DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Pred Stettinofii so se zlomili močni napadi treh sovjetskih armad Severno od Ratiborja je biln naša glavna l»ojna črta preložena naprej _ Nov sovjetski napad na Kttstrin — Zlom sovražnih napadov pri Trierju in Frnulauternu Fiihrerjev glavni stan, 9. III. DNB Vrhov, poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem so vdrle lastne bojne skupine nn obeh straneh Blatnega jezera v globoko razčlenjeno (.ovražno glavno bojno polje ter vTgle Sovjete iz več močno utrjenih odsekov, ki so jih pa obdržali napram številnim napadom novo dovedenih boljševiških sil. V Slovaškem Rudogorjn so obdržale naše zaščitnice v žilavem obrambnem boju dolinsko ožino okoli Zvolena proti vztrajno močnemu sovražnemu pritisku. Na obeh straneh Visoke Tatre so bili razbiti boljševiški ogledniški sunki. Grenadirji in lovci so vdrli severno od Ratiborja v sovjetske pripravljalne položaje ter so kljub žilavemu odporu preložili našo glavno bojno črto naprej. Sovražnik je pričel T juga in severa po močni topniški predpripravi ponovno t napadom na K ii s t r i o. Na zunanji obrambni zoni pred-mostja Stettin so se v težkih, za sovražnika izgnb polnih bojih zlomili vztrajno močni napadi neke boljševiške oklepniške in dveh pehotnih armad. Nemške pomorske sile so z dobrim uspehom podpirale težke ob-mnibne bitke vojske ob Stettiner lloff u. V žarišča velike obrambne bilke v vzhodni Prusiji so vdrli sovražni oklepniški oddelki kljub našemu zagrizenemu odporu v naše položaje med Behrentom in pruskim S t o r r a r d o m ter napredovale proti severu. Njihove osti so bile zaustavljene med Karthaus — Schfln-e r k o m , preko 50 sovjetskih oklepnikov pa je bilo uničenih na tem področjo. V Kurlandiji se bore naši oddelki vzhodno od Fraenburga v Obrambni uspehi ob Renu in v Kurlandiji uspešnem obrambnem boju proti pre bijalnim poskusom sovjetskih sil, ki iih podpirajo močne sile borbenih letalcev. Zaščitne ladje neke lastne spremljave so sestrelile v sodelovanju z lovskimi letulci pred norveško zapad no obalo 6 nnpadajočih sovražnih letal, 5 nadaljnjih pa so sestrelile letal sko-obrambne sile nemške mornarice nad Nemškim zalivom. Ob spodnji Renl so tudi včeraj odbile naše čete v junaškem zadržanju močne sovražne napade na področju pri X a n t e n u. Na ostalih bojiščih predmostja pri Weselo je sovražnik po skromnem napredovanju obležal v našem ognju in izgubil številne oklepnike. Nn odseku Koln so potisnili Ame-rikanri uuše sile na vzhodno obalo Rena nazaj, medtem ko jim nudi b o n n s k n posadka v razvalinah mesta ogorčen odpor. V trikotu R h e i n — M ose I so sovražni oklepniki predvsem napredovali proti spodnjemu teku reke M o s e I. Med reko A h r in zapadnim E i f e 1 o m se bore nnše čete v težkih obrambnih bojih proti sovrnžnim oddelkom, ki prodirajo predvsem z zapada. Sovražnik, ki je napadal vzhodno in južno od Trierja, knkor .tudi pri F r o n 1 n u t c r n n , je obležal v našem ognju. Iz Italije ne javljajo o nobenih večjih bojih. Severnoameriški strahovalni letalci so odvrgli podnevi bombe na mesta v rensko-mainskem področju, kakor tudi na rensko-vvestfal-skem in jngovzhodno-nem-š k e m področju. Hamburg in Ka«. sel sta bila ponoči cilj britanskih strahovalnih napadov. Povračilni ogenj na London traja nadalje. »Trenutek, ki prinaša preokret« Berlin, 9. marca. Reichminister dr. G6bbcls je naslovil svoj najnovejši uvodnik v tedniku »Das Reich«: »Trenutek, lei prinaša preokret«. V njem navaja duhovne činitelje onih sil, ki so končno odločilne za izhod vojne. V tej zveri prihaja do ugotovitve, da igra v vojni nepredviden dogodek, ki pa sestavljajo v glavnem sile, ki jib ni možno naprej določiti in duša, najmanj enako veliko vlogo, kakor realni taktorji vojnega vodstva. V odnosu na narodno silo ima nemški narod napram svojemu sovražniku, tako piše dr. OSbbels, premoč, ki je oni nikakor ne morejo izenačiti. Ta premoč pa bo lahko uspešno posegla v tok dogodkov šele po gotovi dobi. To obdobje morajo Nemci pričakati, tudi za ceno številnih žrtev. Kajti ta čas bo prinesel končen preokret vojne. Dr. GObbels izvaja v posameznem v članku med drugim naslednje: »Izkušnja uči, da človeku ni dovoljeno razpravljati ali špekulirati o potrebi vojne. Ta se pojavi v onem trenutku, ko je potrebno z vso silo naravnega dogodka ter se konča večinoma popolnoma nenade-jan z najbolj divjim izbruhom sil. Ta ura prinaša blagoslov narodom, ki hoče i o v zgodovini kaj pomeniti. Ti se morajo v vseh kritiCnih položajih vojne pripraviti. da tie mine ta ura neizkoriščena. Kdor ob koncu vojne, četudi krvaveč iz tisoč ran, stoji na bojnem polju ter ne leži pod nogami svojih sovražnikov, ta bo vedno in povsod zmagovalec. Naš narod je v vseh kritičnih situacijah te vojne vedel vedno natanko, kako se mora zadržati ter se ie na ta način otrcsel vseh nevarnosti. To je dokaz za višino njegove politične morale in življenjske spretnosti, ki zahteva od človeka, da je dorasel vsakemu položaju. Dejstvo, da tega naši sovražniki ne morejo in nočejo razumeti, kaže bolj kot vse drugo, da precenjujejo nemški narod popolnoma napačno. Borbe na bojiščih bodo ostale do konca vojne tekoče Nikakor ni domnevati, da bi se pojavilo kadar koli popolno otrpnjenje. vsaka stranka, ki se bori, bo do zadnje ure te borbe poizkušala, da si pribori končno zmago. Ugotovitev, da je vojna že prekoračila svoj višek, nikakor noče izraziti, da bo odslej popustila intenziteta vojne. Nasprotno, ravno sedaj v zadnjem stadiju bo vojna vodila do lurioza delovanja vseh orožij ter nenadno in nejiosredno popolnoma ohromela. Zaključno kolo bo tudi odločilno kola Kdaj pa bo prišlo to odločilno kolo, tega ne more nihče prerokovati To zavisi od mnogih nepredvidenih dogodkov. Razen tega pa je sovražna koalicija sestavljena tako heterogeno, da ni možno povedati naprej, kako bo reagirala v tem ali onem primeru. Vojna je v teku 5 letnega trajana doživela različne spremembe. Ravno zato, ker zahteva ta vojna tako visoke žrtve od narodov, ki so v vojni udeleženi, se zdi tem bol potrebno, da sc ji postavi za osnovo napram svojemu narodu močno prepričljivo silo. O tem pa ne more biti v sovražnem taboru nobenega govora. Kajti sovražnik vodi vojno danes s temi, jutri z drugimi gesli. Mogoče bi kdo domneval, da je možno tako pomanjkanje duševnih in duhovnih pospešnih sil vojne nadomestiti s premočjo v gradivu. To pa ie nemogoče, kakor nas uče zgodovinske izkušnje v tej vojni. Ce se pri nas ne izpolnijo sovražnikove napovedi o zmagi, tedaj je potrebno to sklepati iz tega, da stopamo grozečim slučajem z učvračetiim svetovnim naziranjem nasproti in črpamo iz njega ravno sile, s katerimi smo kos vsakemu položaju. Nikoli ne moremo dovolj poudarjati, da se odigrava ta vojna ne le na ravnici dosegljivega. Ce bi bilo temu tako, bi bila vojna le potek mehaničnega sveta, ki ne more predložiti nobenih zgodovinskih elementov.« Moskva proti grški vladi Ženeva, 9. marca. Dočim jo vodil Kremelj doslej boljševiški prevrat v Grčiji boli »neuradno«, pa se jo pokazalo te dni sovjetsko vmešavanje v grško zadeve že v neprikriti obliki. Moskovska poročevalska služba je napadla vlado generala PlastiTasa, katoro so postavili Angleži, z obdolžitvijo, da »mane vrirac ekstremna desnica na Grškem na način, ki spominja na >Melaxasovo diktaturo«. Te jasne moskovske besede so gotovo izraz ogorčenja v Kremlju, ker sta si upala britanski in ameriški diplomatski zastopnik v Bukarešti skromno ugovarjati proti boljševiški sestavi vlade v Romuniji. Berlin, 9. marca. Bitki na zapadu in vzhodu stremita k novim viškom. Zahodno od srednjega Rena hočejo zrušiti Severnoamerikanci z oklepniškimi klini, ki so jih zabili proti izlivom Ahre in Mozele, nemško bojišče v Eiltu. V ponedeljek so dosegli v smeri proti Sin-žigu in Koblenzu globoke vdore, ki pa so jih Nemci s protiukrepi ob bokih zajezili. Na vzhodnem bojišču so ojačili boljševiki svoj pritisk proti stettinskemu področju in zahodno od ?podnje Visle. Njihovi težki napadi so se zaustavili ob nemških zapornih branikih, ali pa so jih Nemci odbili. V Kurlandiji in pri Kil-Mrinu so zabeležile nemške čete obrambne uspehe, na področju Lauhana pa so razbile močne dele 3. sovjetske gardne oklepniške armade Ostali boji na nemških bojiščih, tudi lastni napadi južno od Trierja ter obramba zvolensk^ga področju na Slovaškem so imeli trenutno le podrejen pomen. Iz težkih bitk na zahodu in vzhodu so se izločili trije dogodki kot primer za nezlomljiv bojni duh nemških vojakov. To so obrambni uspeh nemških padalskih lovcev ob predmostju zahodno od Vesela, junaški boj posadke Grau-denza ter obnašanje mornariških enot na Pomorjanskem, koder so se prvič udeležile bojev nn kopnem. 7nhodno od Wesela so nanadli 1. kanadska armada ter tleli 2. britanske in 0 ameriške armade po silovitem topniškem ognju in delno pod zaščito megle. Nemški padalski lovci in grenadirji so iz obrambe prešli v protinapad, vrgli nasprotnika, ki je pri Veenti prehodno napredoval, nazaj ter uničili severno od Rheinberga 10 sovražnih oklepnikov s sredstvi ra boj iz bližine. Nadalini svetal zgled so podali branilci Graudenza pod poveljstvom generalnega majorja Fricka. Ze pred štirimi tedni so pričeli tu napadati boljševiki z vzhoda in juga, nekaj dni nato po izvršeni obkolitvi preostankov pa tudi z zahoda. Pred tem krajem so izkrvaveli številni sovjetski potki in neštete oklepniške brigade, kot se je to zgodilo pred 140 leti z. Napoleonovimi četami ob železni Courbisierovi volji Se v gorečih razvalinah z bombami in granatami uničenega mesta so pričakovali nemški vnjnki, ki so dobili v zadnjih dneh malo oskrbovalnega gradiva, ko so izstrelili poslednie naboie. sovražnika z golim orožjem. Bojne čete vojne mornarice so se izkazale pri svojih prvih bojih na kopnem. Ko so se borile ob Die-venowu, da bi prestreže sovražna okVn-niška krdela, so uničile v dveh dneh 31 sovjetskih oklepnikov s sredstvi za boi iz bližine Nadaljnjih devet sta spravil* s poti dva protiletalska topa. kl sta jim bilo dovedena v podporo. Kljub večte-denskim obrambnim bojem niso izgubile nemške četve svojega napadalnega duha. To se je pokazalo razen pri nadaljevanju nemških protisunkov in napadov med Ruwerjem in Saaro zlasti v težkih udar cih, katere so zadali Nemci pri Laubann močnim delom tamkaj napadajoče 3. sovjetske gardne oklepniške divizije, ki so jo razbili. Tu je vrgla v šestdnevnih težkih bojih ojafena 103. oklepniška brigada pod vodstvom polkovnika Mutn-mera večkrat v mesto vdrle sovražne sile i energičnimi protinapadi vedno znova nazai Osvoboditev Laubana pa je le zunanji znak tega uspeha Kajti istočasno je bila razbila va/na boljše-viška operacijska baza. V vojnem poročilu javliene številke so le začasni rezultati Pa že te nam povedo, da so izgubili Sovjeti do sedaj štiri petine oborožitve svojih tamkaj borečih se čet. Tudi njihove človeške izgube so izredno visoke. Ob srednjem Renu in na pomorjan sko-zahodnem pruskem bojišču se je po ložaj v sredo zaostril Ob izkoriščanju dveh vrzeli, ki sta nastali pri razširitvi hotnih črt, so pognali Amerikanci v ozl sovražnih letal, 100 oklepnikov in 177 lopov. Nadaljnje težišče bitk na severu vzhodnega bojišča je ležalo rnova v Kurlandiji. Dočim se je vzhodno od Liepaje nadaljeval bojni odmor, so napadli boljševiki jugovzhodno od Salduja na ozkem področju 6 preko 12 divizijami. V hudih obrambnih bojih, v katerih no zajezili manjše vdore, so odbili nemški kurlandski borci znova vse boljševiške napade. Pri tem so zvišali število jugovzhodno od Salduja v zadnjih štirih tednih uničenih oklepnikov na 78. Tudi na drugih odsekih je prišlo do večjih ali manjših bojev, ki pa so v luči nemških obrambnih uspehov ob spodnjem Renu in v Kurlandiji manj važni. Kakšna je vsebina krimske pogodbe? Stockholm, 8. marca. Roosevelt in Churchill nista doslej objavila niti besedice, kaj vsebuje krimska pogodba, razen vsesplošnih fraz in besed, ki sta jih ser-virala za prevaro sveta. Le Roosevelt je govoril o dodatnih tajnih sklepih. Sedaj je pričel časopis »Vojna i Rabočji klas« ki ga Kremelj često uporablja, z ostrim napadom proti različnim angleškim in ameriškim časopisom, ker po mnenju Moskve niso pokazali dovolj pripravljenosti, da bi podpirali ln hvalili padec Ra-deseove vlade v Bukarešti. Ravno tako niso izrazili svojega ogorčenja nad delom narodnih odporniških skupin v Romuniji Posebno nevoljo pa so vzbudile v Moskvi formulacije newyorškega časopisa »Time-sa«, ki se nanašajo na komunistično ka-muflažo v Romuniji, kjer nastopajo komunisti kot »demokratska fronta«, ter uživajo sovjetsko jvonioč in govore o njej S to izjavo si jo nakopal list jezo Kremlja. Članek v moskovskem listu pa je moral biti tako pohlepen, da ga je dopisnil-*Xe\v York Timesa« označil za lopovske-ca. kar je izraz, ki zasluži spričo uradnega značaja napada časopisa »Vojna i Habočjj klas«, vso pozornost Moskovski časopis divja sedaj rpoli »taki politiki. Bern, 9. marca. Kremeljski režiserji so si izbrali novo polje za svoje udej-stvovanje. Po istem vzorcu, po katerem so mobilizirali drhal t boljševiškimi ge sli v Romuniji, Grčiji in ostalih deželah, da bi dosegli tamkaj i nemiri sovjeti-zacijo, so napravili sedaj tudi v Bono mijevi Italiji ceste za pozoriščo boljševiških demonstracij. Italijanski boljševiki so izkoristili beg generala Roatte za pretvezo, ki naj bi vedla do »krize«, to se pravi, da bi z nemiri pospešila boljševiški razvoj v Bonomijevi Italiji. »Aftonbladet« poroča, da so nosili do-monstrantjo s seboj truplo nekega moža, ki je padel pri nemirih ob kraljevi palači, zavito v sovjetsko zastavo. Od Moskve nnhujskana množica je prišla pred ministrsko predsedništvo ter zahtevala Bonomijev odstop. Pri streljanju pred kraljevskim gradom so bili po vesti švedskega lista poškodovani tudi angloameriški vojaki ln policijski stražniki. Vsekakor Je zanimivo, da so morali tudi nekateri angloameriški listi priznati »boljševiški inučaj« teh nemirov. Tako pon-eono, ua sc p ijurihvi tu uhiutv poročijo nekateri londonski listi, da so ostro začrtan spored, ki bi imel pole? imeli dogodki v Rimu Jasno sovjetsko prebijalne sile v svetovni javnosti tudi lice. Množica js vzklikala Jugoslovan- Sedaj je Rim na vrsti skemu tolovajskemu poglavarju Titu. Z najvišje točke koloseja je vihrala sovjetska zastava, medtem ko so kričali naščuvani demonstrantje: »Smrt kralju, smrt UmbertuU Naščuvani udeleženci teh nemirov so skušali naj>asti kraljevo palačo. — Ta vest angleških listov ne dopušča nikakega dvoma, da se je Kremelj odločil doseči tudi v Rimu svoje cilje po preizkušeni metodi, brutalno in ne glede na angloameri^ko okupacijsko silo. Madrid. 8. marca. Kakor poroča nek rimski dopisnik, vlada v Rimu visoka politična napetost. Časopisi označujejo bop kot »največji škandal od premirja«. Velika revščina med prebivalstvom jo do-vedla do tega. da so začeli divje iskati Roatto in da policijske stražnice ljudje dobesedno napolnjujejo ter podajajo naj-čudnejše izjave, da bi si pridobili nagrn do enega milijona lir. kl jih naj dobe oni. ki lahko podajo natančnejše podatke o kraju, kjer prebiva Roatta. Itoatto so v bolnišnici, kjer Jo bil nazadnje. stalno »treilll karabinjerji, 12 po številu. Med aretiranci je tudi Routtin« žena, vpč bolnških strežnikov ln policijskih uradnikov. ki ni v skladu e krimsko pogodbo«. List sprašuje, ali je namen teh, ki so |ih naj smatra za demokratu, da se podpira ro-a' ijonarne zgornje plasti, katerih edino zanimanje stremi za tem, da obdrže svoje predpravice. Potem takem mora toroj krimska pogodba nesaj vsebovati, kar se za las točno ujema z revoluciionizirajočimi, proletarizirajočimi in boljševizirajo-čimi sovjetskimi nakanami ter se s tem usmerja proti interesom onih plasti, katerih zagovornika sta >New York Times« in isto tako napadeni »Manrhester Guardian«. Plutokratskt zastopniki Roosevelta in Churchilla so v zvezi z Romunijo pri znali stvari, katerih ne bi smeli priznati ker bi se potem šele prav pokazala vsa njihova neznačajnost. Zasebna vojna mo- vskega lisi nroti ameriškim in angleškim časopisnim organom se bo zopet poveznila v pesek ln ne bo razumela tega knr je mislil moskovski list s svojim na-ini*sMvanJem nn vsebino krimske poginili«. Vsekakor pa je iz tona in nnčina izražanja eo jetskega organa možno poviti, da sta Churchill in Rcosevelt pristala na obveznosti, ki so praktično omogočilo boljševiški revolucionarni program. V Grčiji še ni miru Amsterdam, 9. marca. Grški ministrski predsednik general Plastirus je izdal po Reuterjevi vesti iz Aten ostro dnevno povelje narodni gardi, v katerem jo poziva, naj zatre svoje osebne politične nazore. Cieneral Plastiras ie dejal, da izhaja iz poročil britanskih vojaških oblastev in EA-MOvih delegatov knj jasno, da je narodna garna zlorabila svoja uradna polnomočja. V sredo je prišlo v sredi Aten do spopada med razoroženitni ELAS-ovimi četami in množico civilistov. Nek ELAS-ovec je bil nbit, štirje ELAS-ovci in nek civilist pa so bili ranjeni. Ženeva. Atenski tisk javlja o novih spopadih mod EAM-ovimi skupinami in narodno gardo v Solunu. Ženeva. Na vprašanje v spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Eden, da se nahaja v Afriki še vedno 12.000 grških ujetnikov, med njimi W00 VELAS-ovlh prdlstašev, zajetih mod nedavnimi boji v Grčiji. Stockholm, 9. maroa. Po londonski vesti Je bil izvoljen prosluli boljševiški poglavar Georgij Dimitrov za predsednika osrednjeg« odbora bolgarsko komunistične stranke. »Pravi Čudež« Stockholm, tt. uiarca. Vojaški sodelavec »Stoekholms Tidningena« |K»lkovnik Bratt piše o bojih na zahodnem bojišču, da jo treba nujno priznati in poudariti, dH predstavlja vztrajanje nemških cel do zadnjega pravi čudež »Nevvs Cliro-nirle« piše: »Nemci se l»ore na zdhod-netn bojišču enako žilavo kot pr»j.< — Vojni poročevalec »Dailv lleralda« pn azuje zlasti »fantastični bojni duh< uemških zaščitnif. Anglija sokriva Titovih grozodejstev Stockholm, 0. marca. DNB. Kur jr ELAS na Grškem že skoraj dosegel, to se je r i lov i m tolpam v Jugoslaviji popolnoma posrečilo, namreč ustvariti teroristični režim, pravi »Times nnd lide«. lito vlada lako grozno, kot doslej t?g.i niti na Balkanu niso poznali. Britanska vlada io dobro ve ler ima odločilen delež pri Titovem usj>ehu in s tem ludi pri trpinčenju tamkajšnjega prebivalstva. Poskus. da bi prikrili zunanjemu svetu rr-nične ra/niere s plaščem demokracije, se je že izjalovil Kajti na podlagi dogodkov ie točno razvidno, da ne bo prišlo j^'1 Titovim gosjiodstvom nikdar do volitev in do svobode Vse nasprotnike diktature bo do spravili ob vsako besedo na ta način, da jih bodo pobili. Vse one Jugoslovane, bodisi vojake ali civiliste, k! se nahajajo v dosegu britanskih oblastev. p> silijo k povratku v Jugoslavijo, koder naj bi sodelovali, d.i bi se Titova tiranija še nadalje ojačila. To je »demokracija«! Slockliolm, 0 marca. Zastopnik poljske begunske vlade v I ondonu je izjavil po vesti »United Pressa-, d^ so prisjiele iz nevtralnega vira informacije, da so Sovjeti aretirali in deponirali voditelja nobske konservativne stranke Janusza Radzivvilla ler varšavske-1 mestnega zdravnika dr. Orciechevvskegi. Radziwill je član ene najstarejših in nnt-bolj uglednih poljskih rodbin ter ima ve lika posestva v v/hodni Poljski. Zastopnik ga je označil kot tesneča osebne? i prijatelja voditeljev socialistične in kmečke stranke. Tito proti ameriškim časnikarjem Ženeva, 9 marca. Kol js 'ia severnoameriška ftoročevalska agencija INS, J' skušala doseči ameriška vlada, da bi !>e v Jugoslaviji nastanili njeni novinuri ki nnj bi tako posredovali ameriškemu narodu točno sliko o dogodkih nn jtigo slovanskem ozemlju, knterega obvladuje po moskovskih navodilih Tito. V Wn-shlngtonu so bili predvsem radovedni, v koliko se bo držal tolovajski poglavar Tito pri osnovanju novo vlade demokratskih načel Ameriška poročevalska agencija pa morn poročati, da je dobil ameriški tisk doslej le zelo majhen vpogled v jugoslovanske razmere. Neke<;;i nmeriškegn dopisnika je Tito že izgnal. Za prihod ostalih ameriških novinarjev pa je Izjavil, da Jim dovoli le »potovn-nje po deželi v spremstvu uradnih osebnosti«. Ta predlog nnm jasno kaže. da hoče osrednje moskovsko mesto n;i način, ki lo običajen v Sovjetski zvezi, preprečiti inozemskim novinarjem tudi v Jugoslaviji vsakršen neoviran razgled Kremel) si ne želi, dn bi svet ridel. kaj se do?nia t sovjetski državi Jugoslnvi)'. Ameriškn oblaslvn so Titov predlog zavrnila, rekoč, dn hoče imeti ameriški lisk svobodno roko. Zopet bankrotska izjava Slorkholni. 8 marca Eden je moral v sredo pred Spodnjo zbornico ponovno priznati britansko nemoč napram moskovskemu imperializmu. Konservativni poslanec Sir Herbert NVilliams jo vprašal zunanjega mlnstra, ali so Baltske drŽavo Litva, Estonska in Letonska vsebovane v petem členu nnglosovjetske pogodbe, na fKKllagl katerega ne stremita oiie sili pu teritorialnem povečanju svojega področja tor so ne knnita vmešavati v notranje razmere drugih držav Edenov kratek odgovor se glasi: »Ne, moj gosjv>d, to se nanaša na čas po vojni.« Vprašalec pn ni popustil, temveč je stavil drugo vpraša-njo: »Ko je biln pogodba (»odpisana, niso li bilo te državo nezavisne?« Eden: »Ne, moj gospod, sovjetska vlada jih ni snint-rala za neodvisne. To je ob raznih prilikah jnsno izrazila.« Eden s to izjavo ni izdal ničesar novega, temveč je le potrdil, da niso Britanci ničesar storili, da bi očuvali Baltske države pred popolnim izriiozganjeiu po Sovjetih. Tembolj pa nas zanima načelnost tega odgovora. Tukaj ni govor le o Baltskih državah. Edenova izjava ne pomeni ničesar drugega, ko da ne more država, ki jo bo Sovjetska zveza znvoj-ščila do konca vojne ln ki ji ne bo priznala le samostojnosti, uživati pravic varstva in zaščite teh določb. Britanska brezpogojna izročevalna politika je s tem le šo bolj podčrtana. Storkhotm. 9. marca. Reuter javlja, da je priznaj Eden na vprašanje konservativnega poslanca Stourtona. da je so-vjetsko-jioliska vlada v Luhlinu razorožila poljsko armado v domovini. Več njenih pristašev so obtožili, ker so se domnevno branili priznati lublinsko av-toriteto. Lubllnskn vlada Je Izjavila, dn bo Izvedla stroge ukrepe proti armadi v domovini in pristašem v Londonu. Posebno sodišČH so že ustanovljena, da bi izvršila relelzdajalske poidopko na tekočem tra Itn. ST.OVENEC«, sobota, 10. sušen 1045 - St.SO Teroristični napad na Ljubljano Ljubljana, dne 9. marca 1W5. I>;uiee popoldne je Ljubljano zadela t... največjih nesreč, odkar obsloja naš« neslo- Angloameriška letala so malo po 15. uri odvrgla nad stanovan jski del mesta bombe čisto [>o načinu znanih teroristič-ih napadov na naseljene civilne predele mesta. Bombe je odvrgla skupina angloame-iških bombnikov, ki je ob najlepšem vremenu in popolni dnevni svetlobi mogli lobro videti in ugotoviti, da ni v bombardiranem predelu nobenih vojaških ciljev; bombe so zadele in razdejale celo vrsto majhnih stanovanjskih hiSic ln enodružin skih vil. Pod razvalinami teh poslopij so obležali predvsem pripadniki uradniških In delavskih družin. Nad te nesrečneže se je tedaj spravil teior sovražneca letalstva. 0 podrobnostih bomo Se poročali, nesrečnežem in svojcem žrtev pa Izrekamo naše najgloblje sočutje. — Meščane pa ponovno opozarjamo, da naj z vso resnostjo in skrbnostjo izpolnjujejo predpise protiletalske zaščile, žrtvam pa vsi pomagajmo v največjem obsegu in z bratsko ljubeznijo. Knjižni semenj na Primorskem Socialna pomoč nn Primorskem je organizirala knjižno tombolo Kakor na Dolenjskem, Gorenjskem, štajerskem, tako je tudi na Primorskem zadala sedanja vojna, ki jo je zločinski komunizem spretno izrabil z;i poskus revolucije, premnogo gorja in krvavih žrtev. Po približnih cenitvah ie doslej na Primorskem zaradi vojne in komunističnih zločinov ugasnilo že md 10.000 življenj. Temu strašnemu krvnemu davku se pridružuje velikanski stvarni davek. Težko ga je preceniti in šele kasnejša doba bo mogla vsaj približno določiti škodo, ki jo je k "-vavi posep komunizma v primorske vasi in ni. -Ija povzročil na primor-kih domovih Za sedaj vemo le, da je ogenj pregnal iz svojih domovanj že nad 3000 primorskih družin. Zato tudi na Primorskem jokajo vdove in sirote, zato tudi na Goriškem iu Tržaškem iščejo strehe brezdomci; jasno je vsakomur, da je za vse te [potrebna takojšnja pomoč. Tega načela se je držala zlasti hitro osnovana Socialna pomoč« na Primorskem. Ze dalj časa uspešno deluje in vsem nesrečnežem, ki jih je prizadejala sedu-nja vojna, pomaga pač kolikor in kakor more. Naravnost iznajdljiva je v zbiranju sredstev in kjer se ji ponudi priložnost, takoj poprime, da more zbrati zopet kuj več zu veliko družino, prepuščeno njeni oskrbi. Ker je v zimi leta 1943-44. ▼ Ljubljanski pokrajini knjižna tombola »Socialne pomoči« v Ljubljani tako lepo uspela in ker je zajela tudi tako velik krog kupcev, je Socialna pomoč na Primorskem za letošnjo zimo pripravila podobno knjižno tombolo, ki jo je imenovala Knjižnji semenj Socialne pomoči na Primorskem. 7,nmisel tega knjižnega semnja je bila dvakrat posrečena in bo tako na < ionskem kakor tudi na Tržaškem gotovo našla lep odziv, saj naše ljudstvo tnko željno išče primernepa čtiva, da upravičeno lahko govorimo o pravi krijiževni lakoti na Primorskem. Zato bo prav gotovo večina prebivalstva z veseljem kupovala tombolske tablice knjižnega semnja. Zlasti bodo segali pn njih vsi tisti, ki jih nesreča te vojne še ni hudo udarila, zavedajoč se POMAGAJ SI SAM in Bog ti bo pomagal — pravi star slovenski rek. To velja tudi za gospodinje, ki se jeze, koliko časa morajo greti ua električnem štedilniku vodo, preden zavre. Pa bi si lahko pomagale redno tako, da bi kuhale tudi na pokrovki. Ce imajo že pristavi jen lonec, v katerem se kuha iuha ali kaj dru-eega, potem naj ta lonec pokrijejo z narobe postavljeno pokrovko in na to pokrovko postavijo še lonec z mrzlo vodo. Medtem ko vre v spodnjem loncu, se v zgornjem voda polagoma segreva in če potrebuje gospodinja samo vročo vodo, jo je segrela, ne da hi še posebej trosila električni tok. Če bo ravnala ves tnesec tako, bo res temeljito napovedala: Boj POTRATI! BCCCBBaBBBaBSB&aBB&i.aBBaag!tr Oj[)erno gledališče Sobota. lt marca ob 17.51: Viktor Parma »Stara pesem« in N Kimsky-Korsakow »Šeherezada«. Red Sobota. Nedelja. U marca ob 17 W. A Mozart: »Ca robna pISčal«. Izven. Cone od 60 lir na vzdol. __ Toneitcljek, 11. marca o-b 17: R. Wnener »TannhSuser«. Gostovanj« komornega pevca tenoristu dr Polzerja Julija tn basista Bntetta Julija Red B Imetniki flled koledarčka s Številkam' t',26. 1504. 1313 512 1SJ n a t se lavtjo v Operi da prevzamejo nagrade. pri tem, da omogočajo tudi kulturno poslanstvo, ki ga bo tombola z razširjanjem slovenskih knjig izvršila v polni meri. Da, narodna, socialna in krščanska dolžnost vseh Primorcev je, da to dobrodelno akcijo podprejo. Naj smatrajo vsi kupnino za tablice kot socialni davek, ki ga bodo radevolje plučevuli za nesrečne brate. Organizacija knjižnega semnja ie prav posrečena. Od 25. februarja do 21. aprila traja knjižni semenj. Posamezne tablice veljajo 20 lir, dobitki pa bodo naslednji: 120 dvojk, 60 trojk, 45 četverk, 30 petoric in 15 tombol. Dvojke obsegajo pet knjig, tako: Jurčič Josip: Cvet in sad; Gregorčič: Oljki; Bevk Stanko: Po živalskem svetu; Velikonia Narte: Anekdote in Šali Se-verin: Spev rodni zemljL Trojke obsegajo že naštetih pet knjig ter šesto, Jalen Janez: Ovčar Marko. Cetverke obsegajo že naštetih šest knjig in Ma-tičičevo povest: Petrinka. Petorice ob-sepajo že vse naštete knjige in Zbornik Zimske pomoči 1944. Tombole obsegajo vse naštete knjige in kot deveto Cankarjeve risbe (Maleš Miha) in še tri poljubne slovenske knjige. — Knjižni semenj je torej izkoristil smo-treno knjižno naklado ljubljanske knjižne tombole, dalje po eno knjigo »Slovenčeve knjižnice« in »Vodnikove družbe«. Izbor sam je prav posrečen n bo zato še tembolj privabljal kupca Sedaj se z vso vneipo razpečavajo tombolske tablice knjižnega semnja. V vseh večjih krajih so to delo prevzeli požrtvovalni zastopniki Socialne pomoči na Primorskem. Proti koncu marca bo gotovo uspeh knjižnega semnja že viden, zanimanje za tombolo samo pa se bo začelo z aprilom 2rebanje bo namreč štirikrat: 7., 14., 18. in 21. aprila. Upajmo, da bo slovenska knjiga na Primorskem prav s knjižnim semnjom doživela tisto priznanje, ki ga ji vsi od srca privoščimo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Reševalna postaja v letu 1944 Kronika mestu Ljubljane Je zapisala, da je reSev. postaja, ki obstoja že nad 40 let, v četrtem vojn. leta luni napravila 4817 prevozov bolnikov iu poškodovancev. Diagram za posamezne meseco nain pokaže, kako se j« Število voženj kak mesec dvigalo ln nato spet padalo. Zaradi tehničnih ovir 1» bile vožnje roševaln« postaje proti koncu lota 1944 reducirane. Največ voženj je postaja imela januarja, 866, najmanj decembra, samo 71. Reševalni avto jo lani prepeljal v bolnišnico 731 poškodovancev. dalje 100 oneb zaradi zastrupitve in 1088 bolnikov, obolelih na notranjih boloznih, ostal« vožnje odpadejo na razno druge bolezni. Poškodovanci v letu 1944 Reševalni avto je lani prepeljal v aploš-no bolnišnico 731 poškodovauoi-v ln ponesre čencev, od katerih »o bili tudi mnogi s deželo, prepeljali po žoleznlol na glavni kolodvor, od tam pa z roševalnlm avtom v bol nišnico. Pregled »oženj kaže, da Jt bilo naj več poškodovancev prepeljanih januurja, najmanj pa decembra. Januarja Je bilo 115. decembra pa samo 16 pouosrečenuev prepe Ijanih z reševalnim avtom v bolnišnico. Sa momorov je bilo lani 10, to februarja J, maia pa S. To Jo bilo največje Število samomorov v lanskem lotu. V Januarju, avgustu, sep tembrn tn novembru nI bilo samomorov, druge mesece pa po 1 primer. Število samomorov Je sila podlo napram prejšnjim normalnim letom. Do 25.000 km dolga pot Reševalni avto mon'.ne občino IJubljan. ske je lani v četrtem vojnem letu, ko «o bile zadnje mesece vožnjo zelo skrčeno, prevozil celotno 34.956.6 km. Je to poč primerno dolgs cesta. Največ voženj je bilo februarja, 4.509.3 km, najmanj dccembra, samo 443.1 km. Izven mestnega ozemlja jo rešovalni avto napravil 192 km voženj. Hipotečna posojila v februarju V zemljiški knjigi j« bilo lotos februarja pri nepremičninah vknjiženih za 1.351.830 lir raznih hipotečnib posojil. Najvišje posojilo 275.000 lir J« bilo vknjiieno na-neko pos^ stvo v okollol. Najnižje posojilo j« znašalo s000 lir. Posojila v znesku 573.580 lir so bila vknjlžena pri Šestih nepremičninah v ljub. Ijanski okolici,, ostala posojila v zneski 778.250 lir pa na nepremičnino v Ljubljani. Prvo grmičevje že cvete Po ljubljanskih vrtovih tn nasadih Je letos zaradi Izredno sončnoga ln toplega vremena že zgodaj začel cveteti zlatorumonl nagnoj, grm, kl Je pri nekaterih ljubiteljih vrtov z«lo priljubljen. Nagnoj js te v polnem cvetjn. Lepo se razvijajo tndi vrbove malice, kl dajejo našim čebelicam prvo hra no. Mnogo Ionske kljub opominom šo vedno prinašajo na tng naprodaj vrbove vejice, kar Js prepovedano Za taks ženske bi bila potrebna huda kazonl Prekajeno meso za črno borzo Posebno sodišče za javno varnost je oh sodilo mesarja Ivana J. is ljubljanske oko lloe na 4 mesoc« zapora ln 10.000 lir denarne kazni po čl I narodbs Vrhovnega komisarja, ker je knptl konoe leta 1948 v okollol 19 kg svinjskega svežega ln U kg prekajo-nega mesa, namenjenega za 6rno borzo. Zaradi ukradenega prstana Gospa Emilija se Je lant novembra zelo razburila, ko jo opazila, da ji je Izginil poročni prstan, vredon 3000 lir. Kdo naj bi ga jI ukradel! Nihče drugi ne kol dimnikar Tone. In sledila J« ovadba, rato razprava pred kazenskim sodnikom, na kateri Je dimnikar Tone, družinski oče, poštenjak, mirno ln jasno zatrjoval svojo nedolžnost Nt bilo nlkaklh dokazov za njegovo krivdo. Dimni kar Tone je bil oproAčen, Mnogo Je bilo ne-prilik in sitnosti zaradi tega prstana. Obvestilo Rdečega križa Zbiranje starega papirja potom Slov. Rdečega križa. Slov Rdečemu križu Je na-birka starega paplrla dosedaj prinesla lep znesek v njegove človekoljubne nam.ne. po-inagala pa tudi s predelavo domačemu podjetju In njega delavstvu Obračamo se ponovno do si uradov, pod-letll In privatnikov ■ prošnlo. da nam od dajo stari papir, lepenko Itd Darovalci manjših količin naj blagovolilo oddati papir gospodarskemu oddelku v Soli orl Sv Ja-Johu, večle količine pa prevzamemo na pismeni ali telefonski poziv (naša St. 21 M) na nam najavljenem kraju. KULTURNI OBZORNIK Dobrodelni koncert v Unionu Spored koncerta, ki je bil prirejen v korist Socialne pomoči, je Izvedla vrsta umetuikov. Dirigent Ferdo ilerzog js vo. dil združeni operni ln radijski orkester, kt je bil za to priliko poinuožen še m nekaterimi izrednimi sodelavci, tako da se js Število izvajalcev dvignilo na 90, kar js za Ljubljano vsekakor častna številka. Kot solisti so sodelovati: soprautstka Valerija ilejrbalova. gost drž. opere dr. Julij Poltzer in pianist Anton Trost Za uvod je orkester odigral Bravničarjevo sodobno občuteno ln barvito Instrumeotirano Slovensko plesno burlesko, nakar js gdč. Heybalova odpela dva B. Straussova samo. speva s apremljevanjein orkestra (Jntro ln Cecilija). Za njo je tenorist dr. P<zer izvajal R Wagnerjevo pripovedko o Oralu lz • Lohengrina«. istotoko s orkestrom. Pia-nist A. Trost nam js ps podal Oriegov na domislckih bogat ln globoko občuten klavirski koncert v a-moiu. Spored Je zaključila Cajkovskcga peta slmfonijs. Oba pevska solista, posebej pa te pianista Trosta Je občinstvo za dovršena Izvajanja nagradilo z živahnim odobravanjem. Orkester, ki je Imel v solističnih točkah vlogo spremljevalca, bi se lahko pri Cajkovskem v samostojni Igri sprostil; ako se naj orkester pri tej simfoniji vzdril na odgovar-jnjočl vlSInl, mora biti zelo homogen ln dobro »igran. Ob prilikah, ko so drugotni, izvenumetnostnl momenti merodajnl pri prireditvi koncerta in gre tndi bolj za kvantiteto kot za kvaliteto orkestra. Je težko tako umetnino do dna izčrpno po. dati; zato Je tudi ta simfonija v primeri s prej izvajanimi točkami nekam hladno izzvenela. Ne glede na to pa jo koncert, kl so se ga poleg številnega občinstva ude-ložlll tudi najvišji predstavniki oblasti, svoj namon v polni meri dosegel. M. T. Varčujte z elektriko 1 n v • tr • Dve važni Knjižici V zbirki rakovniških knjižic sta pred kratkim izšli dve zelo važni, kl bi jih bilo treba razSiritl v največjem obsegu. Je to letoSnjs pastirsko pismo našega škofa dr. Kožmana ter njegov postni govor, ki ga je imel v stolnici 8. marca leta 1944. Svoj letošnji pastirski list js naš duhovni nad. pastir sestavil na osnovno tčmo: »Pridite poslušajte me. strah Gospodov v vas bom učili« Ta strah Gospodov manjka današnjemu roda. zato toliko gorja ln bridkosti ter greha. Koliko jih je krenilo na zla pota. koliko jih hodi Kajnova pota, koliko jih streže mesu! Vrb to zato, ker ni več strahn. da bi padli v roke iivemu Bogu! Strah božji naj se vrne na zemljo ln med vernike ln pridobljeno bo zopet spoStova-njo, modrost, vztrajnost v dobrem, čistost življenja, novo otroStvo božje, najden vir veselja In tlvljenja. Zato se gospod škof ohrača pred vsem na starše, naj vzgajajo otroke, nov rod, v tem strahu božjem kajti »blagor mn. kdor se boji Gospoda! 8vqj lanski postni govor pa Je škof posvetil tistim kl so storili večji greh ob smrti Jezusovi knkor Pilat, ki ga je k smrti obsodil, to je: nn voditelje ljudstva, kl so ljudstvo Ščuvali ln Iz sovraštva terjali njegovo smrt. Množica Je odgovorna za smrt Jezusovo la tiatl. kl so množico vodili. Tako tndi danes: večji greh Btorl tisti, kl človeka vodi v nmor kot morilec sam Tndi v nmor nerojenih otrok, kar Je največji vnehovpljoil greh naših dni. Druga hrošiirlca je posvečena Boljševizma In pravoslavja ter je natančen pre-vod predavanja, kl ea Je Imel univ. prof Orotov, rnskl emigrant. «vn! čas v Fnion ski dvorani Odlomki tegu govora so bili svoj čas prlohčenl v »Slovencu«, rdo.1 gn tn lahko bere vsakdo v celoti ter si ustvari podobo, knkSno Je bilo preganjanje pravoslavja tn kakšno je sedaj »sodelovanje« z boljševizmom Tu govori očividec, izobraženec ter pravoslavee Predavanje je gotovo vredno, da se s nJim seznani čimveč ljudi. Obe salezijanskl knjižici toplo priporočamo. Gospod le z akademsko Izobrazbo bodo imeli svojo molitveno uro v nedeljo, 11. mar. ca, ob 17 v kapeli Slomškovega doma II«-ljanska eesta fi) Molili bomo »Za »'eil lK|St-nl čas« Iz knjižic« »Ure češčenja^ - Pridite, prosimo, točno: vsak nt., pripelje h uosno du še enega znatna, kl ea doslej Sa nI bilo i nami. Varcujte z elektriko! ■T—" " "'"" ' Marsikdo se je že visoko povzpel s tisto malo vrlino, Iti ji pravimo točnost. (Camon.) kolbdari Sobota, II. snšca: 40 mučencev; Makarlj, škof; Atala. opatloa. Kodiat, muč. Nedelja. U. sušcai 4. p. — sredpostna; Sofronlj, škofi Krištof MU., spoznavalec. LEKARNIŠKA SLUŽBA. Nočno službo lmaju lekarno: mr SuSnik, Marijin trg 5: m? Don. Gosposvetska oesta i- mr Bohinc ded Rimska cesta SI. ^ ZATEMNITEV OD 18 45 DO 1.1». novice. K utehe te meščanskih ln ljudskih šol v Ljubljani prosita za nrnlke — nadzornika. V letošnjem »Pastirskem pismu« nas vlSjl pastir učijo strahu božjega. Pismo J« objavljeno v rakovniški marčni knjižnici. Cena ln liro. Učite se strojepisja, — vsakou ur potrebno! Novi eno . dvo-, trimesečni tečaji se pri. čenja o 12. 13., 14.. 15. marca — Pouk dopoldne. poiHildne ali zvečer po »el;l. — Ure dogovorno! — Informacije- Trgovsko učlUSee »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. Nedeljsko zdravnKk.. dežurno službo ho opravljal mestni zdravnik dr. Vizjak t rano, LJubljana. Tržaška c«sta 42. ZAHVALE Domobranski podporni fond ie pre.iel naslednje prispevke: gg. Bregar Vranjo, član radij, orkesira. 500 lir; Beden Karel, član radH, orkestra. 600 lir; MibellS Stanislav, član opernega orkestra. 400 lir; Zupane Adolf član radij, orkestia, 250 lir. Ga Hodobivnik Anica 1e darovala 10 kosov novega moškega perila Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo. - Delavstvo tovarne »Saturnus« Je zbralo za venec na grob svojega ravnatelis g Avgusta SiiSn'ka. Preostanek 750 lir le ps pokloni .o zs sirote in rev. ne otroke v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami. Vodstvo zavetišč« so zs lepi dar najlepše zahvaljuje. Zs »Dom slepih« jo darovala namesto venca na grob pokojn- Ivanke Varaga. trgovina Bukovec 300 lir. Plemenitemu darovalcu izreka odbor tndi v Imenu podpiranih najtoplejšo zahvalo Novice lz naših podeželskih središč Z Eavriee Na Lavrici bodo v nedelje 11. t m oh 15 ponovili v Domobranskem domu dram« »Podrti križ« Preteklo nedeljo w Jrama zelo dobro uspela Dvorana ie bila nabito polna. Drama .ie zaradi svojo vsebine ki se dotika današnjih razinor. zelo zanimiva ln globoka. • lz Novega mesta Nesreča znradl mine Ko je skopnel sneg. je na cesti v Skocjanu zapazil mino Gorenec Janoz, kl je gnal napaja' svojo živino. Kor so inu je zdelo nevarno da b, mino pustil kar na cesti, jo js previdno dvignil In zamahnil z roko. da bi jo vrgel Haleč od oeste. Zal 83 mu je mina prezgodaj Izmuznila iz roke in padla blizu njega ns »la ln se takoj tndi razpočila Precei ranjenega so ga prfr peljali v ksndijsko bolniSnloo. kjer »o ugotovili. da jo bo odnesel. Najbolje je, da se nlbčs sam ne loti min amnak da takoj ob-vesti nnjhllžjo vojaško enrto Redko postno led so tmell pred nedavn-m Novomeščani. Nekemu meoi.»Ju se (e posre. čilo, da je dobil iz Kostanjevico več somov, težkih po 50 ke Bili so nap-o-ia1 po 50 lir kg. Skoda, da ril- m bilo bi- vse. I med novimi ulicam! treb« omeniti posebej naslednje: Kooljeva reber. Voiarlčeva. Sta-nlčeva. Hrenova in Vtlvazor evs ulion ter Domobranska cesta Zanimivo Je tudi da naj se Imenuje eden Izmed trgov Arkov trg v upom In na zaslužneira »upnika In dekana ter idrijskega zeotlovinarla Arka. Iz Idrije Prosvetni dom nrno ln lepo popravljajo Prav verjetno je. da bo na cvetno nodeljo že mogoče v njem prvič nastopiti z Grcgo-rinovim posijonom »V času obiskanja«. Otvoritev Prosvetnega doma bo torej pomemben praznik za Idri čane ... Preimenovanje ulle. Idrl.*ki dnevnik »Idrijčan« jo objavil S m«.rca predlog za preimenovanje idrijskih ulic Predlog upošteva v marsičem zgodovinska Imena, pa tudi nova. Med predlogi najdemo tudi Can. karjovo ulico Gregorčičevo ulico. Kosovelo vo cesto. Krekovo ulico VVoifovo stopnišče. Lapajnelovo sotesko. Prešernovo ulico. Hlad nikovo ulico ln Prolovčsvo u"co. Daljr je Seznam najdenih predmetov prijavljenih npravl policije In fe! LJubljani v mesecu Januarju In februarju: Lova temno-siva usniena rokavica s podlogo, teninorjava usnjena desna rokavica, črna volnena leva rokavica, rjava mreža za na trg. žaromet za karhidno svetilko motornega kolesa. siVa de narnica iz tmltscile z vsebino lir 80 en ban. koveo za lir 100 denarnica Is Imitacije z vsebino 80 RM. denarnica z vsebino lir 77. vsota Pr 230. bankovec za lir 50 denarnica z vsebino neka' lir ln werthein' ključ, denar nlca r. vsebino 6 razi. ključev, rjava listnica t vsebino lir 5-t, 6 tramva iskih vozovnih listkov in dve sliki-fotografiji. Seznam najdenih predmetov v železni Sklh vozovih prijavljenih na glavnem kolo-dvoru v l.jtibllani v mesecu januarju l«'-kl so tudi tnmkat deponirani: damsk! dež nik, denarnica z gotovino, ena aktovka, molki dežnik, moški suknjič ln nahrbtnik. Obvestila Prevoda NA OHD2INSKE NAKAZNICE dobijo vžigalloe na odrezek »B-l«. »n« so lz Trsta O zapiranju vežnlh ,vrat ts Mla objavljena nova odredb« ZaptTati jih le trebu odslej ob 21 dočim mora goreti zatemnjena razsvetljava na stopniščin do ti. Ce je v času od 21 do 7 lotalsk' alarm, morajo hišniki vežna vrata odkleniti, zatemn ena raMvet-ljava na stopniščih In v vežah pa morn go-rott vos ta čas Tržačani dobe v tednu «"■»- do 10 t. m. po 10 oigaret Nazlonall ln 10 elgaret Popo-larl. SP0RT SK Ljubljana. Važen sestanek vseb ju-nlorlev. tudi tistih, ki nsmoravajo pristopiti v klub. bo v nedeljo 11 t. m. ob pol 10. oziroma PO' »re p> koncu predalarma, na ua-šem Igrišču. — Načelnik. •Cddiiouu mdioi Mamini prtmsna* RADiO L3U&L3ANA Dnevni sporen za lt n-arec: 7 Poročila ' nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — » Poročila v nemSčini — 13 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert - 12 3(1 Poročila v nemščini, o položaju In v slovenščini — 12 45 Operetni zvoki - 14 Poročila v nemščini — 14 15 Od dvob do trel. Sare meh - 15 Nemški spored — 17 Poroč'11. v nemščini in slovenščini — 17.15 NemJk! sporen - 18 NemSki spored - 18.30 Modigrs - 18 45 Gospodinjsko predavanje - 19 Fantje ns vas; 19 30 Poročila v slovenSčin - 19.-f Predavanje - 20 Poročila v nemSčini - 5015 Ljubljanski študentje — 32 Poročila v nemPčlni. napoved sporeda — 33 U Oiasba zs konec ledna Nakupovalnica Socialne pomoči t Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel it. 30-59) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. MALI OGLASI 55 HS1Z «#» Vera? Pozabila je nanjo; odložila jo je... Nihče ji je ni vzel. Niti Sigmar ne, ki je sam bil protestant. Nikakih težav bi ji ne bil delal v tem oziru. Seveda se za njeno versko življenje udi ni zanimal in ga v/pSpomni se, o premi la Devica« je bila edina molitev, ki je včasih š« pri- šla čez njene ustnice, ki že dolgo niso več šepetale nobene druge. Nekoč je eden izmed Sigmarjevih prijateljev deiail: Pravi kristjan ne more častiti Marije. Vendar pa bi ne bilo prav, če bi skušali vzeti to jx>bož-nost ljudem, ki niso zreli za višjo vero in ki jim je ta pobožnost v oporo...__ A h il Kadezinski je takrat Marijo branil z vso odločnostjo... Nekoč je videla, da je poljubil svet iin j ico, ki jo je nosil vedno okrog vratu. Julita ni vedela, kaj predstavlja. Ko pa jo je nekoč hotela videti, ee je razjezil... Zopet so se njene misli vrnile k Ahilu ... Kakšna usoda ga čaka? Bil je Sigmarjev sim... Nihče ni slutil, da je vedela aa to skrivnost, ki ji je še vedno ko-t strahoten privid zapiraJa pot v prejšnje življenje. Kakšen ie bil njen greh?... Kolika njena krivda?... Kdo ji more odgovoriti? Kdo jo more oprostiti te krivde? Oglasil se je zvonček. Iz zakristije je stopil duhovnik v vijoličastem mašnem plašču in krenil proti stranskem oltarju. Skoraj podzavestno je Jtilita za/pustila svoj prostor in se približala oltarju tako, da je lahko čdsto od blizn opazovala duhovnika. Vsak človek lahko doživi čudež... Julita pa je videla io občutil«, kako je drug človek doživel tak čudež. Duhovnik je doživel čudež na oltarju. To, kar je držal kot bleščeč kruh v slabotnih rokah, je bilo zares Gospodovo Telo. Živo je začutila Julita njegovo .vpro. Verovala je van jo bolj trdno kot v duhovnikovo resnično navzočnost Skoratj vsako popoldne je Mihael Reuter prihajal za nekaj ur k materi. Največkrat se jima je pridružila tndi Julita. Ce ni hotela priti, je gospa Reuter poslala sina ponjo. Tako je prišel v njeno sobo in se zanimal za knjige, ki so ležale na mizi, za slike, za leno opremo... Ko mu je Julita omenila, da elek trična luč ne gori iin dn je bržkone po kvarjeno stikalo, je vzel nož iz žepa. odvil stikalo in ga v nekaj minutah spravil v red. Julita ga je smehljaje trlednla. Ko je končal, je obrnil stikalo in luč je zagorela- »Tako,« je dejal, »to je zdaj v redu Je treba Še kakšnega popravila?« Zvedavo je gledal okoli sebe... »Je treba prižgati še kako svetilko?« Julita je odkimala in se zasmejala. Zdaj je kot deček, si je mislila. Zjutraj pn je doživel čudež- Zbudila sc ji je želja, da bi govorila o tem. Mihael je sedel v udoben naslanjač, v katerem je nieeova vitka postava skoraij izginila in se udobno zleknil. »Udobna je ta bišn,« je dejal I Službe | j dobe | MEHANIK za kolesa . izurjen samostojen • dobi takoj službo. Pla. ča prvovrstna. Ambrož, mehanik, Dunujska 71 NOČNEGA ČUVAJA za Opero sprejme Uprava Drž glcduliSč v l.jub-Ijuni. V poStev pridejo bivši orožniki, policijski stražniki ali drugi držav uslužlicnci. Re. flektanti naj navedejo, tudi imena oseb. ki bi o njih zanesljivosti mogle doti informacije. Ponudbe na Upr. Drž. Rledališč, Ulica 3. maja 11. I j Prodamo 1'HODAM zaradi odpo. tovanja U Ljubljane dve moSki obleki in dve zimski suknji zs srednjo potilavo, v zelo iubrem stanju. Ogled od 10 do 14. Movrelič, t.moiiHka cesta 10-1. POHIŠTVO - dobro ohranjeno — postelje, nizke in visoke omare, umivalnik, kredenco, otroSko posteljo, mize. ležalni lotelj itd. — t>rodajam danes popoldne in jutri ves dan. Oglarjev« nI. 8. El EKtROMOrOH nov prodam. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 1677. STRUŽNICA j« železo, I n stružne dolžine -kompletna z vsem pri borom, v zelo dobrem j stanja, nsprodar im-I br«ž. mehanik, Dunaj. I ska cesta 71. H Vajenci VAJENCA za mehani-karsko obn sprejmem takoj. Ambrož, mehanik, Dunajska 71. Kupimo RJUIIE. kapne blad ue m razno drugo pe rilo kupi II PrivSek. (jrsdiSft 1___ STENSKO UUO kupi Uprava Drž. gledališč. Ponudbe na Upravo Drž. gledališč. Ulica maja II. OIR. HARMONIKO -do 18 basov, kupim. Ponudbe na upr. »SI.« i od »OtroSkat St. 1674 kamenjanji 21 VINICO, trodelno morska trava - dobro ohranjeno in dve fan. tovski obleki (8 do 10 let) ter damski trenft. kot, lelo dobro ohrn njen — zamenjani ta\ protivrednosl. Naslov v upravi >Slov.« pod it. Ibb8. 1 Poizvedbe Mlad" PSIČEK," bel -pinč, sliši na ime »Bobi«, »e ie zgubil v Cerkveni nI. Prosim, komor se je zatekel, naj ga oddajo. Cerkvena ulic« "I. I Razno | 1.IMDNO • t«l» d® Dru aad'imeščft luno oin akstrak' Curol Steklenički Drinemtr t tebol Orogenta Ant Kane, tldovsks al. I. Priporočamo: KH1K SLOVENSKE JEMLJE (15 lir) - TURJAK 18 lir) - V SLUŽBI DOMOVINE (10 lir) - ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO (4 lirej. — Dobe se v knjigarnah. Kinematografi KINO UNION — Film največje tehnične senzacije »Zlato« — Predstave ob 16 in 19. Tel. 22-21 KINO MATICA - »Vrni se!« — Albert Matter-»točk Marina v. Ditmat, O. E. ilaasc — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22.41 KINO SIOUA »Andaluzijske noči . Cormen« Predstave ob '6 id t« Tsl 27 V) —H—..........—I— ZAHVALA. Vsem. ki ste ob težkem slo-vesu od naše preljube mame, gospe Magde Vnlentschag roj. Pock sočustvovali s nami, spremili drago pokojnice na njeni zadnji poti ln ji poklonili cvetje, naša najiskreuejSa zahvala. — Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek. 13. marca 1945 ob 8. url zjutraj v frančiškanski cerkvi v kapellol. Zal o joči ostali. + V starosti 82 let ie mirno v Gospodu zaspals naša nepozabna teta MARIJA MEDVED poscstnlea v Krakovem Pogreb bo v nedeljo U. t. m. oh «45 is kapele sv. Jožefa na pokopališče Žalujoči ostali. Dotrpela je naša ljubljena žena. hčerka, sestra lo svakinja, gospa Pavla Meden bomo v soboto 10. t. m. ob Vi 9 S Zal. kapelica sv. Janeza, k Sv. Križa. Ljubljana, Mali Ločnik, dne 8. marca 1945. Žalujoči mož, oče. sestra is ostalo sorodstvo. Pokopali js " 1. k« 7.» ,l.1iidsk,t tiskarno« Joži- kramarlč — Izdajatelj: Jošku Krose) - Urednik: Janko Hafner.