Poštnina platana v gotovini.
Štev. 24.	V Ljubljani, dne 31. avgusta 1924.	VI. leto.
rn. Lieejsk* knjižnica
Realna eiwmazija
tu
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
.NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40-— Polletna naročnina .....	20'—
četrtletna naročnina. .... lO'— Za inozemstvo je dodati poštnino. —.....- Oglasi po ceniku. .. ■.
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Ivan Rostaiv
Da si bomo na jasnem.
Ni ga boljšega barometra, v koliko je novi uradniški zakon v materijelnem pogledu zadovoljil javne nameščence, kakor je njihova kreditna zadruga: Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani. Še nikdar tekom njegovega polstoletnega obstoja ni letelo nanj toliko prošenj in zahtev po kreditu od strani javnih nameščencev kakor baš v zadnjem času, ko uradniški zakon že si polno paro funkcijonira. S te strani vzeto, je konsorciju, ki uživa tako vsestransko pozornost, le ča-stitati. Ampak ima vsaka stvar dve strani, in je treba, da si ogledamo tudi drugo.
Je-li kdo izmed neštete množice prizadetih že kdaj stavil si to-le vprašanje: Odkod pa dobiva konsorcij sredstva, da se v dobi akutne denarne krize more sploh še udejstvovati in ustrezati svojemu namenu?
Pod pezo razmer je vodstvo konsorclja prisiljeno, da sproži v interesirano javnost to velevažno vprašanje, da se o njem otvori temeljita razprava in ukrenejo mere, da se ta prepotrebna kreditna institucija očuva, izpopolni in ohrani javnim nameščencem tudi vnaprej.
Ne bom posegal preveč globoko v vzroke današnjega težkega položaja na gospodarskem polju. Ampak vsi vemo, da se občuti pomanjkanje likvidnih sredstev v vseh panogah od takrat, ko se je začela deflacijska politika našega finančnega ministrstva, vsled česar je obtok papirnega denarja pojenjal in je nastala napetost na denarnem trgu.
..... 1 a. si(rcr Pravilna in zdrava finančna politika je imela naravno kolosalne posledice v narodnem gospodarstvu. Kolikortoliko bil je tudi naš, na skromna obratna sredstva obstoječa ponajveč iz članskih deležev iti hranilnih vlog, navezani konsorcij prizadet.
Vsled dnevno v neizmernost naraščajočega povpraševanja po kreditu je vodstvo konsorclja moralo pritegniti v svoj obrat tudi druga sredstva.
^ Tako n. pr. sc mu je posrečilo pridobiti Lekov ni zavod za to, da je naložil večjo vlo-ko v tekočem računu konsorclja. A to je tra-jalo lc nekaj mesecev. Nepričakovano je prišla odpoved, in tekom enega leta je moral konsorcij vrniti ves ta kapital z obrestmi vred.
Iz zadrege mu je semintja priskočila na pomoč Zveza slov. zadrug z manjšimi krediti proti avalnemu poroštvu odbornikov.
Sicer ni manjkalo ponudb tudi od drugih denarnih zavodov, ki pa so bile zaradi Previsoke obrestne mere nesprejemljive.
Bančnega denarja danes izpod H odstotkov ni dobiti. Ako bi pa konsorcij, ki mora delati vsaj z dvema odstotkoma raz-
sežnosti, dajal ta denar naprej po 16 odstotkov, bi tega bremena uradniška plačilna zmožnost ne prenesla. Drugi denarni zavodi pa, kakor znano, vsled ominoznega čl. 234 Uradniškega zakona, po katerem so uradniki izgubili stalnost za tri leta, uradnikom odrekajo zasebni kredit.
Vse to je bilo treba navesti in še marsikaj bo treba povedati, kar ne sme ostati prikrito, da si bodo na jasnem in da se ne bodo pozneje izgubljali v brezplodne kritike oni, ki bi si utegnili napačno razlagati neizogibno omejitev konsorcija pri podeljevanju posojil.
Kje, kako dobiti torej izhod?
Nehote se nam vsiljuje misel: Kaj pa vlada? Ali ne bi bilo mogoče iztresti iz kakih njen Ul skrivnih kotičkov kako zrnce tudi v kreditne namene javnih nameščencev. Saj ima država vendar tudi lastna podjetja in toliko dohodarstvenih virov, iz katerih črpa čisti dobiček in ga razdeljuje vsako leto po mili volji!
Vse prav in res je tako.
Ali zastopstvo konsorcija ni že bilo pri vseh mogočih vladah in jim povedalo isto?
AH sploh še obstoja kaka politična stranka, ki smo ji javni nameščenci tako pri srcu (namreč ob volitvah!), da ne bi bila napro-šena za intervencijo?
In kako stališče zavzemajo v tem vprašanju organizacije same, ki so moralno tako-rekoč v prvi vrsti poklicane, da podpirajo konsorcij v njegovem stremljenju, ščititi gmotne interese njih lastnih članov.
O zavednosti organizacij dovelj jasno govori dejstvo, da je nad dva milijona kron članskih prispevkov javnih nameščencev naloženih samo v ljubljanskih kapitaltettčnih bankah med tem ko dan na dan oblegajo konsorcij člani istih organizacji s pretresljivimi prošnjami za posojila!
Kako prav bi konsorciju prišel ta denar!
pa tudi drugače se doslej niti O. Z., niti kaka ‘druga organizacija še ni zganila, da bi reagirala na ponovne apele od strani konsor-cij'a, podvzela kake korake ali vsaj sklicala
posvetovanje!
Vse ogromno breme konsorcija je počivalo doslej le na par ramah. Kdo bo tedaj kriv, če se bodo slednjič tudi odborniki konsorcija le naveličali oziroma si premislili dajati svoje podpise na težke menjice v kritje nadaljnih neodoljivih kreditnih potreb urad-ništva in bo konsorcij prisiljen ali ustaviti obrat ali pa preiti v tuje roke. Oboje bi pomenilo, da bo izgubljen za javne nameščence tako važen socijalen faktor, ki bi ga morali javni nameščenci čuvati kot zenico v očesu in ga braniti kot levi z vso svojo moralno in materijelno silo!
Iz tega težkega položaja vidim samo še en izhod! Paralelno z revizijo uradniškega zakona mora vlada vzeti v pretres tudi na^ črt zakona o kreditih uradništva ter ga čim-prej, to je že v jesenskem zasedanju narodne skupščine postaviti na dnevni red, analogno kakor namerava pomagati kmetovalcem in drugim pridobitnim krogom potom poljedelskih in enakih kreditov.
Dal sem inicijativo.
Vpraša se le, ali naj stavi predlog na vlado Hranilni in posojilni konsorcij, ali naj pride predlog iz krogov javnih nameščencev. Naravnejše bi bilo drugo. V prvi vrsti pa lina besedo O. Z.
K reviziji zakona o civilnih državnih nameščencih.
Enako kakor po Glavnem Savezu od ministrstva pravde je prejela O. Z. tudi od velikega župana za ljubljansko oblast poziv, naj pripravi izprcminjevalne predloge k zakonu o civ. drž. nameščencih in mu jih predloži. Ta poziv je prejela O. Z. 13. avgusta, ugoditi pa bi mu morala do 15. avgusta t. L
O.	Z. je poslala velikemu županu spričo prekratko odmerjenega roka sledeči dopis: »Rok, ki ga nam je bil v zvezi z razpisom ministrstva notranjih zadev z dne 11. t. i m. Sl. br. 4277 stavil gospod veliki župan za dostavitev izpreminj ovalnih predlogov k novemu zakonu o državnih nameščencih, je vsekakor prekratek, da bi se mogli odzvati citiranemu dopisu in še pred tem zaslišati mnenje vseh v O. Z. včlanjenih organizacij.
Prippominjamo, da je prejela O. Z. 13. t. m. preko Glavnega Saveza v Beogradu tudi poziv ministrstva pravde z dne 7. t. m. br. 50.454, naj predloži temu ministrstvu tako za revizijo zakona o drž. nameščencih, kakor tudi uredbe o njih razvrstitvi izprcminjevalne predloge saj do 1. septembra t. 1.
Ker se nam zbog tehničnih razlogov tudi ta rok zdi prekratek, naj nam bo dovoljeno, da preciziramo stalšče O. Z., ki ga je zavzela glede tega vprašanja na seji širšega odbora dne 14. t. m.:
1.) O. Z. polaga največ j o važnost na to, da so za prvi čas odpravijo iz zakona najtežja gravamina, kar bi se doseglo s temeljito revizijo členov 234. (rok treh let za dosego stalnosti), 239. (vprašanje vpokojen-cev), 240. (vprašanje vdovnin in sirotnin) in s popolno odpravo člena 246. (vojna leta), ki ima najtežje posledice za državne nameščence izven Srbije in Črne gore.
Členi 234.. 239. in 240 naj bi zavzeli zopet prvotno besedilo vladnega predloga z dne 1. junija 1923, ki ga je narodna skupšči-
na pozneje prestilizirala v škodo državnim nameščencem.
2.	) Splošna revizija zakona zahteva temeljiti studij ter bo O. Z. ki je pozvala na sodelovanje vse strokovne organizacije, skušala zbrati za podrobno revizijo potrebno gradivo v najkrajšem času. Nadejamo se, da bo do 1. septembra t. 1. vse pripravljeno.
3.	) Predno bi centralna oblast pristopila k meritorni razpravi, naj bi se na osnovi zbranega gradiva v prvi polovici meseca septembra t. 1. potom ankete in sporazumno z delegati vseh pokrajinskih zvez ugotovile skupne smernice za revizijo zakona in uredbe.
Anketa bi razčistila marsikatera vprašana, ki bi morda drugače sploh ne prišla v pretres ter bi poleg tega, kar je eminentne važnosti, podala jasno sliko o željah posameznih pokrajinskih zvez.
Samo ob sebi se razume, da bo O. Z. predložila svoječasno gospodu velikemu županu vse tozadevno gradivo v svrho nadaljnje uporabe. Za zdaj pa nam je čast predložiti gospodu velikemu županu prednji sklep O. Z. v blagohotno vednost z najiskrenejšo prošnjo, da ga blagovoli podpirati na kompetentnem mestu in uveljaviti ves svoj vpliv, da se ustreže vsem trem točkam našega najnujnešega programa. Še posebno prosimo gospoda velikega župana, da blagovoli na merodajnem mestu izposlovati predlagano anketo in nas svoječasno o uspehu obvestiti.
Hkratu se radi ankete obračamo tudi na Glavni Savez državnih činovnika i službenika« v Beogradu s prošnjo, da pri ministrstvu pravde vse potrebno ukrene.«
O tem dopisu je bil sočasno obveščen Glavni Savez ter zaprošen, da skuša na vsak način izposlovati anketo. Redakcijski odsek je imel do 27. avgusta dve seji ter je docela predelal prvih 17 členov zakona. Ker je sestava celotnega zakona tudi po sistematični strani zelo zgrešena, bo O. Z. skušala na podlagi številnih izpreminjevalnih predlogov sestaviti popolnoma nov elaborat. Ker pa bo to delo trajalo dalj časa, bo O. Z. do 1. septembra predelala samo one določbe zakona, ki zahtevajo takojšnjo re-meduro in ki najbolj tangirajo še pred uveljavljenjem zakona pridobljene pravice. Na poziv, ki ga je bila O. Z. objavila v zadnji številki »Našega Glasa« in v vseh ljubljanskih dnevnikih, je došlo mnogo, predlogov, ki pa jih rad' preobsežnosti gradiva ne moremo priobčiti. Pač pa bomo v prihodnji števi'ki pričeli z objavo že predelamh in redigiranih členov zakona. Do 27. avgusta so prijavila izpremembe k zakonu oziroma razvrstitvcni uredbi sledeča društva:
»Društvo drž. pisarniških uradnikov«, »Društvo kaznilničndh in jetnišničnih urad-ikov«, Strokovno društvo telegrafsko-tcle-fonsko tehničnega osobja«, »Društvo vpoko-jenih javnih nameščencev«, »Društvo^ državnih uslužbencev za Slovenijo«, »Društvo ju-goslov. drž. uslužbencev in vpokojcncev Maribor«, »Društvo okr. in domenskih gozdarjev Slovenije in Dalmacije v Celju«, »Udruženje monopolskih činovnika — Ljubljana«. »Društvo drž. nameščencev^ njih vdov ter vpokojcncev za Radeče-Zidani most« ter »Hranilni in posojdni konsorcij«.
Kot posamezniki ali v skupinah so se jfl."
vili:
iz Ljubljane: gg. Zvonko Gregorič, upravnik ljubljanske carine, Jak. Rupelj, kornere. adjunkt Ivan Lazar, Miro Köchler, zvaničnica Ivanka Kosovinc, višji železn. uradnik Peter Romavh, polic, oficijal v p. Andrei Krische, Feliks Zalokar, univ. prof. dr. Lapajne, inšpektor Rajko Mlejnik, računski nadsv. Fr. Ilovar, prof. Iv. Gruden;
iz Maribora: gg. viš. dež. sodn. svetnik v p. Aleksander Ravnikar, Rajko Zwirn, davčni uradniki, uredništvo splošne bolnice;
iz Celja: gg. ravn. mešč. šole Jos. Brinar, dv. svetn. v p. inž. Reddi Oskar, davčni uradniki, uradni služitelji, drž. upokojenci po viš. davč. upr. v p. Rafaelu Dolinšku;
iz Ptuja: gg. davč. uradniki, oficijant Fr. Rižner;
iz Brežic: zvaničniki (ce) gg. Grga Zuccon, Ivanka Ban, Antonija Slabina, Ivan Zorzut;
te Slivnice pri Mariboru: poštni sel Fr. Golzaner;
iz Dol. Lendave: zvaničnik g. Iv. Škrinjar;
iz Kranja: gg. fin. tajnik Satler, okr. tajnik v p. A. Rohrmann, sodn. nadoficijal v p. Frid. Badiura, ravn. zemlj. knj. v p. Jernej Sočnik;	^
iz Kočevja: davčni uradniki; iz Novega mesta: davčni uradniki, sodn. pis. uradnik Ukmar, Barbič in Mehle;
iz Črnomlja: davčni asist. Jož. Ster-benc, pisarn, oficijal v p. Ant Lavrič;
z Grma pri Novem mestu: strok, učitelj Fr. Molasek, zvanič. Mar. Niefergall;
iz Rogaške Slatine: g. zdraviliščni direktor dr. Štcr.
Kolekcijo predlogov bo O. Z. zaključila 1. septembra, na kar izrečno opozarjamo. _____________________________ O. Z,
V pojasnilo.
Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani nam piše: V številki 21. N. Gl. z dne 31. julija t. 1. jadikuje tov. Pisansky nad svojimi slabimi gmotnimi In socialnimi razmerami. Krivce išče na oddelku soc. politike v Ljubljani, podpisanemu društvu pa očita, da mu je odklonilo pomoč, da pride do svojih pravic.
Oddelek soc. politike v Ljubljani je že sam ovrgel s popravkom v N. Gl. njegove trditve kot neresnične, kar pa se tiče očitka podpisanemu društvu, naj nam bo dovoljeno pojasniti sledeče:
Ker poznamo tov. Pisanskega in njegovo lastnost, da večkrat izpreminja svoje razpoloženje, se mu ne čudimo, da je napisal tako neresnično trditev, kateri niti sam ne veruje. Le zaradi ostalih tovarišev in v pojasnilo javnosti moramo izjaviti, da se ni obrnil tov. Pisansky nikdar v zgoraj navedenih zadevah na društvo in torej ni res, da bi mu bilo rečeno, da so bili reducirani tovariši kratko-malo črtani iz društva. V društvu so še danes vsi reducirani uradniki, ki so bili prej člani tega društva, tudi tov. Pisansky še 1 črtan in vidi črtanje le v svoji bujni fantaziji, ako ga ni kdo pošteno potegnil, če ga pa je, bi moral tov. Pisansky sam vedeti, da ena sama oseba še ni društvo.
O. Z., ki je njegov jlopis objavila v N. GL, pa vidi iz tega, da je tov. Pisanskcmu nasedla in naj ji bo v svarilo za prihodnje, ako ji je njen ugled pri srcu, da se v takih stvareh informira pred objavo na merodajnih mestih, kar bi ravno v tem primeru prav lahko storila.
Odbor društva državnih pisarniških uradnikov v Lubljani.
Ali se mora res odmeriti penzija prevedenim držav, uradnikom.
Učitelj-narodni poslanec, ki si je pridobil pravico do pokojnine, bi torej prejemal med 10.—20. službenim letom na podlagi interpretacije člena 239. čin zakona, da se imajo upokojati uradniki z nepopolnimi službenimi leti z odmero pokojnine od stare plače (ki je bila pred uradniškim zakonom v veljavi) komaj 1320—2822 Din letno, medtem ko bi uči-
telj-narodni poslanec, ki si še ni pridobil pravice do pokojnine in ima komaj 4—9 službenih let, prejemal 3024—3816 Din. Torej je že iz tega slučaja razvidno, da je interpretacija, da se ima pokojnina odmerjati tudi od stare plače, popolnoma napačna in bi bila tudi krivična.
Pa si oglejmo še dva druga slučaja v praksi:
Učitelj, ki postane nesposoben za državno službo in se odpusti preden je pridobil pravico do pokojnine ima dobivat, po čl. 125. od države 30% poslednje plače in stanarine, torej bi dobil:
s 4.—6, službenimi leti letno 2268 Din; s 7.—8. služb, leti letno 2574 Din; s 9 služb, leti letno 2862 Din.
Torej bi prejemal učitelj, ki je postal nesposoben za državno službo in nima pravice do pokojnine ter se odpusti s 4.—6. službenimi leti 2268—2862 Din letno, medtem ko bi učitelj, ki je postal nesposoben za državno službo in ima že pravico do pokojnine ter se upokoji pri 10.—19. službenih letih manj, tj. od 1320—2708 Din letno. Tudi iz tega slučaja je razvidno, da je interpretacija, da se ima pokojnina odmerjati od stare in ne od zadnje plače, napačna in je krivična.
Sedaj si oglejmo še drugi odstavek citiranega člena 125. čin zakona.
Rodbini državnega uslužbcnca-učitel;a s 4 službenimi leti, ki si po čl. 144. čin. zakona še ni pridobil pravice do rodbinske pokojnine, pripade na podlagi čl. 125. čin. zakona podpora v znesku 20% od poslednje plače in stanarine: t. j. pri štirih službenih letih 1512 Din letno; medtem ko rodbini učitelja, ki si je že pridobil pravico do rodbinske in osebne pokojnine, (na podlagi interpretacije, da se odmerja pokojnina pri nepolni službeni dobi od stare plače) pripade rodbinska doklada po čl. 146. in 148. čin. zakona in sicer:
pri rodbini: brez	s 4 in več otroci
pri 10 služb, letih 660 Din 946 Din letno » H.	»	»	704	»	1197	»
» 12.	»	»	749	»	1273	»	»
»13.	»	»	866	»	1472	»	»
Torej bi družina uslužbenca s 4 službenimi leti, ki si niti ni pridobil pravice do rodbinske pokojnine prejemala letno 1512 Din, torej več nego družina uslužbenčeva, ki si je že pridobil pravico do rodbinske in osebne pokojnine, katera bi prejemala med 10—13 službenimi leti, če je brez otrok komaj 660—866 dinarjev letno in če ima štiri ali več otrok pa tudi manj, tj. 946—1472 Din letno:
Že ti praktični slučaji kažejo, da je interpretacija člena 239. čin. zakona, da je jemati pri prevedenih državnih uslužbencih kot osnovo za odmero penzije staro plačo (ki je bila pred uradniškim zakonom v veljavi) popolnoma napačna in krivična in je teza predsednika zagrebškega upravnega sodišča, dr. Cavalieri ja, ki jo citiramo na čelu, popolono-ma pravilna.
Kot osnovno izračunavanje pokojnine prevedenim uslužbencem je po 1. oktobru 1923 v vsakem slučaju vzeti določbo čl. 138. Čin. zak., ki pravi: Osnova za izračun pokojnine ministrov in državnih podtajnikov je njih plača, ostalih uslužbencev pa osnovna plača in redna stanarina; torej tudi pri prevedenih državnih uslužbencih z nepopolnimi službenimi leti vzeti za odmero penzije zadnjo uslužbenčevo osnovno m položajno plačo
in stanarino.	.	.
Končno odločbo in jasnost v tem vprašanju p,a nam bo dala le pritožba na Državni svet katerega odločitev bo vsekakor končno-veljavna in merodajna glede pravilnega izvajanja uradniškega zakona v tem oziru.
VESTNIK.
Davčnim izvrševalcem v vednost. Ker jo našo druötvo pod prejšnjo Vlado glede popravo kriče-
čih krivic, storjenih naSim mlajšim tovarišem 2 nesmiselno redukcijo in glede zvišanja dnevnic za vnanjo službo naletelo na merodajnih mestih le na gluha ušesa in je bil ves naš trud zaman, je zdaj vnovič začelo delati za pravično rešitev teh naših perečih in neodložljivih stanovskih zadev. Dne 2. avgusta je bilo poslancu g. Gostinčarju Izročeno obširno in natančno pojasnilo, kako krivično in brezvestno se je dozdaj postopalo z nami in se ga je naprosilo, da posreduje za nas in nam izposluje v ministrstvu skorajšnjo ugodno rešitev v zadevah redukcije in povišanja dnevnic po predlogih tukajšnje finančne delegacije in našega društva. Upanje je, da se ta stvar v najkrajšem času za nas pravično reši, na kar se nemudoma skliče naš občni Zbor. Zdaj se društvo udeležuje dela za potrebno popravo nove službene pragmatike in za pravičnejšo razvrstitev posameznih stanovskih skupin. To delo pa bo zahtevalo nove izdatne stroške, za katere morajo sorazmerno prispevati vse vdeležene organizacije, tako tudi naše društvo, ki ima zdaj prazno blagajno vsled nezavednosti in malomarnosti društvenih članov. Zato vnovič poživljam vse tovariše, da se zbude iz svojega mrtvila, da se zavedo svojih stanovskih dolžnosti in svoje kolegijalnosti ter da nemudoma poravnajo zaostalo članarino, ki znaša 24 Din za zadnje društveno leto. Naš blagajnik je tovariš Gustav Mlejnik v Škofji Loki, Gorenjsko.	F. R.
Zamudnikov v plačevanju naročnine je vedno več! Poteka že tretje četrtletje, a mnogo jih ni poravnalo naročnine niti za prvo, precej pa jih je, ki so dolžni tudi še za lansko leto. Prosimo nujno vse, da nam kakor mogoče hitro poravnajo vse zastanke, ker sicer ne moremo kriti tekočih izdatkov. Naj se vendar ozirajo na težkoče, ki jih delajo upravi in store končno svojo dolžnost. Uprava.
Veliki Sajam u Pragu. Dne 21. septembra biti če u Pragu otvoren IX. Praški Veliki Sajam, na kojem osim krasnih ekspozicija iz inostran-stva, naročito velike ekspozicije, koju priredjuje francusko ministarstvo trgovine, biti če vanred-no bogata izložba čehoslovaške industrije. U ve. lesajamskoj sedmici držati će se u Pragu velik niz raznih strukovnih kongresa, od kojih če biti najvažniji kongres čehoslovačklh gradova, pa tom prigodom biti će u okviru Velikog Sajma upriličena i izložba čehoslovačklh gradova sa programom »normalizacija gradskih potrepština«. Gradske potrepštine biti če Izložene u 8 skupina, naime: 1.) Gradjenje kuča, 2.) Plinare, 3.) Elektro, tehnika, 4.) Komunikacije, 5.) Kanalizacija, 6.) Vodarne, 7.) čiščenje gradova, 8.) Vatrogasna policija. Kongres Saveza čehoslovačklh gradova odlučiti če na temelju ove izložbe, koji tipovi potrepština če se proglasiti kao normalizirani za sve čehoslovačke gradove. Isto tako če se u okviru Praškog Velikog Sajma upriličiti poseban sajam šumskih potrebštlna. Posjetnici Praškog Velikog Sajma imadu velikih popusta na jugo.
V p---------------------------------
Čudne sanje višjega drž. uradnika.
Sodni svetnik dr. Zajc se je premetava spanju nemirno v svoji postelji. Ihtel ie ii težko sopihal, mrmral in iecl al talm i Je prebudila Fcfa, njegova skrhn*	P
in ga vprašaja, alli'üaä mara Zal“nSkl •Oh Pela, to so bilo čudne sanje., je 0(j govoril Zajc »dobro, da si me zbudila « »Tiho govori, da se otročički ne zbude »Moja ubogi zajčki« je šepetal dr. Zajc »Pa poslušaj. Žetal sem se po Glavnem trgu a naenkrat sem se spremenil v pristnega šti rinožatega — zajca. Pa se mi ni zdelo nii j.u^no, nič se nisem zbal, ampak mirno skak ja svojo pot. A ko pridem mimo izložbe če vej’ skoči na prag mož s puško- in vstrel "anP: Zadel je baš v čevelj na desni nogi Ja kjer je zakrpan; a vstrelil ni s krogljam ampak —- s cenikom. Razburjal sem se za-radi tega atentata in bliskoma premišljava! pod kateri paragraf spada ta zločin. A moi se peklensko zakrohota, nato skočijo iz vsaki prodajalne možje s puškami, tudi gospodični so bile vmes, streljajo s ceniki in vsak zade ne natanko tisti del moje obleke, ki bi bil P» treben obnovitve. Bil sem namreč vseeno \
slavenskim, ugarskim i čehoslovačkim željeznicama te ne trebaju čehoslovačke vize na pasoše. Potanke informacije daju svi čehoslovački konzulati. Učesnici iz Slovenije putovati će brzim vlakom preko Maribora i Linča u Pragu. Odlazak iz Ljubljane dne 19. septembra 1924 u 12.2, odlazak Iz Maribora u 15.37, dolazak u Prag dne 20. septembra u 6.29. Učesnici izleta trebaju da Imadu velesajamsku izkaznlcu, koju mogu na. baviti uz cijenu po 20 Din kod sviju čehoslovač-kih konzulata. Na ovu legitmaclju imadu pravo na slijedeće pogodnosti:	50% popusta na svim
državnim željeznicama kraljevine SHS, na Slavonskoj Podravskoj željeznici te na ladjama Jadranske Plovitbe, dok na ladjama Dubrovačke Plovitbe plaćaju niži razred mjesto višega. Učes. nici, koji bi možda krenuli sa dunavskim parobrodom, plaćaju na brzim parobrodu samo jedan put, dok će drugi put učiniti besplatno. Učesnici, koji putuju preko Ugarske (Gy6kčnyes-Bratisla-va, Ili Subotica-Budimipešta-Bratislava) plačaju na ugarskim željeznicama niži razred mjesto višega, te ako putuju u III. razredu brzovlaka plaćati će samo H. razred osobnog vlaka. Popust na ugarskim željeznicama postignut če se na posebne legitimacije, koje se mogu naručiti uz cijenu po 10 zlatnih para kod zastupnika Praškog Velikog Sajma u Budimpešti, gospodina Max. Tan. zera, Budimpešta, Akäcfa ut. 50. (korespondencija njemačka). Na svim čehoslovačkim željeznicama imati će popust od 33%. Velesajamska legitimacija vrijediti će, ako bude opskrbljena sa pečatom čehoslovačkog konzulata, prama čehoslovačkim vlastima kao čehoslovačka viza na pasošu. Prema prenavedenome svi učesnici stignuti će u Prag ili u petak dne 19. septembra u veče, al u subotu dne 20. septembra u jutro. U subotu dne 20. septembra biti će pregledanje grada Praga i njegovih znamenitosti. U neđelju, ponedeljek 1 utorak (21., 22. i 23. septembra) pre. gledati če se Veliki Sajam 1 neka industrijska 1 bankarska preduzeča u Pragu. Srijeda, četvrtak, petak 1 subota (24., 25., 26. i 27. septembra) biti če namijenjeni za posjet raznih industrijskih centara čehoslovačke republike, pa će kod sviju ovih putovanja učesnici imati popust od 33% na voznoj cijeni čehoslovačklh željeznica. Pošto je Iskustvo pokazalo, da je veoma nepraktično, ako se velik broj izletnika na jedan put prati kroz jednu te istu fabriku, kojoj zapravo razumije samo ograničen broj učesnika, a osim toga u buci strojeva može samo nekoliko osoba čuti razjašnjenja pratioca, to će se u svrhu pregledbe industrijskih preduzeča razdijeliti učesnici na više skupina prama njihovim interesima i zanimanju, te če svaka takva skupina pregledati samo preduzeča, za koja svi njezini članovi imadu poslovnog interesa. Radi toga če se i putovanje u razne industrijske centre čehoslovačke republike izvršiti po skupinama, što će istodobno garantirati ugodno ukonačenje 1 u manjim gradovima. Ove bi skupine bile: 1.) Skupina interesanata za:
svoji obleki. Sanje niso logične. In vrag ga vedi, vsak cenik s'e je držal moje obleke, da ga nisem mogel odtresti. Kmalu sem bil zavit docela v ta peklenski papir. In moja obleka še res ni tako slaba; vsi tovariši, posebno samci, mi zavidajo ženo, ki tako- umetniško krpa in krpa.
No, začel sem teči, kar so m!e nosile zajčje noge. A kakor je že v sanjah, hitro naprej nisem mogel, p#>t je kar rastla pod menoj. In prodajalci so streljali in se krohotali, da je grmelo. In ničle so švigale, kakor kroglic v pravcati bitki. Iz lekarn in trafik so streljali s strojnicami, da je frčalo okrog nosa, želodca in trebuha. Edini zlatar je smehljal pomilovalno in ni streljal. A jezilo mje je to Pomilovanje.
Tako sem prisopihaj na most Tu ni pro-dajalnic, tu se odpočiješ. Naenkrat pa zagrmi izza okna zobozdravnika in na levo' lice, tja, kjer imam bolan pob, prifrči list s tremi ničlami. Zdajci me zagleda tudi postrešček na vogalu, zažene palico za menoj baš na levo roko, v kateri nosim kovček kadar potujem. Tudi tukaj ni miru! Hajdi naprej.
V ozki ulici, kamor me je nato zanesla Pot, je bilo grozno. Streljanje od vseh strani, ceniki, krohot. Ko zapustim strašno so-
tefcstilnu robu. 2.) Kovinsku Industriju, strojeva 1 elektrotehniku, 3.) galanteriju, staklo, dragulje, 4.) kemičku industriju, 5.) glazbene pristroje, 6.) igračke, 7.) industriju koža i produkte od kože, 8.) grafiku, hartiju te potrebštine za škole i urede. što se tiče trošaka, plačao bi svaki učesnik svoj trošak, jer je iskustvo pokazalo, da je ovaj način baš i najeftiniji. Trošak poprečno udobnog boravka od 10 dana u čehoslovačkoj republici iznositi će osim troškova puta od prilike Kč 700.
K izvršitvi zakona o državnih civilnih uslužbencih. (Nadaljevanje iz 22. številke). 29.) Ali in kako se uvažuje efektivna služba iz mirnih časov in efektivna služba v vojni pri odreditvi stopnje osnovne plače po čl. 241 zakona o drž. uslužbencih? Upoštevajoč čl. 235. zakona je komisija mnenja, da se morajo priznati vsem prevedenim drž. uslužbencem iz vseh pravnih oblasti, od katerih je sestavljena država, ne glede na to, ali so imeli dotičniki po dosedanjih zakonih pravico do pokonine ali ne, vsa leta prevedena v službi preden je bil novi zakon pravomočen in ki se priznavajo po čl. 137. novega zakona. Po čl. 241. zakona glede periodičnih stopenj osnovne plače se računa ona doba, ki se računa za pokoj, nino. Po 4. odstavku čl. 137. se računa preko rednega roka preveden čas vojaške službe v voj. ni al miru onim drž. uslužbencem v penzijo, ki postanejo po vojaški službi civilni državni uslužbenci. A ta odredba velja glasom čl. 246 le za one državne uslužbence, ki se bodo udeleževali bodočih vojn. Zato se ukinja odredba 4. odstavka čl. 137 le v pogledu teh uslužbencev, a ne v pogledu onih, ki so prevedli gotov čas v mirnodobni vojni službi. Ozirati se je namreč treba na načela obče pravičnosti — a to tolmačenje odgovarja tudi odredbam zakona o ustrojstvu vojske — in zato se mora čl. 241 zakona v zvezi s čl. 235. upotre. bitl na one državne uslužbence, ki so bili pred veljavnostjo novega zakona v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, ki so torej služili v aktivni vojni državni službi preko redne in obče vojne obveznosti, če so bili kot aktivni vojaški uslužbenci v vojni, se jim mora ta čas računati po čl. 241 v vezi s III. odstavkom čl. 137., ka. kor se računa ta čas civilnim državnim uslužbencem.
(Konec prihodnjič.)
»Hotel Slot! , Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna
Centralna kurjava 1
Za Tiskovni sklad Našega Glasa je daroval g. Ivan Šemrov, sod. oficijal iz Laškega 10 Din. Srčna hvala. Uprava.
Uradni popravek oddelka za socialno politika. Gosp. šefu dr. Fr. Goršiču se za uradni popravek v zadnji številki našega glasnika zahva-
tesko, me zadene krojač na zadnjo plat, in vendar si ti tudi ta del mojih hlač tak skrbno umetniško zakrpala.
Gonja je šla dalje. Kavarne, delikatesne tego'lünqj- vsakovrstne 'prodajalne* povsodi gonje. In tam stoje avtotaksi in izvoščki. S peklenskimi obrazi strmijo vame, prestrašen jo udriham na levo; topovi iz bank, luK-susnih trgovin, novih palač; dalje, dalje. Zdaj sem v drevoredu, hvala Bogu. Še črez železnico. čuvaj se ne zmeni zame; kaj bi se tudi, saj je vožnja na .železnici največji luksus. In zdaj sem na zelenem. Izmučen in izstra^ dan se vržem v zelenjad in jem slastno zeleno travo, kakor nikoli še nisem, doma kis-ega zelja s fižolom.«
»Saj dobiš tudi kisle repe s kuhanim krompirjem« pripomni Fefa užaljeno.
»Vem, vem; hvala Bogu, nekoliko bolje se nam vendar še godi, kakor kaznjencem, ki smo jih obsodili kašo pihat. Zdaj pa dalje spat; znabiti se mi sanja, da se nam plača pošteno poviša.«
»Toliko časa ne moreš spat in sanjat« pripomni Fefa strupeno.
»Bom pa pas še bolj nategnil« vzdiha dr. Zajc. »Moj stari oče je porekal, da se mora nehat jesti, kadar se najbolje prileže. Bil je tudi uradnik. Kaj pa žena in otročički?«
1 ju jemo ter opozarjamo nanj gosp. Pisanskega, kj nas je znavedbo neresničnih podatkov misti-flclral. Dopis gosp. Pisanskega smo objavili namenoma, ker smo vsled sličnih opozoritev tudi od drugih strani končno hoteli priti do jasnosti. O. Z.
Davčnim uradnikom na znanje. Opozarjamo, da je dolžnost obeh delegatov v O. Z. zastopati interese davčnega uradništva na osnovi resolucije, ki jo je srejela glavna skupščina Udruženja na letošnji skupščini in ki je bila objavljena T predzadnji številki »Poreske Službe«. Zaključek O. Z. o načinu razvrstitve uradništva v posamezne kategorije datira še iz dobe pred 1. junijem tl. Sekcija Ljubljana.
Kongres stanovanjskih najemnikov bo razpravljal o načrtu zakona za stanovanja, ki ga je izdelalo beograjsko udruženje stanovanjskih najemnikov in ki je razposlan vsem ostalim udruženjem na proučevanje. Zagrebška organizacija najemnikov je mnenja, da bi moral imeti novi zakon dva glavna dela. Prvi del zakona predvideva realno stanovanjsko politko, ki obstoja predvsem v tem, da se oživotvorijo odredbe o organizaciji kredita za zgradbo malih stanovanj-eklh hiš, da se zniža transportna tarifa gradbenega materijala, da se znižajo cene surovega
lesnega materijala iz državnih in občinskih gozdov, o zaključitvi posojil z inostranstvom ali pa doma za zadruge, ki že postoje in ki se bodo v bodoče osnovale itd. Drugi del zakona naj bi uredil na podlagi dosedanjih izkušenj odnose najemnine med najemniki, podnajemniki, najemniki poslovnih prostorov in lastniki hiš. Poleg tega bo kongres razpravljal tudi o direktivah, na katerih naj bi bazirale »Gradbene zadruge« v po. edinih krajih.
Naicenejše stare in nooe
ISALNE STROJE
kakor tudi ose pofrebSCIne pri
L Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SELEHBURGOUfl UL G/I
Mehanična delavnica (popravlialnica)
KOtHil
NAlBOJJia rtUDt
sr.coRfc
Tovarse čevljev Peter Kozlaa & Kom».
Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše Icvalltete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Preiernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Mii* is tun
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Usnje
knptte najceneje pri tvrdki
Franc Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Fr. kham
L3UBL3ANA,
nasproti hotela „Union"
Najcenejši in najboljši nakup različnih delikates In špecerije SOLIDNA In TOČNA POSTREŽBA
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
■■■■■■■■■■■■■■i
LMikuš
Ljobljana. Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno
Priporoča se
SV modna trgovina
A. Sinkovič El. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Za nakup
kuhinjske opreme, posteljnih vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho sadja, pohištvenih okovov in druge železnine se priporoča
Frau Stupica
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika, razstreljiv in cementa. — Nakup starih kovin v Ljubljani, Gospesvetska cesta štev. 1.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
mr
Gumijasto podlogo za postelje priporoča tvrdka
Henrik Kenda
LJUBLJANA
Mesini trg štev. 17. _
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Najmodernejša kanama restauracija ln bar
„EmOHH“
v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča reslavrater
JAN FIALA.
F. Szontner, Ljuuijann
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Ivan Jelačin,
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888.
IHjgr Solidna in točna postrežba. "iB
„S VEZLA“ đii.
# Ljubljana
Največja izbera vsakovrstnega
elektrotehničnega materijala
Generalno zastopstvo svetovnih tovarn:
aMaj, flamovei . Ji® 8 [0„ Wien
lr.lig.S[lll6l6f8[0.,Fmtorla/l
liiiđai fli, »mili
Mila. Btegenz i. d,„g.
Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krtačk za motorje, inštal. materijala itd.
Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih ouročev i. dr.
Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane.
Mni stroj „IDE" molela [
najmodernejše konštrukčlje.
The Rex Co
LJUBLJANA, Gradišče številka 10.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in skolonijalnega blaga.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.
Vedno
najnižje
cene!