraj bolj se je jasnilo in prijet-' drugo nogo naprej prestaviti —! „a sistema ima pri sebi znamenje. VrT"' • -	; na je bila noč.	Drugo nogo pa zopet tako pre- j katoreSa najbrže še ni nihče izven
Jlikee je lez.il vzirftk in iz njega Hodil sem tako Ln premišljeval stavi kot jo je zastavil, namreč lNemčije videl katerega še celo ^J vel kkansik i člo- ^voŽeed voz in te ljudi, in ne mo-. počasi.	-?ene in najožji prijatelji nemških
\ek. Spal je dobro eisto na de*ki. rež, da no bi pomislil, kalko je po-! Zanimivo je, kakšne glasove sli- špionov skorajgotovo niso nikoli ™Ta	"J0m-	!tonl 8 klikom, z denarjem, z ži- ši špion v najbolj tihi hiši, ako videli. To znamenje je s srebrom
1 z,to	tu' -o1ovo ni tom in z vsem, kar morda človeku; prisluškuje za steno. Špion je j obrobljena kovinasta plošča, veli-
stopi za trenutek v gostilno in naroei "strežaju". ki je pravza prav detekiiv, da mu lakoj sledi brez vsakega ugovora in izpraševanja. Slediti mu pa mora vedno v razdalji par sto korakov. Mogoče bo kdo vprašat, kako naredijo, da se ta dva detktiva ne zgrešita.
Prvi detektiv se v takem slučaju posluži krede, da vleče žnjo po steni črto. Ako «rre zločine«* v kako hišo, napravi pri tistih vratih zamenje, katero protem drugi tektiv. ki sledi prvemu vidi in tako ve. da je šel lopov notri. Prvi detektiv gre po svojem delu na-
Jnrej, ne da bi se bal. da b 'iinec ušel, kajti pri vratih :e drujri detektiv, ki je bil do ne lavnejra strežaj v gostilni. .Vko se ia vsede zločinec na cestno želez-lieo. gre detektiv tndi v karo, O.e-lečemu detektivu pa na t rese p.;i tla < I robnih papirčkov, kar je zn;i menje. da mu naj sledi v prihod nji kari. Ako se pa oseba, katero se zasleduje, vsede v avtomobil, se detektiv, ako mu je mogoče tako iribliža vozu. da v jame ime, kamor je zločinec naročil šoferju vo '.iti. ali si pa zapomni številko av komobiIa. Ako pa nanese slučaj, la morata dva detektiva zločin«-.-'asi ed ova t i, kjer ni hiš. potres. Drvi detektiv za seboj papirčke ter lako sledečemu detektivu pot ka že. —
V Nemčiji je največje važnosti telefonska špionaža. Vsi telefonski operatorji morajo biti obenem tudi stenografi. «la stenografirajo vse pogovore. V slučaju, da ni o-oerator zmožen tistega jezika, ka-
bil
v mlinu", je rekla. "Ah,-na misel ne pride.
Špionski sistem.
V naslednjem opisuje nekdo, ki je
četvero in nekaj dolgov. Vsakdo njai ]eno.
i-na dolgove, prod Bogom in pred "VatamP' jc rekla še enkrat Ln IjiMlmi, Zmiraj več je dolgov in ntu p(»sv«-tila v obraz, nobeno l.-io si ne opomorež. da bi ilikeovo lice je bilo tolsto pol-plačaL kar si >.e laJii zadolžil. Kot uq brke velike, oči zabrenkle iu bi bilo zakleto, vsako leto zmanj , voda je stala po ^-sch razah. i ka in <Iolgo je zmiraj xe*'. Pravi-j "Ti pijanci!" je vzdihnila žena.! jo, da jih ima še cesar. Mem je to( a Mikee je pogledal z malimi v*e<mo, ampak nkrbi so. Kje pa očmi. Premaknil se jo in začel' vzemi! Za drva? Drva- te stanejo, vslajati. Prodaj gozd, če je mlad! frito "Pojdiva v hišo", ne vrže nič. Kar kupimo, je dra- posvetila v vežo.
is'.k kar pr^lamo. moramo prodati Vstopil sem v prijazno sobo.ivse poilrobnosti o delu teh orga
učen tako, da se takoj privadi vsem ka kot dlan. na kateri je vtisnjen glasom, katerih noče slišati, in si-j pruski orel in "W. II." (Viljem eer tako se jim privadi, da ga ne! II.) ter številka špiona. To zname-ovirajo pri prisluškovanju drugih i nje pokaže špion le v najbolj ek-<4lasov, ako jih prav sliši. On 7iri-| stremnih slučajih; to znamenje tisne naprej uho na steno; ako jej mu odstrani vse zapreke; ako hoče ste na prelepljena s papirjem, se i ob polnoči v cesarjevo stanovanje: bil v špionski Šoli v»8 podrobnosti^ ne tako	kot < e stena1 naravnost v cesarjevo spalnico lah-
ki »o v zvezi s špionažo. '|le 12 °Peke ali kamenja; seveda,I ko pride, ako pokaže cesarjevim
"__' J najboljše je, da je lesena. Uhc' telesnim stražam to znamenje.
K " * " * * Ki" l	T	k steni tako kot bi ga pri- Vzemimo slučaj, da dva detekti-
-. JU ),.<imUT < a lepil; naprej sliši utripanje svoje- va zasledujeta zločinca in recimo.
lučajuo poslužuje, ta-• < stranko z operatorjem. ki je zmo/en dotienega jezika. En pogovor navadno trije steiiogralirajo. to pa raditega. da ni mogo.-e, da bi se prvi ali drugi >teu«»graf zmotil ali narobe razum«-!. To >tenogral"iranje je zlasti strogo, kadar ima tajna služba kak velik zločin raziskati.
V	vsakem ve«"jem hotelu je po pet do deset detektivov, ki pazijo na vsako stvar. Ako jim je le ino-«ioče. doženejo črko, ki si> všite na suknji kakega g«*sta. in gorje mi:, al:o tlož.enejo, la se pričetne črke na njegovi suknji ne ujemajo z imenti!:!. kat. rega je registriral pri vodstvu hotela. Ko zapusti
kupa j, ako se umi. vse raztrgane pa-e jih polem zopet šestini v pismo ali karkoli je ž«- bilo.
V-i veej i detektivi morajo imeli š - kak postranski posel, to pa za«.o. .{.i ne vedo njihove žene. da so Špiiiiu ali bolje rečeno detektivi. Svoje plače dobivajo po takih ovinkih, »la -i ne more nihče misliti da je ta denar za njegovo delo j.ri tajili službi. ('lani cesarjevega špionažnega oddelka dobe letno od i>et do petindvajset tisoč mark plače; poleg tega pa dobe še razne nagrade za razli«'ne velike čine.
V	današnjem času pride v po-štev zlasti š|>i><nažni sistem generalnega štaba. < lani tega oddelka se nahajajo po celem svetu, celo v sovražnih deželah, popolnoma gotovo tudi v sovražnih armadah.
Nemčija ima s tem zelo velike stroške, toda kljub temu ji je zelo veliko koristil.
hotel, zl>er» j» gosta kaj pirčke in
REŠIMO
SLOVENSKI LAKOTE;
NAROD
(je špionaža povsod upcljana, maje rekla in lokdo ve izven te tajne — ali boji je rečeno — te špionske službe
poeeni. Družina stane m
vse. Tudi ona dosti rikrbi, zato jo nezaupno. boječe.
;ga srca in tresenje svojih notra- da mu prideta na sled. V takem njih organov. Temu se kmalu pri-! slučaju gresta za njim, in sieer .vadi, potem pa sliši, ako je nape- tako previdno, da ju ne opazi. A-.ljan v hišo vodovod, glasove vo- ko je pa prišel zločincu na sled
mejo biti. Trpi in skrbi za trofk, drug ob dmg<-m, gledali so skem je špionažni sistem najbolj
raztrgam pri so je tiščalo četvero o-, nizacij. Na Nemškem in na Japon- ,	.	...	, . , g.
■ • ■ 1	'de; tudi tem use privadi, nakar samo en usluzbencc tajne službe.
e .	. ,, .	t t začuti kako se hiša trese vsled potem se poslužuje najbolj zani-
perfekten m eloveku se zdi, da h na cesti privadi se Uuli te.'inivih srcdstev. Nemški špionažni
C L-nfn Ti i nPAlrnclnv	____
ali ona špion
'mam rad. .J,- dobra žena. Pa pija-| Postavila je luč na mizo in sed-"skoro ni prekosljiv. m-e, pravim, to je reva. Poglejte, !a k peči.	| Kako postane on
kako	No, on ue čuti: "Sodite, borno imamo", je oziroma špionka in kako potem
me. Mlinarja je vrgel v Inrtmco. rekla.	(svoje delo vni, je največ odvisno
vem da ga ni položil. Videč nunai Njen obraz je bil prijazen, lc»>o od skupine špionov ali tajnih u-jezika pa zakaj ? No, napil *e je okrogel in za njena leta še lep. radnikov ali pa od okoliščin, ki in j« sel po vasi. Srečal je Godn a. Oblečena je bila čedno iu tudi po] se pojavijo v nekaterih slučajih. — Pojcli se metat z menoj, Godi?, hiši je bilo lepo.	| Kar bo v naslednjem navedeno,
je rekel. Smejal so je Oodič m šel "Razvlečeno imamo", je rekla, se ne tiče v polni meri prostovolj-naprej Sreeal je A .dee drugega, "ni časa pospravljati, imamo do- nih špionov, temveč le takozvanih Zopet: I ojd i se z tn<ino j... In ko- st i dela in maj. Pa «o on gre profesionalnih, na katere se pola-maj je «tal na nogah. In je srrZil, tako... "	vse zaupanje,
lanta mladca — Pojdi se, fant, Nejevolja je šinila preko njene-i Nemčija ima štiri vrste "špio-^ Si ~ kAJ' 508J^ kako	ohrfiZa ia	jo je sram, nov", kot se jih imenuje v pro-
,)	^	ker iiaa takega moža.	, stem govorjenju, toda nikdar v u-
On sicer me pije, zmotijo ga" radnem. Sistem vsebuje prvič ce-
sarjev privatni itab, ki se sestoja \
j« bil Videč pijan. Prifel je do-
. hlev. Pes je ležal tam. j« rekla.
Vaskevrste ig&nje, brinjevec. alivovee, tropiaovee itd., kakor tndi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja s mojimi izvlečki. Počil j am 6 steklenic sa $1.00 in ix vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj sdrave, Čistajie, bol j-•e in vet kot polovico cenejie pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salooeziih
F. P. Barton pile:
"Naznanim vam, da sem prejel od vaa izvlečke za delati pijaCo. Lepo ae vam zahvalim in vam potrjujem, da je r^s tako blago kakor ate ri piaaa. Pošljite ie itd."
Takih in enakih piaem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pflite na:,
PITTSBURGH, PA.


^vwvwwmvvmv^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 23 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortland* St,	New York, N. 7.


GOS NARODA. 11. OKT- IMS.
I« I« Kraszewskit
UMIRAJOČI
(Za
ZGODOVINSKI ROMAN
las Naroda
pr*
T.)
»	(Nadaljevanje).
Ko sta bila v sobi. je nadaljeval:
— Saj sva tovariša, kaj ne? — Vi ste doktor prava, jaz pa iz-
—	Da. da, — je odvrnil Zenon. — Jaz sem študiral pfavo. — \%e moje študije mi ne bodo veliko koristile. — Vrjemite, da še zdaj ne vem. eesa bi se lotil.
—	Študije vam nikakor ne bodo škodovale. — Poklic ni bogve kako prijatei, a je zanimiv. — Življenje je boj.
—	Da, da. življenje je boj — je pripomnil Zurba. — Kdor noee,! da bi jra drugfi požrli, mora drugre žreti.
—	Da. to je naravna pra_yiea. naravna zapoved.
—	Ako opazujem kneze Kranske. se mi zdi, da se nahajajo na veliki ladji, ki se bo v najkrajšem času potopila.
Advokat ni odgovoril.
Zurba je po kratkem molku nadaljeval:
—	Vsi vidijo to nevarnost, samo oni je ne vidijo," ki so na tej! ladji. — Kot jurist sem iinel priliko, da sem vse natančno opazoval. Predstavljajte si dvor z njejyovimi navadami, z njegovo neizkuše- j nosijo, z nepoznavanjem življenja. — Naenkrat bo ta dvor brez sirene, brez premoženja.
—	.Jaz ne vrjamem, — j«* odvrnil advokat — <la bi bila kata-1 strofa že tako blizu.	i
—	Meni se pa z<li, da je blizu, da bo morda že jutri nastala. —j Vse to vem, pa bi rad <lal svoje življenje, da bi se ne zgodilo. — Sta-j Wis.
ri knez Norbert j<- prav patriarh. Malteški vitez je pripravljen ta- Anthony Koj odriniti s križarsko armado. — Knezoškof je duhovnik v smislu evangelija.... knez Robert je plemenita duša, kneginja Štela je zvezda.... Še celo gospodična Marta, ta usmiljena sestra, je na-T>olsvetni<-a. — Vsi so prepričani, da se pod njihovimi nogami valja
Zenon Zurba je odšel proti hiši pana Gozdowskega. kjer je ča-Ikalo že veliko število kmetov, klapeev in dninarjev.
Šel je naravnosT v njegovo spalno sobo in odprl okna nastežaj.
Gowdovski, ki je ležal še v postelji, ga je debelo pogledal:
—	Kaj se je zgodilo? — Ali se ti nič ne smilim? — šele pred eno uro sem zaspal. — Gospodična Antonija mi je posodila roman Geor-ga Sanda. katerega sem bral do jutra.
—	Zakaj pa bereš romane, pan generalni oskrbnik? — se je zasmejal Zurba. — Toja predsoba je polna ljudi, ki čakajo tvojih po-
j vel j. —
—	Bodo že počakali, je .zamrmral Gozdowski. — Človek je pa res vedno vklenjen. — Niti minute prostega časa nimam.
Zenon je sedel na posteljo rekoč:
—	Najprej moraš sprejeti mene v avdieneo. — Prepričan bodi, Ida ti bom pripovedoval o važnih stvareh. — Prosim te. da mi boš
premišljeno odgovarja 1.
—	Moj Bog, že zopet sama služba. — Za božjo voljo, poc'akaj, da Upijem kavo in da se za silo oblečeni.
—	Ni mogoče, ni mogoče. — V najkrajšem času bo tukaj varšavski advokat. — Predno pride, moram biti s teboj popolnoma na
) čistem.
—	Ali =e njegra tiče?
—	Tiče so splošnih interesov, to se pravi, knezovih interesov. —\ Ti veš, kakšno razmerje vlada med menoj in knezom. — Ti veš, da
j mu moram biti za vse hvaležen, kar som dosegel. — Mi vsi zelo lju- i bimo kneze. — Zdi se mi, da ni nekaj povsem v redu in zato bi rad izvedel, kakšno je njihovo finančno stanje.	,
("Dalje prihodnjič).
POZOR ROJAKI!
VII. IZKAZ DAROV
(naročnine na "Avstrijske vojne slike") za avstrijske — posebno sloven ske — voine jetnike v Sibiriji:
Po $1 :
Frank Tur.Šič, Eckman. W. Va.l Po 50^:
John Draga r, Johnstown, Pa. Joe Gregor«-, Dawson, N. Mex. Hug. Col lander, Milwaukee,
Surina, Klik land. Pa. Frank Kaj t na. Jerome, Ariz. Skupaj	- 1. izkaz $10.00:
11. izkaz $9.50: 111. izkaz $10.00; IV. izkaz $10.50; V. izkaz $16.00;
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom v West Vir ginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
rešil pred prepadom, križem ter čakajo. -
svota $7S.00. Naro«ri'la na
brošuro in denar
ves svet. — Vsi so prepričani, da jih bo nek poseben božji čudež	VI. izkaz .f!>.50; dosed a j nabrana
—	V ta namen plačujejo za maše in drže roke
-	Gospodična Marta fantazira o skritih zakladih, kneginja Štela je prepričana, da bo dobil njen brat Robert naj-	Ka vsaki zvezek brošure) naj manj kako angleško princezinjo za ženo, knezoškof moli in da na	se blagovoli poslati na : razpolago zadnji vinar. — Tako jim poteka življenje. — Dolg raste,	VICTOR J. KUBELtKA, obresti naraščajo, samo še par kapljic, pa bo poln sod, in tekočina bo	l" Battery PI., New York, N
šla preko.	j VABILO NA VESELICO,
Advokat je sklanjal glavo in premišljeval.	jn
Pozabil sem vam še povedati, da je sestra starega kneza samostan-;	VINSKO TRGATEV,
ska prednica, ki premoli vse dni in vse noči in misli, da bo izprosila^	katero priredi
milost. — Ali naj ti svetnici iztrgamo iluzije, v katerih živi? — Te Slov. pev. in izobražev. društvo misli eirkulirajo z njeno krvjo vred po njenih žilah.	"BLED"
Advokat j** poslušal, odgovoriti pa ni mogel.	v Oonemaugih. Pas.,
Oba sta nekaj Časa molčala. — Slednjič je rekel Hartknoeh: j v soboto 14. oktobra t. 1.
—	Dobro bi bilo, če bi se knez Robert poročil.	j v Poljski dvorani, Martin's Alley.
Seveda bi bilo dobro. — To tudi jaz vem. — Toda, ali misli- ' Ker je 1<i prva prireditev te vrli'. da bo prišla bogata nevesta sama v Bransk?	i ste v Conemaugh m okolici, za-
—	Kaj pa pan Gozdowski? — je vprašal Hartknoeh. "	j to se nudi cenjenemu občinstvu
... .. Imp, kakor tudi brk« la kmdo. Od tag* utlli zrast«k> « I tik tsdain kraaal roatl la do!*: laaj« kakor tud> I oc4k*m kraaal brki la brada la oobodo odpadali io ; •iwli. Bwnatiwa, k o« ti bol ali trzanje v rokah •osah ia v križa. ▼ oamlb (lnh popolnoma o - ira rim. ran«, opeklin«, bala, tata. krasta in sriate. Mtn« noge kurj« očsaa. ozeblina * par d nt-o oo->olncm« odstranim. Kdor bi nij< zdravila hm icpaba rabil ma jamčim za W00. Pilite takoj pe Mik. ki as takoj poSljam zaatonni
JAOOB WAHOlO. 1702 Bonna A vs.. Cleveland. OMo.
" harmonIke
•odisl kakršnekoli vrata ladelnjem la poprmTiJam po najnlijlb eenth, a te-o trpežno In ranesljlvo. V popravo ooea) jlvo vsakdo poSlje, ker tem Is imd 18 let tukaj r tem poaln ln sedaj ' svojem lastnem doma. V popravek urnem kaanjske kakor vsa druge •armonlke ter računam po deta km-(orfino kdo aahtava brca nadaljolfe oralanj.
JOHN WENSEKL M Kast Orni 84,
Dr. KOLER,
638 Peso Ave., Pittsburgh'Pa.
Dr. K dar j«
RaJ.«tareidl slovenski zdravnik. Ipecl jal i a t v PIKsburshn, kl ima l31«>tno prakno v tiirav-JJ*nJu tajnih mo ftklti bolezni.
Sifilis ali zastrupljanj« krvi zdravi s Klasovi-tim 6057 kl sa Je Irimcl dr. prof. Krlirh Ce lmalj mozolje alt mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje laz. bolečine v kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. N** r-akajie. k<»r ta bolezen s« n«*leze.
Izguba semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per .n tudi v»e druge posledice, kl nastanejo radi izr&bljivar.ja tameja sebe.
KuAt-nje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hvdro^elo alt kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, kl povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spajanju vode, ozdravim s foto-VO.IstVO-
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, Skrofle In druoe kožne bolezni, ki naatajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem fasu Ir nI potreb-letati.
IŠČE SE GOZDARJE.
Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.
Za lnpljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela i od kosa ali pa v kompah. I Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, tramp, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. ?talno delo skozi celo I leto.
j I. STEP1IEXSOM TO., TmstcM, (19—0 v d)	Wells, Mich.
IŠČEM SLUŽKINJO
j Slovenko za h otrokom in za v kn-ih:njo; plača po «lo«x>voru.
-John lbibjau. I -IV\ E. '29. Si.. NY\v York. N. V
nu-12—io>
ta
j«- knezom popolnoma udan. — Na njem ni ni-; prilika, da se na Zakaj sto pa prišli sem? — jo vprašal na- stransko razveseli in
—	To je mož, ki česar samostojnega. enkrat.
—	Tega vam menda ni težko uganiti. — Mi pravniki ne potujemo zastonj tako daleč. — Lahko vam pa rečem, da slučaj, vsled katerega sem prišel sem, ni družini nevaren.
Mladi Zurba s:a ni hotel več vpraševati.
Nakratko se jo poslovil od njega z zagotovilom, da ga bo naslednje jutro zopet obiskal.
večer vse-raz vedri, tamhuraški zbor
S vira slov. "Triglav' .
Zacetelk o-b zvečer. Vstopnina - dame j>rosto. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Dr. LORENZ,!
Specialist mo8kl& bolaaaL |
ROJAKI NAROČAJTE SE NA
Predno je Hartknoeh zaspal, so mu neprestano šumele po uše- j "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO-
sib besede "umirajoči, umirajoči, umirajoči".	VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA-
Komaj s«- je drugi dan napravil in oblekel, je že nekaj potrkalo na vrata.
—	Naprej!
Vstopil je pan Zenon Zurba rekoč: * — Oprostite, da sem tako zgodaj.
—	Nič, nič, kaj bo to. — Prosim, sedite.
—	Oprostite. — Prišel sem vas vprašat za malo pojasnilo. — Včeraj ste mi rekli, da vaš prihod nepomenja za družino nikake nevarnosti.
—	Ne. — To vam še danes zagotovim.
—	Ta družina mi je tako pri srcu, tla bi rad malo več izvedel. — Kaj no, da sto tako prijazni, da mi boste vse povedali?
—	Zakaj pa ne? — Saj to ni pravzaprav nikaka skrivnost.
—	Kaj no, da boste tako prijazni?
—	Seveda, na vsak način. — Meni je čisto umevno, gospod tovariš. zakaj se tako zanimate /a to stvar?
—	Zakaj pa pravzaprav gre? — je vprašal Zenon in sedel.
—	Že prej sem vam rekel, da ni to nobena skrivnost. — Med raznimi dolgovi je tu«li dolg. katerega hoče imeti upnik povrnjenega. — Plačati je težko, ker ni denarja. Jaz sem vse potrebno ukrenil, da se bo dolg prepisal na drugo osebo. — Kot vidite, ni to torej čisto nič \ nevarno za kneza.
- » i
Mr. Janko Ple&ko,
ki je pooblaačen sprejemati naroČ nino za "Glas Naroda" in izdajat tozadevna potrdila. — Upati j« da mu bodo šli rojaki v vseh or rih na roko.
VradnUtra
Brezplačen nasvet in poni priseljencem.
Jaa aem edini hzraiko gorera-B Specialist mofiklti botoad v Plttabuigho, Pa.
DR. LORENX. 844 Perni Av. H. padat, aa oHca.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. are zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldnai Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
"THlC BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION' za državo New York varnje pri seljence ter jim pomaga, če so bili oslepaijeni, oropani ali če so s nji mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevali — kako postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglasiti za državljan ake liatine.
Sorodniki naj bi čakali dovo dosle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPABTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki nrad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetib dr poldne do petih popoldne in ot sredah od osme do devete or* zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Bnilding. Odprto vsak dar od devetih dopoldne do petih pn poldne in ob sredah od sedme di devete ore zvečer.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata V i DA JAN«'K' in prijatelja .1 OSI PA FIGE L. Ako kdo
rojakov voi/a nju naslov, naj ga mi javi. :ili naj se pa sama oglasita. ker poročati njima imam več važnega. — John Jančič, Diinkb* Store. Kinzua, Pa.
POTREBUJEMO DELAVCE.
G , S- in lOurno dele?. Zasluži se m1 $2.25 do $4/K) na dan. Delo na lan in od kosa. 10% bonusa poleg plače 7.A stalno mesečno delo. Le stalni delavci naj vprašajo. Velika lovanska naselbina.
Kohler Co, '10-23—10) Sheboygan, Wis.
HIŠE NA PRODAJ
iovc oa lahka odplavila, kakor tod .•razne lote in farme. Zavarovanje proti opija.
JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd^ Cleveland, JMo
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
--c=S
Lahko u pošljs denar sorodni kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo ▼ ajetniitvm v ftuzijl ali Italiji. Potrebno Je, ka-lar se nam denar pošlje, da m priloži tndi njetnikova dopisniea «U pismo in se nam tako canofott pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar a jetniku, pošljite gt takoj, ko sprejmete njegov n^r4ov, ker tke M odlašali, bi se lahko dogodilo, da M ga n* našli več na Istem mestu is m« ne mogli vročiti de narja.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAH
(Notary Public) T GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
K2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZ DELL JE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna »»»vele v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne Informacije glada datuma izkrcanja ali imena parnlks.
Okrnite se zaupno na njega, kjer boste to&no in selidno po

MODERNO UREJENA
TISDHM flLiS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
m m v m
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
* « • «
UNUSKO ORGANIZIRA
. .J3BNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLE TE, CENIKI L T. D.
T8A NAROČILA POŠLJITE NA j
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pan Zenon ho je zamislil.
—	K«lo je pa la kapitalist, k i se tako zanima za knezovo posestvo? — To mi j«* nekaj neumevnegra. — Človek, ki investira kapital v ta posestva, mora imeti neko skrivno misel.
Po teb besedah je popledal advokatu naravnost v obraz.
Advokat je zardel.
—	V tej stvri sem jaz samo posrednik. — Jaz sem samo posla-^ nee in ničesar drugega.
—	Kdo je pa prepisal dolg nase!
—	David Salomson iz Varšave. — To je kapitalist. — To je za kneza čisto brezpomembno. — Dolg ostane, pa naj bo na ime tega ali onega.
—	Toda. pod kakšnimi pogoji?
—	Pod prejšnjimi. — Za vse jamčim jaz s svojo častno besedo. Sieer pa knezu tudi ničesar drugega ne preostaja.
—	Ne razumem vsega — je odvrnil Zurba. — Kar pa razumem, me navdaja s strahom. — David Salomson mora zasledovati nek poseben eilj. — Stvar je zelo temna.
—	Meni je o tem ravnotoliko znano kot vam.
Čitatelj je gotovo že izprevidel, da Hartknoeh ni govoril resnice. Zelo neljube mu je bilo, ker ga je Zenon izpraseval o teh stvareh.
—	Moj dragi tovariš, — je rekel Zenon in mu ponudil roko. ~ Samo nekaj bi vas prosil. — Prosim vas, ne obiščite takoj gospoda fJozdowskega. — Najprej bom jaz govoril žnjim. — On je dober človek, toda brez vsakega posebnega razuma. — Kneza Roberta imam zelo rad. — Dozdaj še nisem žnjim naravnost in odkrito govoril, danes bom pa poskušal.— Prosim vas, dajte mi eno uro časa.
—	Z največjim veseljem — je odvrnil advokat.
—	Torej na svidenje.--Tekom ene ure bom £e tukaj.
—	Pozdravljeni — Pričakoval vas bom.
Pan Zenon se je naglo poslovil in odšel.	V *
Advokat je ostal sam in se je zamislil.	; \ fi \ l.
. 4,	Y-V \ - .
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli. ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje liste je organizirano in spada v strokovne unije.
Izvrstna domače vino.
Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina.
Prodajam ga doma pe eno galono ali več. ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjfnili držav ne mnj kot IS galon.
Po&ljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in sprejemam naročnino lista "Glas Na-
Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Motil v preteklosti ia kaj <Ul«a ltilaj Moja alika <ub lahko «xi£uj«. J* wmod> vel v medidnaki mU. fcatefo vrlim h dol*o vruto lat; moji Imm ao dan— iMio> bdi po dolgih letih kudimi«, i>ii4»uiii» in tlela. Skrbno icra proučil ia »nafirinl no dale atare. kioniteo ia fUnko janiakoe bolani. ki m tak« taiko admrijo ia o katerih ima mno«o timcih adnvmkov la povriat* znanje. Zalim, dami vaak bo-
ŽELODČNE
BOLEZNI
okorela jetra* žolenica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in fimkcijonalne bolezni srca se lahko vspeino zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so k.* sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna l slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urin&r-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pliite ie danes po to knjižico in u njej boste naSli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-bili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiitc takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne poiiljajte denarja I — pošljite samo vaie ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakina ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravfo. in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaia teikoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižica
Zapi£te vaie popolno ime in naslov, iu elite in poilpte nam ie danes; Plačajte potrebno poštnino^ da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co,
S. 1100 Madison A Clinton Sta., Cbioa*o. IQ.
_^ Gospodje: Prosim, poiljite mi takoj vaio
aastoaf in poitnine prosto.
Ism ia
Star, in