Poštnina plačana v gotovini.
Številka 35.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih namežčencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. := Cena posamezne štev. 2 K 50 vEn.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100-—
Polletna naročnina..........K	50‘ —
Četrtletna naročnina . ... K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi .......- po ceniku.	>	-
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta šlev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
L. Vajda. Ptuj:
Bodočnost naše inteligence
Kdor zasleduje razvoj naših političnih razmer se mora resno bati za bodočnost naše narodne inteligence in s tem za bodočnost celega naroda- Politične stranke se prekašajo v demagogiji. Samostojna kmetska stranka se ie postavila na ekstremno kmetsko stališče. Kdor je bil količkaj »gospodski« in ni dišal po gnoju in hlevu, je bil a priori izključen iz stranke. Socijalni demokrati se branijo inteligence. svoje najboljše duševne delavec so odrinili od »Naših Zapiskov«. Slovenska ljudska stranka sicer trdi, da imajo v njej Prostora vsi sloji, v isti sapi pa udriha v svojih listih po učiteljstvu in uradništvu. Večina slovenske inteligence ie v stran-Kah JDS in NSS. Ti dve pa nimata zaslombe v ljudskih masah:	imata sicer
agilne in delavne poslance, toda njih število je tako pičlo, da jih ogromno delo ubija. In vendar ie duševna inteligenca ne-obhodno potrebna pri sestavljanju zakonov. V bivšem avstrijskem parlamentu je neki poslanec pobijal en odstavek zakonske predloge. Minister mu Ie odgovoril, nai on sestavi in stilizira dotični odsta-\ek. kakor ga želi. Celih 14 dni se ie poslanec trudil in potil pri tistem majhnem odstavku.
Še slabše ie menda na Hrvatskem. Tam je Radič sfanatiziral seljake in inteligenca ie osamljena. Kako je v drugih pokrajinah. mi ni znano.
Proporčni volilni sistem je pravičen, ker dobijo tudi manjšine svoje zastopstvo. Toda sistem kandidatnih list izključuje kandidatovo osebnost in favorizira dikta-mro strankarskega odbora. Voliti moraš
listo, četudi ti posamezni kandidat ni všeč.. Vrli vsega tega je volilni zakon nam državnim uslužbencem odvzel pasivno volilno pravico. Državni uslužbenec ne more postati niti občinski svetovalec. In vendar ie ravno državni uslužbenec že po svojem poklicu navajen na nesebično delo za celoto in skupnost.
Kaj torej nai stori naša inteligenca, da ne izgubi tal pod nogami? Prvo ie vestno izvrševanje svojega poklica. Ljudstvo bo spoznalo in priznalo naše delo. Ce pa vidimo, da - kateri naš tovariš ne opravlja nesebično svoje službe, skušajmo ga najprej z dobrim spraviti na pravo pot. Ako to ne pomaga, pa moramo brezobzirno odstraniti iz svojih vrst takšne škodljivce javnih interesov in našega ugleda. Nedavno sem slišal v vlaku pogovor o nekem cariniku, ki prej ni imel nič premoženja, danes pa baje živi v razkošju Takšne slučaje mora nadležna oblast videti in dotičnika pozvati, da pojasni, odkod ima sredstva za svoio razkošnost. Državni uslužbenec mora biti brez madeža in brez suma o kakšni nepravilnosti.
Pri izvrševanju svoje službe bodimo obzirni in uljudni proti strankam. Neuk človek si dostikrat ne ve pomagati, razložimo mu zadevo, pokažimo mu pot. Cas. katerega smo s tem žrtvovali, ni 'zgubljen. Hvaležnosti sicer ne bomo vedno našli, toda indirektna korist je ogromna, ako v ljudstvu zbudimo zavest, da moramo drug drugemu pomagati. Kdor sam najde dobrohotno pomoč, bo tudi drugemu rad pomagal. V tem tiči velika vzgojna vrednost naše postrež-Ijivosti.
Končno ne izolirajmo se izven službe, idimo med ljudstvo, razgovarjaimo se z njim neprisiljeno, kadar nanese prilika.
Takšno občevanje koristi več kakor veliki shodi. Beseda bo zalegla seveda samo pri tistih, ki nas poznajo, ker priprosto ljudstvo je nezaupno in sicer po pravici, ko vidi in čuti. kako se mu vsiljujejo razni izkoriščevajci. Pri takšnih razgovorih ne pobijajmo direktno napačnega mnenja, temveč skušajmo le zbuditi in dvigniti razsodnost, da bo sam znal presoditi. Potem ne bo nasedel vsakemu agitatorju in zgovornemu kričaču.
Povsod in vedno podpirajmo izobraževalna stremljenja med ljudstvom. Cim bolj ie ljudstvo izobraženo, tem bolj je samostojno., tem manj pristopno praznim frazam političnih agitatorjev^ tem bolj uvideva vrednost duševnega dela za materijalno blagostanje.
Dr. Ivanu Tavčarju.
Nikdar nisem in nikdar ne bom silil v ospredje, ampak ne morem si kaj. da mi je bil sedanji 701etni jubilar zbog mirnega m prikupnega obnašanja vedno politično simpatičen, radi česar sem ga vedno visoko čislal kot velikega Slovenca. Mož je bil vedno odkrit značaj, miroljuben ter goreče delaven za ideio svojega naroda. Kmetskega očeta sin ie z lastno voljo in talentom postal eden največjih mož v naši zgodovini.
Mogoče se bode kdo spodtikal nad temi vrsticami, češ, »Naš Glas« bodi nepristranski! Ampak bodimo odkriti in povejmo istino! Vsaj na tiste reflektiram, ki so malce starejši, ki se lahko spominjajo na razne dr. Tavčarjeve boje za naš narod in jezik ter vedo. s kako vnemo je rad vselej državne nastavljence zagovarjal. Dr. Tavčar pa ie tudi naš veliki risa teli in dela čast vsemu narodu.
Kaj sta storila g. jubilar in njegova ga. soproga svoj čas za revne dijake, to
LISTEK.
Adamič Ant.:
Sovražnik.
— Ni ga, ki bi ne bil boli ali manj osovražen. Ne ustraši se! In nikar se. prija-|Gj, ne hlini; kajti tudi ti sovražiš koga ... ’a- Morda si temu ali onemu zgolj anti-
l^tičen-------in ti zopet tega ali onega
preveč, recimo, ne moreš... Cim ’0'j odkrit značaj, tem ostrejše se obli-. * l,’e njegovo sovraštvo — in obratno;
čustvo kriči golo. Najizraziteje, naj-'aiteje se sovražijo med seboj nekulti-I lr^nc| in — otroci. L.e-ti često do smrti!
jjh je med kultiviranci, ki so c. bsi °d otrok ... Nepobitna resnica je, se včasih začrtita človeka že ob pr-
| vem pogledu. Nisi še spregovoril besede i ž njim in že ga mrziš. In obratno. Povod za sovraštvo ie marsikrat tudi neuteme-lien. izvirajoč iz labirinta lastnih duševnih konfliktov. To so robate nature. Tenkočutne. regenerirane, astralne nature so kot fin aparat: ali se združujejo ali pa se odbijajo ... Pomota ie izključena.
— Toda. kam sem zašel? Povedati sem hotel pač prigodo iz svojih dečjih let. Namreč o utemeljenem, globoko v duši zasidranem, neizprosnem sovraštvu, ki j sem si ga nakopal na glavo. Proti svoji volji! \ je rodilo tudi sovraštvo. Smrtno! Bil sem žrtev sirove nature in pa — razmer. Finejšemu aparatu je nekdo nasilno strl mehanizem.
Prijatelj ie zvil cigareto in jo prižgal. Potem je pripovedoval takole:
— Kakor veš. je bil moj oče učitelj. Prva leta sem oosečal našo predmestno šolo. ki je strinjala v svojem področju več okoličanskih vasi. Tako strog, kot z osta-! iimi učenci, oče ni bil nikdar z menoj, i Našvrkal pa me ie, toda vedno le doma,
\ v družini, če sem se pregrešil v šoli; nik-j dair pa ne v šoli. pred sošolci. Vedi in po~
i loži svoi kazalec na ta vozel!... Zakaj , ne tudi v šoli? O. kolikrat sem zaslužil! j Nc očitam, rečem le. da vzgojeslovje ne j pozna krvnega sorodstva.
— Odšel sem v gimnazij. Ob prvih : počitnicah nas je nekoč odšlo več sovrst-{ pikov na Posavje. Zasledujoč redkega ! metulja sem ostavil družbo, se oddalje-I val od dn;žbe in begal po travnikih za j metuljem. Zdajci sem se znašel pred go-I lorokim dečkom, ki je takoj prenehal z 1 brušenjem kose. Fant je vrgel koso na
ve samo tisti, ki ie užival dobrote za oasa studiranja.
Gosp. narodni poslanec proiesor Reisner poroča v jubilejni številki »Slov. i Naroda«, kaj da je storil ?. jubilar za j mesto ljubljansko, za .eveže ter mestne ! uslužbence.
Ne morem prezreti, da ne opozorim i kolege na imenitni članek g. univerzitet- j nega profesorja dr. M. Dolenca, kjer ka- ; rakterizira g. iubilarja kot zavednega Slo- | venca in izbornega jurista, ki je očaral celo nemške višje sodnike v Gradcu.
G. iubilarja ne bodem nikdar pozabil kot resničnega demokrata. Slišal sem: ko ! so se nekateri odborniki ljubljanski pritožili. češ nas ne pozdravljajo razni nižji I uslužbenci, iih je župan zavrnil: »Saj ni- : so za to tu. da nas pozdravljajo, ampak , da pazijo na red.« Tudi ko je prišel v pi- j samo. ni prezrl se predstaviti uradniku, j in ko sem se obrnil, me je spoznal in rekel: „E, no, mi dva se že poznava.44
Tovariši! Vzemimo si tudi mi malo , zgleda na g. jubilarju. Bodimo delavni, : trezni, dobrosrčni in vztrajni, hodimo po j poti naše uslužbenske vzajemnosti, spo- ; št ujmo drug drugega, pomagajmo skupno j zidati našo državo, da bodemo tudi mi. j ako nam bo sreča mila doživeti 70letnico, j lahko rekli • »Dokončal sem ter z mirno , vestjo počivam.« G. jubilarju pa kličem: ! Živel še mnoga leta!
Ljubljana, 27. avgusta 1921.
Leopold Primožič. |
Davčni upravitelj F. Pirkmaier (Sloven- j 3ka Bistrica!1
Službena pragmatika.
Zakon o zaščiti države je bil 3. av- i gusta t. 1. objavljen v »Službenih Novi- • nah« in je stopil s tem v veljavo.
Prvi in najnujnejši za tem bi bil urad-niški zakon. Za ureditev države so poklicani uradniki, in vsaka država ie dolžna, da skrbi za svoje uradništvo. S tern si krepi država temelj — si ojači položaj :n ugled v državi in izven države. Naš vrli g. minister dr. Kukovec ie že v ministrskem svetu dne 4. junija t. 1. stavil predlog, da se ima po ustavi takoj donesti službena pragmatika za vso državo z izenačenjem položaja in plač z ozirom na draginske razmere v posameznih mestih. Ravno tako je ministrski predsednik g. Pašič pred kratkim imel na seji radikalnega kluba obširen govor o uradniškem prašanju. Med drugim ie dejal, da je treba hitro izdelati zakon o uradništvu. ker mora biti uradnik samo državni uslužbence in se ne sme vtikati v politiko. Uradniški zakon bi zmanjšal marsikatero nezadovoljnost v državi — predvsem pa v južni Srbiii in v drugih novih pokrajinah.
tla. porimi oslo v oselnik in mi stopil na- : sproti. Oselnik :e hitro odpel in ga previdno zasadil v tla. Potem je uteknil obe roki v /coe. se razkoračil pred menoj; — in ko sem hotel napre,. im ie zastavil pot. Pogledala sva se: dobro sem spoz- i nal v njem svo-ega sošolca iz deške šole. Franceta. Že po rdečkasti brazgotini nad desnim, temnim očesom! Krepak, tršat dečko z veliko, razkuštrano glavo. bos. j v ogoljeni, sprani hlačevini neizvestne barve.
Okreml sem se. toda on me je po- : grabil za rokav, me potegnil s silo vznak, , da sem se spotekni! in padel v travo.
»Miruj. France!« sem kriknil in se urno dvignil na noge. A komaj sem bil na ; nogah, že se je zaletel v me in me sunil . v prsi da sem zopet padel vznak in na i i!a. Bliskoma sem si zopet pomagal na noge in se postavil v bran.
S tem se strinjamo vsi, ki hočemo vršiti svošo dolžnost in delati vestno, marljivo. nepristransko in nesebično v korist države, ki nam mora biti nad vse.
Ce si pogledamo predlog zakona o državnih uradnikih, poduranikih in slugah, katerega ie izdelal Savez državnih činovnika in službenika v Beogradu, vidimo, da ie v glavnem delu dober, v splošnem !.i se sicer dale marsikatere točke skrčiti — posebno so disciplinski predpisi preobširni Za tako veliko delo je potreben skupen solidaren nastop vseh organizacij. Sicer za nas ni pragmatika niq novega, ker smo jo imeli že od leta 1914. Vendar ie treba tak zakon prilagoditi modernemu duhu iu napredku. Vsem ie znano, da ie v ministrstvu za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov bila komisija, ki se je bavila že 1. 1919. z zakonom o začasnem izenačenju plač in nekaterih odnošajev civilnih in vojaških državnih uslužbencev. Ta zakon bi moral biti uveljavljen že 1. novembra 1919. Naša Osrednja Zveza je že takrat stavila nasvete in predloge k poedinim §§. Drugi je bil predlog zakona o uredjenju plata. penzija i drugih odnosa državnih službenika grad-janskega reda (projekt večine in projekt manjšine), ki bi moral biti uveljavljen že 1. septembra 1920.
Torej dosti komisij se je že bavilo s tem vprašanjem, a do uveljavljene službene pragmatike ni prišlo. Da se to ni zgodilo, so bile krive predvsem politične razmere, dosti pa organizacije same. ki se niso v taki polni meri zavedate dolžnosti. kakor bi bilo baš potrebno. Če govorim o načrtni samem, ki je bil razgla-glašen v »Našem Glasu«, se nočem spuščali detajlno v posamezne paragrafe, temveč hočem stavii te predloge k enemu ali drugemu iš.
Kar se tiče razdelitve državnih uslužbencev v 6 skupini (čl. 15), bi morda bilo bolje, če se, kakor v drugih državah ne gleda samo na predizobrazbo, temveč tudi na važnost in težavnost ter odgovornost in na dalekosež-nost službe. Taka razdelitev službeni-kov bi bila najbolj pravična in bi odgovarjala demokratskemu načelu. Torej v glavnem naj bode merodajna predizo-brazba in važnost službe, katero zavzema državni usluženec. Tukaj bi vladalo načelo, da je sposobnemu uradniku dana prosta .pot brez oškodovanja drugih.
Ravno tako se mora dati uradnikom z visokošolsko izobrazbo do tel razdelitvi najboljše napredovanje, ker ne gre. da se eni skupini z visokošolsko izobrazbo daie posebno doklado, drugim zopet ne. Tukai mora veljati pravica. V Avstriji imajo 19 skupin, pri nas bi se dalo število skupin skrčiti na 12—14. Sicer ie pa
stvar vseh skupnih organizaeii. da zavzamejo svoie stališče, ker pripisujem ravno razdelitvi službenikov v skupine največjo važnost
Člen 20 se naj v toliko spremeni: „Na poedinih stopniah te skale traja služba po 2 leti.« — »To zaustavljanje po razsodbi disciplin, sodišča ne more trajati več kot 2 leti.
Sprememba tega člena se mi zdi potrebrvi. ker mora uradnik v krajšem j roku napredovati kot dosedai. To so uvi-! dete tudi druge države in so temu primeir-j no rok skrajšate.
Dodatek k čl. 25; »Dokler trajajo iz-| redne draginiske razmere. dobivaio vsi i državni uslužbenci dnevnice.« (Osebne | draginjske doklade.) -• Kakor kaže, draginja v najkrajšem času še ne bo nehala;
| torej mora bitj ta S odprt.
Čl. 29 nai se glasi:	»Ako državni
! službenik pred 20. letom, a do 15. letu ; službe, doseže naivišio plačo svoje kate-! gorije. ostane s to plačo do izoolnienega ; 20. leta službe; počenši z 21. letom službe. dobi vsako leto do konca svoiega službovanja no 50% od poslednje perijod-ske povišice svoie kategoriie. Ta dodatek se računa v pokojnino,« — Z izpremem-i bo tega člena naj vlada neki alirnentacij-,l ski princip, ki nai kaže, da ravno v teh letih t. i. do 20. službenega teta. državni i uslužbenec največ potrebuje. Zato mu je tieba tudi zasigurati boljše naipredovanje. Da se dodatek računa v pokojnino, ie važno, ker bi se drugače marsikateri ; uslužbenec premislil stopiti v pokoj.
Dodatek k čl. 44:	»Za vsako cez-
urno delo mora dobiti drž. uslužbenec čezurno pristojbino, ki io določi ministrski svet.« - Kakor vsak navaden dela-! vec. tako ima tudi državni uslužbenec | kot duševni delavec pravico, da to zahteva.
Dodatek k čl. 54: »Za otroke-dijake nad 21 let ki hočejo dovršiti študiie. ostane dodatek — če dokažejo s spričeval1, i da so napravili potrebne redne izpite.«
j To se mi zidi primerno, ker je pač znan(>< j da v redkih slučajih dovrši otrok z 21. teti visokošolsike študije.
Dodatek k 51. 59: »Isto tako ima službenik pravico do brezplačne oskrbe (pretirana stanovanje, zdravniške moči) II. razreda v vseh državnih bolnišnicah in zdraviliščih.« — To ie veliko socijalno vprašanje, za katerega pravično rešitev bi morate skupno nastopiti vse organizacije. Državnim uslužbencem se mora tud' v tem oziru nuditi največjih ugodnosti.
Čl. 75. naj se glasi: »Ako se dopns* iz službenih ozirov ne bi mogel v obče ali le deloma uporabiti v enem letu. prenese s pravico na prihodnje leto.«
»Kaj mi hočeš? Le približaj se mi še | enkrat, da ti izbijem zobe,« sem hropel, se junačil in stiskal pesti. Ozrl sem se po prijateljih — bili so že daleč, daleč tam j nekje na poti. Zavpil sem na pomoč, a : čul sem jedva samega sebe ... Žive duše nikjer v bližini: bil sem sam. meni nasproti moi sovražnik, nad nama žgoče solnce.
Roki na hrbtu držeč se mi ie bližal oprezno kot mačka.
»Pusti me!« sem se zgrozil in mahal j s pestmi. Tik pred menoj na se je nena- ; vloma vrgel na tla in meni pod noge. Spodnesel me ie. da sem se prevrnil in j potem sva se borila. Toda on. moj so- j vražnik, ie bil krepkejših mišic: obvladal i mc ie naposled in me na zobeh ležečega ! ves razdivjan zajahal.	i
»Mirni, miruj, lepo te prosim! Saj j vem. da si močnejši od mene,« sem sikal
se zvijal kot strigalica, če jo 'Pirl.tlS1 (*' ičesar ni odgovoril, pač pa me ' j snil z vso silo za vrat v travo.	'
se bil kmalu, udaril sem ga s ■bet:	on pa se ie pomaknil n/lt.C) 1S1
) meni. na pleča, spodnesel m' ]e^ ev0; teem desno roko in spodvrnil one rok id svoja trda kolena. .Glava mi je bm čas prosta, vzmetaval sem '° Pokonci, da siten udarec na teme ■ m Klava
nahnila.	, ,	,
»Pusti me!« sem moledoval. M°j ražnik na meni se ie oddihaval in zbiral ivih moči. Toliko, da sem opazil naa :boi njegov spačeni obraz: jezik je bul postrani iz ust kot pes. iz obraza n žarelo kot nekaka sadistična nas'4vya_ lorda sc je ta naslada družila. P' ovala nezavestno? Kdo ve!
(Konec nnhoT)
bila. ako bi se ta'kim državnim uslužbencem, ki iz službenih ozirov niso m oprli v enem letu domist nastopiti, dopust, le v polovico na prihodnje leto vštel. Potemtakem so vedno na boljšem tisti, ki jra lahko izrabijo. Pravično je torej, da se v takih slučajih ves neporabljeni dopust šteje na prihodnje leto.
Dodatek k čl. S2 lil: »Podšefi mini-sterstev in predstojnikom uradov, katerim ie poverjena služba v zvezi z izrednimi nalogami ali pa s posebnimi socijal-nhni ozir. reprezentativnimi dolžnostmi.«
Dodatek k čl. S2 IV: »Vsi ostali nižji stareišinski položaji in uradnikom, ki ima-io izredno odgovornost.« — Izprememba tega člena se mi zdi pravična, ker ni vseeno, kakšnemu uradu uradnik načeluje. To je potrebno upoštevati, sicer bi sc marsikateremu vodji zgodila velika krivica.
Dodatek k čl. 177:	»Ravnotako so
vse prošnje v zadevali, ki se tičejo stanovskega položaja, na državne oblasti kolkovine in pristojbine proste. — Tudi ta ugodnost je za drž. uslužbence velikega pomena.
Dodatek k čl. !S5 (Prehodne odredbe); »Izjemoma se šteje med službenim razmerjem odsluženi prezenčni rok vojaške službe docela v začasno napredovanje.« — To je posebno važno za one uslužbence, katerim se ie po § 57 lit. f. avstrijske službene pragmatike vštelo le 1 leto vojaške prezenčne dobe v časovno napredovanje.
2.): V avtomatično napredovanje se šieie drž. uslužbencem vsako vojno leto za 18 mesecev. Kot vojna leta veljajo za Srbijo in Črno goro 1. 1912 in nadaljna, za ostale dele države pa I. 1914 In nadaljna do vštetega 1. 1918.“ Skoraj vse države bivše Avstrije so vštetie vojnih let upoštevale v časovno napredovanje. Isto-tako tudi južna železnica svojim uslužbencem. Vse organizacije kraljestva Srbov. Hnvatov in Slovencev bi morale v tem oziru napraviti korake pri vseh merodajnih činiteljih. da se ta naša želja uresniči.
To bi bile glavne izpremembne točke: v malenkosti se ne spuščam, ker sem uverien da bo vsa pragmatika pretresena še v skupni seji Saveza v Beogradu. Mora pač biti dobro in točno stilizirana. Kar se pa tiče dolžnosti drž. uslužbencev, ie potrebno, da vsak uslužbenec izpolni to, kar je s prisego obljubil. Pravico lahka je zahteva — če izpolnuje službo točno in vestno po zakonitih predpisih. Proti onim, ki tega ne upoštevajo, je treba takoj z energičnimi sredstvi nastopiti. Zato so tukaj disciplinski predpisi, ki dajo pod-laRo nadaljnjemu postopanju.
Proč s korupcijo! Proč s protekcijo! j e tako bo naša uprava vzorna in čista, •n ravno to hočemo z novo pragmatiko doseči. Apeliram na vse merodajne kroge, ki so drž. uslužbencem naklonjeni, osobito na naše vrle uradniške poslance, posebej na predsednika Osrednje Zveze. g. noslanca prof. Reisnorja. da se vsi z vso vnemo zavzamejo, da bo novi uradniški žnkon res še to leto uveljavljen. In ko to dosežemo, prične nova, boljša doba za lavne nameščence.
firačun — Maribor:
Moj „confiteor".
„Kakor razvidim iz različnih dopisov,
' ji*1 ie Prejelo uredništvo z ozirom na 'n,a Članka v zadnjih številkah »N. 01.« m®nekateri tovariši-uradniki niso razu-drugače bi mi ne mogli podtikati • da sem hotel braniti komuniste ali
, celo opravičevati njih taktiko. Izjavljam : predvsem, da nisem bil nikdar komunist, j da nisem nikdar volil komunističnih kan-: didatov in nisem imel do sedaj prav ni-; kakih stikov s to strujo, da nimam potem-' takem sploh nikakega zanimanja na pod-| tikanimi mi dejstvi. P.oznam pa komuni-I stično povrstnost misli ter sem jo sma-I tral iz vsega početka za nesrečno in po-gubonosno naši državi davno prej. ko so se odločili merodajni krogi udariti po stranki. Razlogi za izrečeno trditev sledijo.
V vseh svojih člankih razločujem duševne voditelje komunističnega pokreta in nerazsodno množico, ki umeva idejo po svoje. Prvi so pripravili zločinske napade. drugi so jim bili le sredstvo, da dosežejo namen, in opora, ki je glavarjem krepila hrbtenico in jih vzpodbujala k te-; rorističnim dejanjem. Množica pa se je pridružila voditeljem le. ker so. znali tl spretno izrabiti naše neurejene in spod-tikljive notranje razmere. Vzrok, da je mogla pridobiti pri nas komunistična misel toliko privržencev med nerazsodno množico, leži pred vsem v nezadovoljivih živlienskih razmerah in težkočah ob- j stanka.
»Historia magistra vitae.« Komunizem ni povsem nova ideja, mogoče iznajdba kakega Ljenina ali Trockega, tem-j več stara kakor človeški rod. Naši pra-I dedi so bili komunisti v pravem pomenu ! besede, istotako prvi kristjani i. t. d. Kar j pa je bilo starim Slovanom, ki so poznali j le stan poljedelcev in živinorejcev, v ko-j rist in spas, bi bilo nam vpričo ogromne ' delitve dela in brezbrojne množine raz-' ličnih stanov, ob močnem nasprotju zna-j čajev in gorostasni razliki v inteligenci in i izobrazbi v škodo in pogubo. To so uvi i deli narodi kakor Angleži, Francozi, Nem-| ci i. dr. na dosti višji kulturni stopnji stoječi ter odklonili zato Moskovsko internacionalo kot neizvedljivo. No — in ne | kaže li slučaj boljševiške Rusije, da ideja j sama ne pripravi lene množice do dela in i ne ustvarja kulturnih naprav brez sile?
! Na drugi strani vidimo, da popuščajo bolj-| ševiški krogi korak za korakom v svojih i nazorih ter se odmikajo dan za dnem dalje od pravih komunističnih naukov, ki so i bolj opustošili in ugonobili nekdaj mogočno Rusijo, kakor je mogla svetovna : vojska. Je pač praksa različna od teorije!
Zgodovina nam kaže, da nastopa komunizem kot »odrešenik« človeške družbe v tej ali oni obliki vedno, kadar se loti nezadovoljnost otopele množice kot posledica vojsk, pomanjkanja in izkoriščanja Tako ga vidimo na površju po tridesetletni voiski. ga opazimo 'grati glavno Liiogo v veliki francoski revoluciji, ga zazremo zopet po svetovni vojski v večjem. ali manjšem obsegu, z večjim ali j manjšim uspehom po celem svetu. Toda , nikdar v novejši zgodovini in tjikjer se i ! do sedaj še ni izkazal za silo. ki gradi in 1 j osrečuje, temveč povsod kot moč. ki ruši j in upropašča.
Če zavračam idejo samo kot neizvr-: šljivo in pogubonosno. v toliko večji meri l moram obsojati še le sredstva, ki se jih j poslužujejo komunisti, da pridejo' do vla-I de. Izraz narodove volje so zakoni, ki jih | ustvarja narod po zato izvoljenih noslan-I cih Dolžnost komunistov bi bila vplivati na zakonodajo in uveljavljati svoje ideje tem potom, nikdar pa postaviti se izven |.zakona. Stranka, sploh vsaka oseba, ki ! krši zakone, se pregreši po mojem mnenju , oj oti narodpvi volji, ki je uveljavila za-I kon. Že iz tega razloga zavračam zavratne komunistične napade, ne glede na to.
da jih obsojam še vse hujše z zgpli človeškega stališča. To se menda vendar jasno vidi iz vseh mojih dopisov.
Zakoni so pa pisani in nepisani. »Ne ubijaj!« »Ne kradi!« i. t. d. ie že izza Mojzesove dobe citati iz vseh človeških zakonikov. Vsakdo ve, da ga čaka stroga kazen, ako se pregreši v teh točkah. Ako pa zacarini carinarnik blago le. ko je prejel i od stranke primeren »bakšiš«. ki ga ni izrecno zahteval, ako kutoi mesar kravo po 5 K žive teže za kg. prodaja pa meso z uradnim dovoljenjem p.o 30 K, ako srno kupovali domači sladkor po 70 do !;0 K. k( je stal tovarno največ 16 K i. t. d. i vse to sodnijo prav nič ne briga. Vendar . na mi pravi zdravi razum in pravni čut. | da tu ni nekaj v redu. V omenjenih sluča-! iih so kršili dotičniki nejMsan zakon v svo-I jem srcu in. ker jim je »auri sacra fames«
' docela uglušila vest. se počutijo pri teh premenah izvanredno dobro. Položaj pa hi se na mah izpremenil. ako bi se nepi-i san zakon sprejel v državni zakonik, kjer bi se kaznoval vsak tak prestopek s piri-; merno sodnijsko kaznijo.
V enem izmed zadnjih uradnih listov čitamo nekaj dobrih naredb v svrho pobijanja draginje. Toda naredba ima sicer zakonsko moč a ni — zakon. Jih ze slišim, nergače, mrmrati: »samovolja posameznika«. »absolutizem« in kar je še več tako »lepih« rekel. Da se izvije tudi godrnjačem orožje iz rok. se naj odloči ^ vlada in spravi take in slične stvari v obliki predlogov pred parlament. Upam. da imamo tam. za božjo-voljo, vendar še toliko poštenih in nesebičnih zastopnikov v vseh strankah, da bodo taki zakoni dobili sai večino.
S takimi postavami pa se bodo tudi pri nas ustalile razmere, ker omogoču-ieio i malemu človeku življenje. Kakor nitro pa se doseže to. ne bode množica dirjala več za tujimi, utopističnimi idejami. Naš komunizem se razblini v dim, kajti peščica sanjarskih in domišljavih voditeljev komunističnega pokreta brez številnega ozadja ne more biti nikdar državnemu obstoju nevarna.
V tem smislu sem pisal vse svoje članke, ker smatram dobre socialne zakone za pobijanje komunistične hidre ravno tako potrebne, kakor udarec, ki jih je do sedaj prizadiala vlada komunističnemu pokretu. Kdor je te članke pazljivo čifal. ni mogel pri najboljši volji najti nl-česar drugega v njih.
Tovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite ž njimi -------------naročnino: —----------------
Opazke.
Naredbe, zakoni in njih izvršitev.
Kričimo po zakonih proti oderuštvu itd. Imamo že celo vrsto dobrih naredb, a kai pomaga, ko se ne izvršujejo- Poznam uradnika, ki je že pred stanovanjsko naredbo plačeval nad 300 K mesečno za stanovanje, ki je pred vojno stalo 60 do 80 kron. Mirno je vzel neopravičeno povišanje na znanje, češ: če se kregam z gospodarjem, pa me o prvi priliki vrže ven. Imamo tudi že zakone, ki prepovedujejo podkupovanje uradništva, in vendar se toliko govori o podkupovanju. Kjer ni tožnika, ni sodnika. Najboljši zakoni ne pomagajo, če se ne izvršujejo. Tudi najnovejša stroga naredba zoper podraženje življenskih potrebščin ne bo nič zalegla, četudi smo v pravici. Žena se mi toži čez trgovca, peka ali mesarja. „Dobro, pa ga ovadim,“ rečeni: ona pa me zaklinja za božjo voljo, naj ne ukrenem ničesar, češ potem sploh nikjer ničesar ne dobimo. Čemu torej zakoni in naredbe?!
Vestnik.
Pozor! Dasi poteka že tretje četr-lelje. vendar še mnoso vr. naročnikov ni obnovilo naročnine vkljub vposlanim jim položnicam. Prosimo jih, da to store takoj. Mnogo naročnikov pa je z naročnino v zamudi tudi še za drugo četrtletje, da, nekateri niti naročnine za prvo četrtletje niso popolnoma poravnali. Vsem onim, ki nimajo plačane naročnine do konca drugega četrtletja, priložimo danes izpolnjene položnice. Na te smo jim napisali svoto, ki je plačati na naročnini do vštevši 30. septembra 1921, to je do konca tretjega četrtletja. Prosimo, da se to vpošteva in se nam dotični zneski nemudoma nakažejo. Zelo mnogim naročnikom, ki so bili z naročnino v zamudi po pol leta in tudi dalje, ki na vse pozive niso vposlali naročnine in dosledno prezirali poslane jim položnice, morali smo list vstaviti. Tem smo že oziroma jim pošljemo izpolnjene položnice posebej in jih prosimo, da vendar store svojo dolžnost in nam plačajo dolžno naročnino, ker bomo sicer res prisiljeni, poslužiti se od nekega tovariša v našem glasilu nasvetovanega indeksa. Vsi naj uvažujejo, da naš list vsled majhne naklade veliko stane in da radi tega naročnine ne moremo popustiti nikomur. Stanejo nas pa mnogo tudi položnice, zato naj se je vsak posluži takoj in ne čaka, da mu jih pošljemo po večkrat!	Uprava.
Poziv davčnim izvrševalcem. Po poročilu blagajnika Gustava Mlejnika v Škofji Loki na Gorenjskem so nekateri člani s celoletno članarino, večina članov pa z manjšimi zneski za letošnje društveno leto še v zaostanku. Vse te tovariše poživljam, naj nemudoma pošljejo zaostalo članarino zgoraj imenovanemu blagajniku, da mu ne bo treba iz svojega zalagati na četrtletnih prispevkih za „Osrednjo Zvezo". Članarina znaša za prvih C mesecev 12 K, a za drugih 6 mesecev 24 kron. Novi člani plačajo tudi enkratno vpisnino v znesku 4 K. Nekateri novinci j se še niso priglasili k društvu. Upamo, da ne bodo tako brezobzirni, da bi delo in požrtvovalnost svojih tovarišev brezvestno izkoriščali zase in ostali še nadalje iz ven društva. Primorani bi bili, jih javno z imeni pozvati k pristopu v društvo, aku tega skoraj sami ne store. Enake pravice in koristi, tudi enake dolžnosti za vse! Trotovskih izjem ne bomo trpeli v svojem stanu! Torej ne mašite si več svojih ušes! Za društvo: Fr. Rojec.
V zadevi izdaje pravilnika fin. kontrole je društvo na 10. t. m. interpeliralo gosp. prof. Reisnerja in na 11. t. m. interveniralo pri gosp. poslancu dr. Žerjavu v isti zadevi ter v zadevi preprečenja odpustov začasnih poduradnikov, ki postanejo po zasedbi meje po pograničnih četah čezštevilni. V intenciji društva je namreč, da čim bi imelo priti radi previ-
I sokega staleža pcdurad. fin. kontr. v Slo-; veniji do odpustov, naj se izposluje pre-; meščenje v druge pokrajine in s tem omo-| goči tovarišem nadaljno službovanje. G.
1 poslanec dr. Žerjav je obljubil v tem svo i jo pomoč. V isti zadevi, namreč radi pre-! prečenja odpustov nadštevilnih pojom ! preineščenja je društveno vodstvo preda ' lo dne 12. t. m. osebno referentu za fin.
; kontrolo pri delegaciji min. fin. gosp. vni fin. svet. Kostanjevcu tozadevno spomenico, ter je tudi ta gospod obljubil svojo osebno kar najizdatnejšo podporo.
Prošnja. Z gospodom, ki je svoj čas objavil nekaj člankov v „Našem Glasu" pod psevdonimom „K. Arnošt (Ljubljana)", želim govoriti ter ga prosim, da mi sporoči svoje pravo ime in naslov. — Franc Ilovar, finančni rpč. uradnik, Ljubljana, Resljeva cesta 1/1.
Društvena pravila fin. kontrole so se oddala koncem julija t. 1. pristojni oblasti v odobrenje, a niso še potrjena. Društveni predsednik je posredoval dne 13. t. m. pri merodajni oblasti, kjer se mu je takojšnja rešitev zadeve obljubila. Po po- | trdilu se bodo pravila natisnila In opremila z društvenimi izkaznicami. Dotlej se j člani naprošajo, da ne zahtevajo članskih ^ izkaznic, ker jih društvo ne more nuditi, j Kaj ie z izenačenjem plač neukaznih j državnih nastavliencev? Že nekaj mese- !
cev je preteklo, odkar so bile izenačene j j plače definitivnim državnim uradnikom in !
uslužbencem. Prejeli so tudi 10% povišek | ; na dravinjski dokladi. Kakor ie bilo svoj- I i čas razglašeno, bi se morale plače neu- ; I kaznih državnih nastavliencev izenačiti ! po predlogih, ki bi iih stavile posamezne pokrajinske vlade. Če in kedai se je kaj v lem smislu ukrenilo, dosedai javnosti ni znano. Dokler narn ne bodo izenačene plače, seveda tudi ne dobimo onega 10% poviška, ker bi se ta moral odmeriti po sedanji dravinjski dokladi oziroma dnevnici (56 K) in bi torei ta povišek n. pr. pri ! pisarniškemu pomočniku znašal več. nego j nri oficijantu. Gre nam ne toliko za izena- I
I čenje plače (katero bo itak predvidoma j neznatno), kakor pa za 10% povišek na j dravinjsko doklado, kateri nam — po mo-iem mnenju — pripada kakor stalnim uradnikom in nastavljencem od 1. maja tl. Skrajni čas bi torej že bil. da se to vprašanje čimpreje reši, posebno če se upošteva dejstvo, da približno 500 prizadetih (samo v Sloveniji) nestrpno čaka na končno ureditev te zadeve.
Taksa za prostovoljne prispevke znaša do 1. 9. 1921 od vsake osebe — 50 vinarjev.
Književnost.
Vrh Razglednika druga štev. ilustro-vanega, poljudno znanstvenega mesečnika je pravkar izšla; že prvo številko je znani kritik J. K. pohvalil, isto smemo reči o drugi. Na list smemo biti ponosni vsi javni uslužbenci, ker ga je ustanovil naš kolega in prav veseli nas, da smo dobili v svojo sredo moža, ki ni samo resen uradnik v času pisarniškega dela, temveč tudi spreten urednik izven pisarniških ur. Naše družine skoraj niso imele primernega razvedrila, posebno ob dolgih zimskih večerih. Teolog in pedagog, meščan in delavec imata svoje čtivo, le javni uslužbenci smo bili popolnoma zapuščeni; po čitalnicah in kavarnah smo obračali dnevnike, česar pa se končno tudi naveličaš. Nekateri so bili naročeni na inozemske ilustrovane liste; dandanes je to predrago in preveč otežkočeno, zato treba seči po d o m a č e m listu, ki ni nič slabši, nasprotno, ponosni smemo biti Jia mesečnik, ki za 25 K podaja 32 str. obširno številko. Kakor je g. J. K. pozivljfl-razumništvo na list Vrh Razgledni-k a, tako pozivam gospode uslužbence tudi jaz, da si ga zberejo kot svoj list. ki ne sme manjkati v nobeni družini: enako radi ga bodo čitali soproga, hči ali sin kakor oče sam. — Uprava je v Mariboru, Slov. ulica št. 15. List ima tudi oglas za „Naš Glas" in torej zasluži tudi s te strani pohvalo.	Dr. R.
■■i
■
n
.nnnjsai
■aa
a
(2
■
H
»
VELIKA
ZALOGA
manufakturnega ter inozemskega modnega blaga.
Na debelo! Na drobno! BOGATA
; Solidne cene! : :: ----------------
imill 111 ATEUJE.
Srajce, samo veznice (kravate), nogavice LIJ.
PRVA KRANJSKA RAZPRŠILU
IZBIRA
OBLEK lastnega izdelka po najnovejšem kroju.
85-
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni »rg, pod Narodno kavarno.
m Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji _
I R. RANZINGER |
Ljubljana spedicijska pisarna Ljubljana ■
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzinger. 24—2 Interurban telefon 60.^^^
I
I
I


		l\LU. LHuIUJuh l U. J. V LJUMI1I			
		dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit			
Tl		proti poroštvu, zaznambi na službeno prejemke in	i			
	--	zastavi življenskih polic na daljin dobo in profi	"T	—.	
		malim mesečnim odplatilom :: 7% obresti.			
1		UILNE Vlil SE HESIUJEJO PO			
		4%-			
		Prošnje se rešujejo zelo bitro. Zahtevajte prospekt!			
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.