189. štev. Pavtatal Iranko v drlavl SHS. V Uubllanl, v Četrtek 19. avgusta 1920. 6S5T Posanr.eana Štev. 1 krono. Leto IV. Itlaia rezctt pondeiika te dneva po prašniku v e a k d e n epeldan. CredniStvo je v Ljubljani, ' ranČiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’60. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jusoslov. socIlaEno - demokratiln@ stranke. TeEefonska it. 312« Naročnina: Po poiti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za po! leta K 120, za četrt leto K CO, za mesec K 20* Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. G^I., Učiteljska tiskarna. Beigrajska vlada sestavlfena. Po večtedenskih porodnih bolečinah so v condeliek sestavili v Bel-Kradn novo. pravzaprav korigirano Koncentracijsko vlador V bistvu ie vlada ostala ista: zameniali so le dva jninistra, in sicer le postal namesto IJavidoviča minister za uotranie Stvari Milorad Draškovič. namesto "rotiča oa minister za konstituanto radikalec dr. Mušički. ogvetnik v Pančevi. Z ministrske liste ie izginila Markantna osebnost Protlčeva. na drimi strani pa Davidovičeva. Glavne ovire da se vlada ni toliko časa sestavila, so bila nasorotia glede agrarne reforme in izvoza, deloma tudi volilnega reda za kostituan-to. Demokrati so zahtevali, da se zemlia bosenskih begov nusti prebivalstvu. ki si io ie razdelilo, dočim so radikalci, narodni klub in naši Klerikalci obstaiali na stališču, dn se vrne beeom ter da lim-moralo ti novi osestniki plačati hak. to le. nalem-sc,no za ves čas. Enako hudo na-s°rotie ie bilo uidi med obema nasprotnima taborama glede izvažanja blaga Protič in niesrovi zavezniki so Ustanovili »osebno orizatiizaciio. ki nai bi dobila izvozni monopol. Ta organizaciia bi izdaiala Izvoznice v prvi vrsti zadrugam oo svojem preudarku. Demokratska zaiednica pa se le zavzemala za svobodni izvoz, to se pravi, da se izvoz cedira trgovini, v tem sporu ie šlo za varstvo buržu-aziie v obeh primerih in za to. da dobi vpliv na gospodarstvo ta ali ona skupina. Ne maraio ni eni. da se izvede agrarna reforma in uredi gospodarstvo v prid sološnosti. Seveda ie to problem, ki ga sedanla začasna in pravzaprav nelegitimna vlada ne more končno izvesti, toda izvedenemu nasprotovati, nuine stvari, ki se moraio rešiti, reševati le v smislu zastarelih krivic, nasprotnih današnjemu sociialnemu razvoiu. do tega tudi ta vlada nima nikakršne pravice. Protič ni vstopil v vlado, ker njegovo stališče ni prodrlo. Dogovor med strankami se opira v glavnem na dogovor, da se vsa vprašania. v katerih se niso mogli zediniti, odlože. Nova vlada si torej veže roke, ker ne mara napredka. Jasno pa ie tudi prvi hip. da vlada s takim omejenim delokrogom ne bo lahko poslovala niti v svoiem meščanskem duhu. Zaraditega se le čudimo, da glede volitev v konstituanto ni tako točnega programa, da bi se smeli zanašati nani. dasi ic edino volitev v konstituanto izhod iz sedaniega kaosa. V snlušnem se torei meščanstvo vlade ni izDrcmenilo znatno. V enem oziru lahko rečemo, da se ie že na ta način v vladi znatno pospešilo s spremembami v centralistično stremlienie. ki nima nikakršnega mesta za pokrajinsko samoupravo ali oa celo za republikansko misel. Novi Vesničev kabinet torei ne nudi delovnemu liudsivu nikakršnih boliših nad. kakor oreišnia njegova vlada. . ____ Internacionala rudarjev. Poročali smo kratko že pred nekaj dnevi o kongresu rudarske internacijonale .v Ženevi. Ker pa hoče slovenski komunistični list »Rdeči prapor« briti norce iz kongresa ter osmešiti zastopnike rudarskih organizacij takorekoč vsega sveta, moramo O kongresu izpregovoriti še nekaj besed. Vsakemu zavednemu delavcu je njegova strokovna organizacija svetinja, kdor Jo blati, blati zaupnike in delavcc same. Da pošteno delavstvo take ljudi zaničuje, je naravno. Strokovne organizacije so večinoma stanovske zastopnice, ki vzgajajo obenem delavstvo k socijalizmu. Delavske razredne organizacije so to. Danes pa prihaja bolj !n bolj delavska strokovna organizacija kot politični faktor nehote do veljave. Skoro bi lahko očitali strokovnim organizacijam, da *° ‘va zavlačevanja toliko obetajoče re- uclje, ker delajo sistematično. Strokovne orgamzaclje pa vendar vplivajo na razvoj politike, kar se godi zlasti v Nemčiji ali Jledc vojne proti Rusiji; to je eiekt političnega vpliva strokovnih organizacij. Stro-ovne organizacije uveljavljajo svojo razredno voljo. Marčeva ustaja strokovno organiziranega delavstva je obvarovala Nem- teaMjBSBBB 1 , m................... LISTEK. SlirivDost jim sole". francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Rouletabillov glas ie nadaljeval? . — Res, prišel ie tu se... to ie gotovo .. Sai se itak ni mogel kie dru-skriti... Poglei no. poglej, to so »tODinie njegovih čižmov... Ko ste vsi štirie vstopili, ali ste pogledali °od postelio?, — Takoj... Preobrnili smo še celo vse. ... In med žimnicami? — V postelii ie bila samo ena mVhS®* na *° smo položili gdčno. "atildo. In vratar ter g. Stangerson rl? t>ej ev^a ži«inico takoj v laboratorij.* ^mnico ie bila samo iektena na rnre^a< ood katero se pač _ oce ne more skriti. Navsezadnje tp?r»a*e DOni'sMi’ da smo bili štirje. >n' ,®.naravn°st brezmiselno samo da smo kai prezrli, soba ie 1 «ar tako maihna. skoraj nobene- čijo pred padcem republike In monarhistične zmage. Izprememba se je izvršila tuai v strokovni internacijonali. Druga in tretja internacijonala zase sta nezmožni izvesti velike akcije, nasprotno pa strokovna internacijonala, ki obsega vse delavstvo, lahko izvede važne akcije, ki so danes dostikrat potrebne. Dolžnost strokovne internacijonale }c, da v tej mednarodni zmedi polaga veliko važnost na politično in gospodarsko plat; s tem postaja Cesto otiločevalni faktor, ki daje smer razvoju, omejuje imperijallzem, se odločno upira meščanski protirevoluciji. In kako naj bi delavstvo v tem boju ostalo nevtralno? Moskva in Ženeva zastopata le dele socl-jallstičnega delavskega razreda na svetu; njima slede le deli proletarijata v posameznih deželah. Tem pomembnejši je zaradi tega strokovna internacijonala In nje delovanje; ta, ki Jo označujejo komunisti kot »fikcijo (domišljijo) internacijonale«, je danes resnična internacijonala. Ta internacijonala obsega delavstvo v celoti, vse smer!; njenemu pozivu se odzove proletaiijat vseh dežel. Med najvažnejše dele strokovne Internacijonale spada Internacijonala rudarjev. V milijonih rok, ki dvigajo črno kamenje Iz globine zemlje, je takorekoč eksistenca človeštva. Če usahne vir, ki hrani produkcijski proces z ognlem in ga ohranjuje v obratu, potem zamrje vse delo in vse življenje. In rudarsko delavstvo, ki se zaveda svojega gospodarskega pomena, lahko odločuje o politični usodi. Kongres rudarjev v Ženevi se je popolnoma zavedal svoje velike zgodovinske naloge; spoznanje moči, ki tiči v šestindvajset stotlsoč rudarjev zastopajočem kongresu rudarjev, ter premišljena, odločna voUa, ki je dala poseben pečat razpravam In rezultatom. O štirih vprašanjih so razpravljali na kongresu, a ni jedno ni, ki bi se ne tikalo usode celote delovnega človeštva. Temeljni problem je dvig produkcije, ki jo obubožana zemlja tako silno potrebuje; več premoga naj se Izkoplje, čujemo vedno opominjati. VpraSanje pa nastane, ali naj premog dalje složl posameznikom za bogatenje ali postani last družbe, izročen pametnemu gospodarstvu? Kongres Je mnenja, »da se morejo izpolniti potrebe vsega sveta šele, če se odpravi kapitalizem v rudarski industriji in se nadomesti z naeljonallzacljo ali socijall-zacijo rudniške industrije«, ter Je zahteval, sda končno vse deželo nastopijo za nacionalizacijo rudnikov, enako za odpravo kapitalistične posestne pravice ln izvedho kontrole In uprave po zastopnikih države, udeleženih delavcev in konsumentov.« Zakaj, kako naj se sicer poživi pridnost rudarjev, kakor da vedo. da svojega težkega dela ne opravljajo več y lastninske namene majhnega števila posestnikov, marveč za vso družbo, katere deli so sami? Socializacija rudnikov Je eno važno vprašanje, eno pa pravična razdelitev premoga na dežele. ki ga potrebujejo nujno. Bogastvo na premogu ne sme koristiti samo onim srečnim deželam, ki so ga bogate, premog ne sme služiti samo tem, marveč tudi onim, ki ga nimajo. Zaraditega poživlja kongres zvezo narodov, da se ustanovi mednarodni premogovni kongres, ki sestoji iz mednarodnega delovnega urada in mednarodne rudarske zveze, da bo urejeval produkcijo premoga, določeval cene ter nakazoval svetovni pridelek premoga vsem deželam po potrebi. V tesni zvezi s produkcijo premoga Je vprašanje fizičnega blagostanja rudarjev samih; od moči In vztrajnosti, telesne krep-kosti posameznega rudarja je končno od- visna tudi večja ali manjša množina pridelka. Kljub temu, da so si priborili nemški rudarji sedemurni delovnik, vendar prerano umirajo tisoči rudarjev. V rurskem rudniškem ozemlju dočaka komaj 63 odstotkov delavcev 37. ali 38. leto. Pljučna Jetika je od 1914 narasla za 300 odstotkov. Podaljšanje delovnega časa bi krajšalo življenje delavccv, umiranje pospeševalo, produkcija pa bi se manjšala. Če se hoče delavstvo obvarovati pred jetiko, mora se delovnik skrajšati v zdravju škodljivem poslu na Sest ur, čim dopuste tehnične razmere. Med najvažnejše predmete spada vprašanje, kako naj se prepreči volna. »Mednarodni rudarski kongres«, Je izjavil predsednik Smillie, zastopnik skoro enega milijona angleških rudarjev, »se ne sme danes Izreči samo načelno proti vsaki vojni, marveč jo mora preprečiti; izreče naj se za slučaj vojne načelno za mednarodno stavko. S tako izjavo postane vojna nemogoča, zakaj brez premoga ne more biti vojne.« Kongres se je zedinil in naročil izvršilnemu odboru, da na »agresivna« vojna podvzetla odgovori z mednarodno rudarsko stavko. Ta sklep ima prav sedaj poseben pomen, ker francoski militarizem dan za dnem grozi, da vkoraka v rursko ozemlje; Franciji bi v tem primeru ne odgovorili s stavko samo rurski rudarji nego tudi angleški in francoski. Na ta način je rudarska internacijonala varujoč svoje stanovske interese izrazila, da je pripravljena v splošnem proletarskem Interesu sodelovati, kar bo delavskemu razredu v njega odločilnih bojih v največji prid. Sklepi kongresa so tem važnejši, ket so se jim podvrgle rudarske organizacije vseh smeri, tako na primer tudi velike krščanskosocijalne rudarske organizacije v Nemčiji, ki so bile na kongresu zastopane fer so pozdravljale sklepe. Ce so v prvi vrsti strokovna vprašanja, ki družijo strokovne organizacije In skrbe za eksistenco delavccv, ki jih zastopajo, je enako potrebna tudi politika v smeri socljallzma. V Interesu rudarjev je moral torej Imbusch, zastopnik krščanskih strokovnih organlzacll, podpirati socijalizacijo premogovnikov, čeprav njegova politična izpoved nič ne ve o socijalizmu. Vsaka konsekventna delavska politika vodi namreč v socijallzem. Resnost in pomembnost kongresa rudarjev se ne upa nihče podcenjevati, ker so bile na kongresu zastopane važno in velike organizacije, ki že danes odločujejo v svetovnem vrvenju. Frederic Zalaznik: Amerika. »Yankee Ingenuitv« (jenkijeva iznajdljivost) je znana._reč. Torej si ie Amerika v stanu sama izdelovati vse, kar potrebuje. V začetku seveda to ni bila nobena lahkoča. ker se je vse hotelo seliti proti zahodu, ki le nudil vsega v ozbilm jn posledica tega ie bila. da so imela mlada pod-ietia precej težave z delavstvom. In Amerika bi Šo svojem premogu, Ne\v-England po tkalcih. Michigan po izdelovalcih pohištva in tako bi lahko naštel vse države po redu in vsaka ima nekaj posebnega, — od dvigania premoga in zlata do izdelovanja šivank. Zakonski iarem ie v Ameriki najobičajnejša prikazen ln zahodno od Ogerske ni naroda, ki bi prekosil Amerikanee z zgodnio in obilno ženitvijo. I.e Ogrom in Slovanom ie to še boli pri srcu. Obilna in zgodnia ženitev ie umljiva, kaiti nredoogoi ženitve — to ie eksistenčno vpraša-nie — ie rešeno za moža v Ameriki orei kakor kjerkoli drugie na svetu med kulturnimi narodi. Izmed tisoč moških je danes v Ameriki komaj 275 neoženienili in največ se lih poroči med 20 in 25 letom. Za vso sloie je ženitev lahka stvar, izvzemši za služabnike nri bogatinih, ki se vsled nenrestaneea pptovania svoiih eosno-. darjev ne merelo ženiti. To pa koncem konca ne pride veliko v poštev, ker takih služabnikov je v Ameriki zelo malo: iako na primer le v Ameriki več profesorjev kakor služabnikov. več umetnikov kakor ie privatnih filakariev. pravtoliko profesi-ioniranih izumiteljev kakor ie vale-tov. 'trikrat toliko kiparjev kakor la-kaiev in naimani petdesetkrat toliko kniižničarjev kakor ie profesiionalnilr hazardnih igralcev. Ljudsko štetie le j... n i—n—a---------- na žimnica ... 0 v ž,mni- 1 ci. bi ga gotovo videli. Moral sem se tudi sam smejati, prepričan, da niseni govoril bogve kako pametno. Toda kie ie začetek a’i konec nespameti v podobni aferi? Samo moi priiateli ie mogel to Te"!l poveite no. zakliče reporter še vedno izpod postelje, kdo le tu spodaj vse razmešal? — Mi. gospod, pravi oče Jakob, ko nismo našli morilca, smo pač iskali. če ni kakSna luknia v podu ... — Nobene ni. odgovori Rouleta-bille. Imate klet? — Tukai ni kleti... lo pa seveda ni motilo ne nas. niti g. preiskovalnega sodnika, predvsem pa ne njegovega pisatia. da ne bi pregledali desko za desko nrav tako skrbno kakor če bi bila spoda' klet... Tedai se le prikazal reporter. Oči so se mu svetile, nosnice gibale prav kakor mladi zveri, ki se Vrača s srečnega lova... Ostal ie še na vseh štirih, res nisem sc mogel ubraniti predstavi: divna zver na sled« zape- ljive divjačine... In on le sledil sto-Diniam kakor mož. ki se Je zaklel vse poročati svoiemu gospodarju, g. rav-nateliu »Epogne«. ker pozabiti pač ne smemo, da ie bil Jože Rouletabille časnikar. Tako po vseh štirih, ie oreplazi/ vse štiri kote. pretaknil vse. oblezel vse kar smo videli (dosti tako ni bilo) in česar nismo videli, zdelo pa se je. da ie to velikansko. Umivalna miza le bila preprosta miza na štirih nogah ... Nemožno skriti se v niei tudi za trenutek... Nobene omare ... Svoio garderobo ie imela g. Stangersonova v gradu. Rouletabillov nos in roke so ob-lezle vse zidovje k! ie bilo iz debele epeke. Ko ie bil gotov z zidovjem ic pretipal z urnimi prsti vso površino rumenega tauiria. prišel te tako do stropa, ki ga ic lahko dosegel, ko ie Postavil stol na umivalnik. Vso to ropotiio ie prerival no celi sobi. in ko ie pregledal strop, kier ga le seveda posebno zanimala tudi vdrtina druge kroglic, se ic približal oknu. in na vrsto so prišle zopet veternice ln omrežie. vse solidno in nepoškodo- vano. Sledniič le zadovoljno zamrmral ter iziavil. da ie sedai mlreti! — AH veriamete sedal, da ie bilo vse zaprto, ko so nam morili našo dobro gospodično, ko nas ie klicala na pomoč... zastoka oče Jakob, — Da. odgovori mladi reporter, ter si briše čelo... Rumena soba ie bila /aorta ko železna blagajna... — To le. pripomnim laz. kar dela to afero naičudovitelšo. kar ilh poznam. tudi v kraljestvu domišliile. Edgar Poe ni ustvaril nič podobnega v svoiem »Dvoinem umoru v ulici Morgue*. Mesto zločina le bilo zadostno zaprto, tako da ne bi mogel od tam nihče uiti. pa bilo ie vsaj ono okno. skozi katero ie priplezal zločinec., divii orang-utang! * Comni Dovic opisuic tudi precej podoben misterii v svoii noveli, na-slovllcni »Pikasti trak- . V zaprti sobi se ie izvršil grozen umor. Kdo ip to storil? Sli c i lok Holmes to kmah# do-ženc: v sobi ie bila namreč ozka šiirania. široka ko petak. Ki na ie zadostovala. da se ie splazil v sobo I morilec pikasti trak — kača. dokazalo, da ima Amerika toliko arhitektov. kemikov in inženirjev kakor cela armada vseh vrst privatnih služabnikov celega stomiliionskega naroda. Za en miliion služkinj Amerike. ki so do večini mlada dekleta, ie vprašanje možitve povečiem rešeno, ker se vsaka omoži v doglednem času. in ni obsojena večnemu devistvu. kakor je na primer obsojenih pol milijona ameriških učiteljic. Mislili so v Ameriki pred čas-om, da se bo ženska postavila na svoje lastne noge in Dostala neodvisna in da bo s tem možitev v talko velikem številu padla. Godi se pa ravno nasprotno. Pred časom so nudili domo- vi več dela kakor ca danes: tkale so. delale .si obleke same. šivale za celo družino, izdelovale milo za dom. sušile meso. Dekle in kuhale, prezervi-raje za zimo ter vsa podobna dela. ki so danes v Ameriki Dopolnoma izginila. Vse to opravljajo stroji po tovarnah ter se more vse te produkte kupiti za manfše Straške Izven hiše. Vse kar danes opravlja le: kuhanje, urejevanje stanovanja ter eventualno skrb za otroke. Delo oo hišah se je skrčijo in otroci, ki ne žele biti v na-nolie m stroške staršem sl iščejo dete zunaj hiše. To delo trala samo do rroroke m komaj ena izmed petnajstih ostane v delu no možitvi. Vlada pač mnenje. da. ko se dekle poroči, ne sme delati izven hiše; med možmi pa vlada precej mnenje, da se dekleta može ztroli Iz vzroka, da so preskrbljene. Navidezno je vsaj tako. ker zakon določa, da mora mož vzdrževali dom. ako pa tega ne vrši. le to ženi zadosten vzrok za ločitev. Kllub temu. da se ločitev zakonov razšftJa močno no vsem svetu, oreikaša Amerika vse ostale narode. V nekaterih državah Zedinjenih držav se konča izmed vsakih petih zakonov eden z ločitvijo. Dve tretjini teh ločitev le dovoljenim ženam, ki tožijo može aff za pijanost, nezvestobo in brutalnost, katere moderna ameriška žena ne more prenašati s pohlevnostjo, kakor ie to vršila n lena stara mati. temveč varana v svolem vzvišenem idealu iSče ločitve pri sodniku Zakon sicer zahteva težkih vzrokov za ločitev, ati sodnik, ki ie morda sam v enakem Dotožaiu. Dozna situacijo in razsodi. kakor bi razsodil sam sebi. — Vsaka država v uniji ima zato svole zakone, ena boli. druga mani stroge. Ločene osebe ne gube ugleda. pač oa *e iih smatra Hudem, ki Imajo karakter. da popravilo svole napake In ne-Dremišlenosti mladih let ter nočno življenje iznova. Veliko boMe in po-šteneie ie za oba. nk> in nlesra da ako najdeta ooznele v zakonu svoje duševne tovariše, da si to povesta in se mirnim potom ločita, kakor oa nrepellavata na skrivnem ljubezenske Intrige ter škodita svojemu ugledu. Amerikanec Hubi svoj dom. ta pa ie mogoč le roleg žene. katero HuM In fcatera Hubi nlesra. Civilna poroka le torej nadvse priljubljena ker ne re-prezentlra pasti- v katero se človek viame za večno, kakor to določa rhnako-katoliška cerkev. Velike famflHe so v Ameriki stvar preteklosti. Pred po! stoletla ie bila Amerika prva v porodni statistiki, dočim današnja ameriška mati skrbi koma! za polovico toliko otrok kakor le skrbela nfena stara mati. Porodna kontrola, ki ie v Evropi razvita samo med takozvalmi »boljšimi« krogi, je v Ameriki običajna stvar vseh krogov. torej je število nezakonskih otrok zelo malo in še to večinoma med črnci. (Dalje prihodnjič.) Tukaj ni bilo nobene odprtine, nobene špranje. Pri tako zaprtih vratih In okrni kakor ie bilo vse. še muha ne bi mogla orlti skoz. — Prav gotovo, ie pritrjeval Rou-letabille. še vedno si le otiral Čeh), potrl se pa ni toliko vsled prestanega telesnega nanora, ampak vsled silnega nretnišlievaula. To ie v resnici ve-nicansiko. krasno, zanimivo čudo!... — Se »Božja stvarca« sama. }e zamrmral oče Jakob, če Je izvršila Wn< u-,^om0ela uiti • • • Cu*te! • • • Alj io slišite? ... Tiho! Oče Jakob nam ie dajal znamenje nal molčimo, roko steenleno moti zidu. Droti bližniemu gradu. ie oosluSal nekai. česar mi nismo slišali. — Odšla je... IJbitl io bom moral ... Preveč ie grozna ta žival... Toda »Božfa stvarca« le: vsako noč moli na grobu svete Genovefe, nihče se je ne uoa dotaknit) iz strahu, da ga mati Agenouse ne uroči. — Kako debela ie »Božja stvar-oa«? / Kod debel jazbečar... povem vam. to ie spaka! Že večkrat sem premišljeval, če ni ona zasadila svo- Politieni pregled. + »Kasarna«. »Slovenski Narod« pri-poveduje, da »Naprej« škoduje koroškemu plebiscitu, ker je pisal proti ogromnemu vojaškemu kreditu. Očita nam, da smo čas Izrabili ter smo primerjali državo kasarni ravno pred plebiscitom. Na to odgovarjamo prav na kratko: Če Je kdo izrabil čas, potem je to storila belgrajska vlada, ki je tak kredit sklenila ravno tak kritičen - čas, vlada, v kateri sede liberalci In klerikalci. Ne-čuveno se pa nam zdi, da nam »Sl. N.« hoče prepovedati, da ne smemo grajati milijardni kredit za vojsko, ki pomeni ogromno breme za delovne sloje v dobi, ko pišemo in govorimo o razoroževanju. Vojska za razvoj pač ni potrebna! + Izvolitev zagrebškega župana. Dne 17. t. m. je bila skupščina zagrebškega mestnega zastopstva. Zborovanje Je Imelo nalogo izvesti volitev mestnega načelnika (župana). Preden se Je prešlo na dnevni red, na ono točko, ki se nanaša na volitev načelnika, so predlagali demokrati v mestnem zastopstvu, da se volitve črtajo Iz dnevnega reda. O tem predlogu se je vnela živahna debata, v kateri je sodelovalo več govornikov. Predlog Je bil z večino glaso-/ odbit. Prešlo se Je na volitve. Glasovalo je 43 mestnih zastopnikov od 50, 8 glasovnic Je bilo praznih. 8 Jih Je dobil dr. Prebeg (stranka prava). Arhitekt Vekoslav HeinzI pa Je dobil 27 glasov. Hehizl je Izvoljen za načelnika mesta Zagreba. + Čehoslovaškl zunanji minister BeneS Je govoril o svoji misiji v Belgradu tudi naslednje: To je prva uradna misija češkoslovaške republike, ki Je prišla k Vam. Ta misija pa prihaja k Vam v trenotku težkega položaja za vso Evropo. Reševati moramo vsakdanje probleme, ki nam Jih Je vsilil sedanji položaj. Pod temi okoliščinami prlhata k Vam naša misija, da bi razpravljala z Va* mi, kako bi mogU skupno z Vami razpravljati o vseh teh vprašanjih, kako bi se mogli porazgovorIH o svojih stališčih. Nekatera ista vprašanja Imamo med seboj, treba Je, da diskutiramo o njih z ozirom na prošlost In na bodočnost. Ne moremo kal, da ne bi pri pogledu na vse to se orientirali za bodočnost. Delati moramo na to, da se naša dva naroda približata drug drugemu ter pokažeta vsej Evropi, da hočeta sodelovati na tem, da se vzpostavi mir v Evropi, da delujeta v pacifističnem smllu In da demokratizirata Evropo. Naša dva naroda moramo v tem skleniti v tesno sveto ter prf-Seti složno delovanje. '+ Položaj v Albaniji. Po vesteh Iz Pa-rlsa se vedno bolj poostruje položaj v Albaniji. Po odhodu Italijanskih čet poskušajo Grki te Srbi zasesti zaledje. •f Volitve v nemškem del« Koroške. Občinske volitve v nemškem delu Koroške so prinesle nemškim nacijonalcem popolen poraz — a zmago socijalnim demokratom. Izid volitve nam je znan sa sledeče kraje: V Beljaka so dobiti soclJaHstl od 8372 glasov 4508 glasov, združene gospodarske stranke 2699 in narodni socljalistf 1169 glasov. Dobili so socijatni demokrati 15, združeno gospodarske stranke 9, narodni soclja-li&tl 4 občinske svetovalce. Zupan bo socl-Jalni demokrat. Na mestni hiši so razobesili rdečo zastavo. V St. Vidu ob Glini so dobili socljabii demokrati 1538 glasov (15 mandatov), gospodarske stranke 890 glasov (9 mandatov), krščanski socljalci 251 glasov (3 mandata), narodni socijallstl 156 glasov (2 mandata). V Spltalu ob Dravi socfjahil demokrati 861 glasov (12 mandatov), gospodarske stranke 861 glasov (12 mandatov), stalni nastavljene! 244 glasov (3 man date). — Arnoldsteln: socljaln! demokrati 830 glasov (15 mandatov), gospodarska stranka 412 glasov (7 mandatov). — Mali S a. Pave!: socljaln! demokrat! 296 glasov (8mandatov), gospodarska stranka 274 glasov (8 mandatov). — Guttarlng: socljaln! demokraU 324 glasov (10 mandatov), gospodarski stranka 420 glasov (12 mandatov). — V Onesau-u Je bilo Izvoljenih 9 bauemblndlerjev !n 7 krščanskih socljalcev, v Althofnu 10 socijalnih demokratov hi 12 ilh krempljev gospodični v vrat... Toda »Božja stvaroa« ne nosi čiž-mov. ne streHa z revolverji, nima take roke ko ie tale tukaj, zastoka oče Jakob in pokaže na krvavo roko na steni. In na zadnie bi io videli ravno tako dobro kakor človeka, in zaprta bi bila ostala v sobi in v paviljonu ravno tako. kakor človek... — Res. pravim jaz. ko še nisem videl Rumene sobe, sem tudi iaz sam mislil, če ni morebiti mačka matere Agenouse... — Vi tudi! vzklikne RouIetabUle.. — No. in vi? ga vprašam. — To pa ne, niti minuto ... Odkar sem čita! članek v »Matinu«. vem. da nima tu nobena žival vloge. Tbda, oče Jakob, nič ne omenite naidene kane in robca? Preiskovalni sodnik ie vse odnesel. pravi ta obotavljajoče. Reporter na to prav resno: — Nisem videl ne kane in ne roft-ca. pa vam vendar lahko novem, kako sta narejena. — Šalite se. de oče Jakob v zadregi. (Dalje prihodnjič.) nesocljallstov, v St. Lenartu v Lavantinski dolini 8 svobodomislecev, 3 krščanski socU zalcl In 5 socljalnlh demokratov. +i »Slovenec« ln »Večerni list«, znam resnicoljubna lističa, se zaletavata kaj rad* v naš list in socljalno demokracijo. Navajata sumničenja al! pa zavijata dejstva. Tako na primer trdita kaj rada, da mi podpiramo kot stranka milijonarje in meščanske stranke. Mi smo take trditve pred nekaj dnevi z dokazi Iz obeh klerikalnih listov temeljito ovrgli, tako temeljito, da nl-jeden obeh listov ni niti bevsknil na naSe dokaze. No, In če klerikalce zopet srbe ušesa, pa bomo začeli zopet, čeprav Imamo malo prostora za njiju duhovitosti. Dejstvo pa Je, da se ne klerikalna ne liberalna stranka med seboj v dejanjih ne razlikujeta: skupno Je to, da sta obe protldelavskl. Za danes basta! + Izprememba v madžarski vladi. Minister za promet, Julij Rublnek, ki Interl-mlstlčno vrši posle poljedelskega ministra, ter minister Štefan Szabo, ki vodi posle ml nlstra za prehrano, sta bila svojih dolžnosti oproščena. Stefan Szabo je Imenovan za ministra za poljedelstvo, poslanec Jožef Vasz pa za ljudskega ministra za pjehrano. 4- Priprave za oddajo Imetja v*AvstrlJL Državni finančni urad Je Izdal prvi odlok o Izročitvi premoženja. Odlok vsebuje med dragim tudi določila finančnim oblastim o Izberi primerjalnih posestev za ocenjevanle kmečkih posestev; dalje spravlja v soglasje sedanj! zakon z naredbami o Izročitvi premoženja z dne 14. aprila 1919. 4- Brez komentarja priobčujemo članek, ki je izšel poleg drugih Interesantnosii v dunajski »Staatswehr«: Združimo (namreč legitimlsti ln monarhisti!) vse naše glasove na Dunaju, v Nižjeavstrijskem In v Vseh drugih deželah nemške domovine za ono stranko, ki hoče v popolni harmoniji udejstvovat! krščanske kakor socljaln« ln nacijonalne Ideale, ki, četudi mora zapostavljati svoje, danes še navidez ekstremno stališče pred večjimi, svetovnozgodovinskimi Interesi, ni še nikdar napadla tega, kar nam Je bilo in bo sveto. Oddajmo torel vse naše glasove tisti veliki In odločujoči stranki, ki Ji načeluje Kunschak, voditel! krščanskega delavstva, priprostl, toda velenadar-Jeni človek, trdni, korajžni, res nemški mož! — Reki! smo, da priobčujemo vse to brez komentarja, vendar sl ne moremo kaj, da bi ne stavili naivnega vprašanja: All mislijo tudi naši klerikalci obelodaniti ob prihodnjih volitvah tej podobno reklamo v nadomestilo za svoje fallrano demagošhro? + Anatole France le poslal v »Huma-nlt6« poziv n* vesoljno delavstvo, katerega končuje z besedami: Proletarljat drži tre-notno v svojih rokah usodo Francoske, usodo Evrope, usodo celega sveta. Klic sovjetov francoskemu delavstvu Je pokazal neposredno nevarnost. Položaj |e strašea. Z globokim razburjenjem kličem; »Francozi, rešite svetovni miri« + Angleško delavstvo o poljsko-rui-kem boju. Predsednik angleške delavske stranke Adamson ie poslal na tajništvo mednarodne strokovne zveze In na mednarodno zvezo transportnih delavcev brzojavko, v kateri pravi med drugim: Naj večja in najbolj edina skupščina angleške strokovne organizacije, ki je bila kdaj v delavskem gibanju, le z zadoščenjem pozdravila Izjavo ruske vlade glede popolne ln neodvisne Poljske. Skupščina Je odklonila vsako zvezo s katerokoli denarno družbo v Veliki Britaniji, Franciji alr kaki drugi deželi, po kateri bi bila Anglija obvezan« podprat! Poljsko, ali pa dobavljati munlcljo In vojni materijal za napade proti RusIlL Skupščina je pooblastila akcijski odbor, da proglasi v nasprotnem primeru splošno delavsko stavko ln Izda oklic na vse organizirano delavstvo, naj dela hitro In krepko, da se odpravi vsa tajna diplomacija in da se bo moglo potem reči, da Je zunanja politika Velike Britanije spravila v sklad s željami prebivalstva z namenom končati vojna — Na to Je kot v odgovoru na to brzojavko amsterdamsko tajništvo zveze delavskih strokovnih organizacij pozdravilo zadržanje angleškega delavstva. Tajništvo se Je Izrazilo, da bo delavstvo vseh dežel gotovo sledilo zgeldu angleških tovarišev. Brzojavka konča: »Živio boj mednarodnega delavstva za mir in svobodo!« + Angleška vladna politika uapram Poljski in Rusiji. V poslanski zbornici Je predlagal Bonar Law, naj se zasedanje od-godl do 19. oktobra. Pred tem časom naj bi se zbornica sklicala le, a^° W to zahtevali javni interesi. Bonar Law Je rekel v utemeljevanju svojega predloga, da le Lloyd George objavil sklepe konferenc V Spal in Hytheju. Tl sklepi obstoje v nastopnem: Proti Rusiji se ne bo pod vzela nobena sovražna akcija, ako ne bo ogrožena neodvisnost Poljske. Anglija in Franclja se ne bosta vmešavali v notranje zadeve Ru-sije, ako se Rusija ne bo vmešavala v notranja vprašanja drugih dežel. Ako bo poljska vlada sklenila sporazumne dogovore s sovjetsko vlado, potem ne bo to noben povod za posredovanje, najsi bi ta določila vsebovala karkoli. Ako pa bi Rusija skušala naložiti Poljski nepričakovane pogoje, ki bi ogrožali poljsko neodvisnost, potem bo podan za našo politik drug! primer. Nimam nobenega povoda, Je dejal Bonar Law, da bi kal takega dokazoval, ker Je sovjetska vlada Izjavila v kategorični oblHri, da ne namerava staviti drugih pogojev, ln ker Je včeral Kameniev poslal Lloydu Oeorge* Pismo, v katerem pravi, da se stavljeni pogoji ne bodo Izpreminjali. V teh razmerah ne bo angleška vlada podvzela nobenih korakov. Mi se zavezujemo, je nadaljeval Bonar Law, da ne bo vlada, ako se bo Izkazala potreba, podvzela nobene akcije, ne da bi prei sklicala parlament in dobila privoljenja za metodo, ki bi io v svrho izvrševanja vlada predlagala. Nato Je govoril Lloyd George ter povdarjal, da zveza narodov ne more pričeti delovati, ako ne vlada popolna edinost Popolnoma Jasno Je, da ne morejo biti vsi alliranci glede rusko poljskega spora istega mnenja. Vsekakor bi bUo bolje, ako bi se o glavnih vprašanjih razpravljalo z vrhovnim vojnim svetom. Ta pa se je branil sprejeti odposlanstvo zveze narodov in ruska vlada Je izjavila, da ne bo pod nobenim pogojem trpela kakega posredovanja zveze narodov. V na-daljnem govoru je Izjavil Lloyd Oeorge, da bodo on In njegovi tovariši resno poizkušali zagotoviti mir. Poslanska zbornica ln prebivalstvo dežele moreta biti predvsem prepričana, da Je bilo stališče vlade napram Poljski vedno enofnisto. Vlada se ni« za las ni odmaknila od politike, ki Jo Je neprestano zasledovala v tem vprašanju. V gornj! zbornici'je predlagal lord Curzon odgodltev zasedanja, pri čemer Je Izjavil o raško- poljski vojni: Mi nimamo nobenega vojaštva In nobenega denarja za tako vojno na razpolago. Javno mnenje v Angltjl in povsod drugod žel! čim pravičnejšega In pametnega miru. Enak svet se je sporočil tudi poljski vladi. Danes dopoldne Je dospelo semkaj tud! brzojavno potrdilo Italijanske vlade. '+' Angleški parlament odgoden. Spodnja zbornica Je sprejela Bonar Lawov predlog glede odgodttve parlamenta do 9. oktobra. + Francosko delavstvo proti vojni * Rusijo. Več sekcij socljallstlčne stranke Franclje Je priredilo v pariških predmestjih shode proti vojni In za mir z Rusijo, kakor tudi za priznanje ruske sovjetske vlade. Izgredov ni bilo nobenih. + Nasilno postopanje francoske vlade z delavstvom. »Vorw3rts:t javlja: po »L’ Humanltč«, je francoska vlada prepovedala protestne obhode rad! priznanja VVranglove vlade. Medtem agitirajo radikale! In desni socljalistl za protestno stavko. + Boljševlkl v Perziji. Iz Tiiiisa se poroča, da so boljševiki vrgli vlado kama Kučuka In se polastili mesta Koselija, kjer so vzpostavili revolucijonam! odbor, k! Je proglasil volno proti angleškemu hnpert-Jalizmtf. + Avtonomija Mezopotamije. Po poročilu urada za indijske zadeve v Londonu so se podvzeli koraki, da se skliče po določilih mandata skupščina zastopnikov prebivalstva v Mezopotamiji in sicer v Bagdad, kjer naj bi izdelata volilne priprave za narodno skupščino. Narodna skupščina bi potem sporazumno z angleškimi upravnimi oblastmi Izdelala temeljne zakone za deželo. + Razkrinkana reakcija. Iz Devina (Magdeburga) na Nemškem poročajo, da se razkrili eno (zmed podružnic špiceljske organizacije, katere namen je, širiti med ljudstvom zlagane vesti o nameravanih špar-takovskih kolobocijah ln na tak način pripravljati teren različnim protlrevolucijsklm In monarhističnim mahinacijam. To nevarno gibanje le razpletlo svoje zločinske mreže po celi nemšk! državi in stoji v tesnem stiku z avstrijsko črno reakcijo. Preiskave m aretacije so dognale senzacijonelne podatke o početju te hohenzollemske In habsburško-vattkanske bele bande. Ustanovitev ome-nlenih sleparskih organizacij Izhaja Iz krogov tkzv. protlboljševlške lige, k! je pa pravzaprav le obskurno gnezdo najzagrlze-nejšlh militaristov in vsenemšklh patrijot-sklh kričačev, patrllotskih seveda, v kolikor intrlglrajo za povrnitev prejšnjih despotov In pričakujejo od tega — zvenečega poplačila. Ampak že sedaj jim ni posebne sile; dognano Je namreč, da Je vzdrževal celo akcijo prlsleparjeni denar kapitalističnih magnatov in zloglasna Inštitucija bavarskega partlkularlsta, stotnika Escherl-cha, k! je zahteval po lažnjlvlh poročilih v nacionalističnih časnikih, da se ustanovi državna bramba, baje, da se obvarule nemški narod preteče .rdeče nevarnosti’. To se mu je tudi posrečilo kakor njegovemu famoznemu podrepniku, tirolskemu krščan-sko-socijalcu Steldlu. Menda nam ni treba še posebe razkladati, da je vsenemškl tn katoliški avstrijski tisk soudeležen pri teh Intrigah! Nevernikom priporočamo branje tirolskih listov, po katerih Je g. Seidle begal ljudstvo s prorokovanjem sodnega dne in poživljal k samoobrambi proti boljševizmu, dalje sledeč! pasus Iz pisma enega Izmed vodij devinske špiceljske organizacije, Otona Ziesewitza: »Ker je tisk nemške ljudske stranke In nemško-narodne ljudske stranke že Itak uveden v naše gibanje...« En primer k metodam tega gibanja: Pred kratkim je priobčila »Maptfeburger Zeitung« alarmno vest o snovanju sovjetske republike v Devinu. Sedaj Je dognala preiskava* da Je prišel original te vesti iz policijskega biroja in da Je njegova vsebina kratkomalo Izmišljena. Celo osebe, ki so v njem navedene in ceste ter hišne številke ne eksistirajo! No, dobro da je danes še kdo drug! Uveden v tajnosti reakcljonarnega delovanja na Nemškem in v Avstrijski republiki In da bo vedel ta »kdo drugi« ukrenit! pri- merne korake! Ravnokar doznavamo, da je pruski vojni minister razpustil EscherN chovo organizacijo, tkzv. Orgesch, ki M zbirala pod svoje okrilje vse elemente ne* čednih političnih špekulacij . . . Dnevna vesti. Draginio umetno večajo! Pole« eorostasneea zvišanja železniška voznine, s katerim so klerikalci osre« čili liudstvo. ie finančni minister Sto« ianovič izumil še poseben prometni davek, zato ker rabi mnogo »pare« za voisko in vojnega ministra. Od vsake končne ali prodaie bo nam red vzela država 1% kot prometni da* vek. Razumljivo ie. da bo prodajale«! vedno poskušal to podražitev preva-liti na kupovalca. In bo ta % vkalksu Ural že v prodajno ceno. Ker pa sel redkokdaj zgodi, da bi konsumeot dobival blago direktno od Droducen-ta. temveč mora blago poprei napraviti verižno pot dveh. treh. in ve5 vmesnih trgovcev, se bo ta vkalku-lacila izvršila tolikokrat, kolikor roM bo blago menialo od oroducenta do bonsumenta. — Vse to. kakor žfl mnogo drugega, le dar naše buržo* azlie lludstvu! Volile! nai si to klerikalno. liberalno iir drugo pisano spodo dobro zapomnijo! Klerikalni ln liberalni blaeoslof. Položal. v katerega sta spravila naš«! liudstvo dr. Korošec in liberalec Sto* ianovič s oovišaniem železniških tarif. se lepo razvidi iz naslednjega slučaia. Pred meseci ie bil iz Liublla« ne v Maribor premeščen uslužbenec* ki ima mesečne plače 2400 K. Ker vi Mariboru dosedai ni mogel dobiti družinskega stanovania. moral ie družino (ženo in otroka) pustiti v, Liubliani. On plačuje v Mariboru za samsko sobo 100 K mesečno, a vi Ljubljani (v okolici) za družinsko stanovanje 1000 K letno. Ako bi dobil v Mariboru nravočasno nakazano stanovanie. bi ga stala železniška voznina za 1 vagon oprave, kakor so ga poučili v železničarskih pisarnah. 1800 K. Ker pa lega še nima. bi moral Dlačati od 16. do 20. avgusta za: ta prevoz 3600 K, a od 20. avgusta naprei Da bo moral plačati samo železniških stroškov za svolo seliteV, 14.400 K. Poveite nam. lfeidje božji, kdal bo zaslužil tale nastavllenec to* liko denarja, da bo mogel vzeti svoio družino k sebi. in tako zanlo skrbeti, kakor mu zapovedujeta takozvanai »božja in posvetna« postava? Ali le to pravica in človekoljubnost?! Na Emonski oesti št. 10, se ie zgodil slučaj, ki Dostavlia v čudno luč moralne vrednosti cele vrste soudeleženih oseb. Družina železniškega sprevodnika J. Ljubiča ie bila brez usmiljenja vržena na cesto, ne gleda na to. da nima nobenega krova, kamor bi se natekla vsai za Drvo silo. ne glede na to. da ie preteklo komai teden dni. odkar ii ie Doslalo sodišče tozadevni odlok. In stanovanjska ko-misila nri vsem iem še mezinca ni genila. češ. da ne nvore ničesar proti ukrepom višiih oblasti. Posestnica Ivana Štern se sicer izgovarja v »Narodu«. da io le prisilil k temu grozovitemu koraku ta in oni vzrok, toda nam le bilo povedano, da tičijo vse druge stvari za tem deianlem. predvsem pa neizpolniena obliuba sprev. Liubiča. da H bo donašal iz Italiie po nižii cen! različne naturalije. ki bi iih rabila v bivši svoji gostilni na Kolo* dvorski ulici. Oospodinia le ukrcn^ vse potrebno, da se odstrani nlef Huba stranka in se ie nri tem žila Domoči nekega dr. P^5® ' d ' le stanuje pri n|L ™ » precei iz trte izviti vzroM. Ki m je navedi« v svoii tožbi posestnica, o onem demoliraniu stanovania pa n! ne duha ne sluha. Bodi. kakor hoče i na noben način se ne da upravičiti brutalna brezobzirnost, s katero ifi pognala družino s četverimi maihniml otroci na cesto in v jarek. Tukai M se morala zavzeti pravica, da zaščiti reveže, amnak ne na nedantski podlagi mrtvih besed! Pripominjamo, da nismo mogli ničesar zvedeti o kakem stanovanju, ki bi bilo dano Liubičti na razpolago in da le stanovala pri njem samo sestra njegove žene. ki so ii revici uničili lahonski diviaki pri zadnih Izgredih v Trstu celo imetje, Ljubič ni begunec, amnak oristo-jen v Uubliano. Proletarske stranke na cesto, to le menda parola, oo kateri se rešuie v Liubliani stanovanjska beda' Vozni listi. Generalna direkcija neposrednih poreza ni dovolila, da bi se vozni listi za Slovenijo še nadalje tiskali v Ljubljani, čeS da se bodo preskrbeli enotni začelo državo v Belgradu. Ker teli novili voznih listov še ni, je zaloga tukajšnja finančne uprave skoro pošla, je delegacija! ministrstva financ v interesu prometa motala odrediti, da sc smejo do preklica up_o< rahljati poleg dosedanjih voznih listov s slovenskim in srbohrvatskim besedilom V cirilici tudi stari vozni listi z neroško-slovenskim besedilom, ako se nanle prilepijo sedaj veljavni kolki dinarske vrednosti ko 15 odnosno 60 para. Cena teh starih voznih listov, na katerih nima vtisnjeni kolek nikake veljave, znaša 10 vin. za komad. Avtomobilska nesreča. Pri Grosupljem se je ponesrečil angleški trgovec Iz Londona, Tomas Mattlebdock. Enemu kolesu hitro dirjajočega avtomobila je počila gumijeva cev, vsled česar je avtomobil zavil na stran ter pri tem z vso silo treščil ob bližnji brzojavni drog. Avtomobil se ni poškodoval, pač pa je padel trgovec, ki j« vodil avtomobil, tako nesrečno, da se le težko poškodoval na desnem čelu. Dr. Maore iz Ljubljane mu je nudil prvo zdravniško pomoč. Prepeljali so ga v ljubljansko Leon išče. Sreča v nesreči. Iz Labudske doline le prišel v Ljubljano Josip Fonda ter sl najel prenočišče v hotelu »Ilirija*. V hotelski restavraciji se je nekoliko razveselil* ed veseljem je menjal nekaj ameriških olarjev za 5573 jugoslovanskih kron. Po veselju je šel spat, Imajoč pri sebi še znatno množino dobre amerikanske valute. ruKo jutro pa je opazil, da mu le iz denarnice izginilo 5000 K, dočlm so vsi dolarji ostali nedotaknjeni, ker jih je bil shranil v nogavico. Učitelj in koinccnist Emil Ada-Bdc. ki je bil izza padca Pfemisla v laskentni v ruskem voinem uletni-Stvu. se vrača v domovino. Pozdrav ^silia iz Tinskega. Na mariborski policiil misliio da e raoliciia za to tu. da •ovira širitev socifolističneera casopisia. Na naše Kolnorterle strogo naziio. ali so 14 let s ari ali ne. »Stražo« iti druge take hržuazne časopise pa lahko proda- netietni sraičniki. — Posebno ne-ateri bivši tržaški policisti kar ne ^neto videt' rdečega rtaeelina aM aY&te kamoli časopisa! v Železniška nesreča na Pesnici. \ Detek okrog 10. ure zvečer sta trčila skuoai vlak. ki le prihaial iz Maribora in k! era vsled nreobloženostf — pomanjkanja zaviraškega osobia niso mogli ob velikem padcu terena zadržati ter vlak, Id se ie bale premikal na oostnii. Lokomotivi in orednii vozovi so popolnoma zdrobljeni. Dva spre vodu iKa eden se piše Šileč — sta mrtva in neki otrok, ki ea ie mati držala v n a roč ki. dočim s niei ni nič zeooila Imenovana mati se le baš selila z Dtinaia k možu v Jugoslavijo. Da so ii v St. Uiu prepovedali biti v voku z mobiliiami. kier se 11 ne bi nič zgodilo. Morala ie v sprednti nabiralni voz jn fai11 je za(jeia nesreča nieno nc.erk'0. — Ves slučai kaže. da vlada »a železnici kliub malemu prometu neka površnost. Eno človeško živ-Uenie ie več vredno ko 5 mašin! tatvine. Tiskarskemu strojniku Ernestu Habetiču je neznan tat Iz njegovega stanovanja odnesel več obleke in perila v vrednosti 3000 K. Tat se Je skozi odprto okno splazil v stanovanje. — Ko je v neki gostilni na Poljanski cesti balinal, Je • neznanec mesarju Josipu Kocjanu Izmaknil 5000 K. Tat je povsem neznan. Aorovizaclla lužne železnice v Mariboru urodaia že deli časa na svoie odiemalce pokvarjeno mast kilogram po 44 K. Uradna preiskava ieJ;loenala da ie masti prime- &vS%m^nieT;oi,ie ,n '?• snovi prinisJni c* do ,e vse te Novice. ur«H„n, J , Preb,vaIcev Jugoslavije. Po Onivn ,podatkih ministrstva za socljalno Politiko je bilo julija prebivalcev na vsem Remiju Jugoslavije: V Srbiji na 78.358 Kvadratnih kilometrov 4,456.909 prebivalcev v Vojvodini na 41.750 kv. km. 2,675232 Prebivalcev, v Crnl dori na 14.180 kv. km. «45.000 prebivalcev, v Bosni in Herzego-v*ni na 51.199 kv. sm. 1,898.044 prebivalcev, v Dalmaciji na 12.831 kv. km. 645.000 prebivalcev v Hrvatski in Slavoniji na 42.533 v- km. 2,620.554 prebivalcev, v Sloveniji "a 24.680 kv. km. 1,510.082 prebivalcev, o tem bi Stela Jugoslavija v celem 271 ,s°č 232 kvadratnih metrov s 14,343.087 j Prebivalci, pri čemer ni všteta Istrija, ker ! ni bilo mogoče vsled italijanske okupacije ugotoviti točnega Števila prebivalcev. V s učaju, da vsi Jugoslovani pripadejo Ju-gos avlji, bi štela okoli 16 milijonov pre-Hvalcev. - Uradnlštvo tržaškega LIoyda stav- a. Ker tržaški Lloyd ni hotel podpisati °ve službene pragmatike, so stopili 17. t. v stavko vsi uradniki in poduradnlki. ~ Krvav spopad med socialisti In kle-a c v Italiji. V Abadii San Salvadore pri v iLCnCt S° priredm socijallsti shod. Na etneem ljudskem shodu so razvili rdečo ustavo. Italijanski klerikalci pa so zboro-ce motni in nanadli. Vsled tega Je prišlo med obema strankama do ljutih In krvavih spopadov. Bilo je sedem mrtvih in zelo mnogo ranjenih. -- Franc Roscher, eden najbolj delavnih boriteljev nemške socljalne demokracije na Češkoslovaškem, je te dni preminul v 66. letu svoje starosti. Sodr. Roschcr Je mnogo pretrpel pod nekdanjim’tesnosrunim avstrijskim režimom, ker je bil premožat, da bi se ne uprl storjenim krivicam. Mnogo zaslug si Je pridobil kot voditelj strokovne organizacije tekstilnih delavcev in kot žurnallst. Blag mu spomin! — Požar. V petek ponoči so italijanski vojaki zažgali gozd pri Kostreni-Sv. Luciji. Požar se Je v kratkem času razširil na kompleks nekoliko kilometrov. Sele, ko Je začel požar uničevati gozd s svojo elementarno silo, so začeli italijanski vojaki gasiti ogenj. — Židje se sele v Palestino. V Split Je došel Lloydov parnik »Carinthia« s 500 židovskimi družinami iz Galicije, ki potujejo preko Dunaja in Italije v Palestino. — Rumunsko delavstvo je demonstriralo pred zbornico proti nepravičnemu zakonskemu načrtu o poravnavi sporov med delodajalci in delojemalci. Socljalistlčnl poslanci so izročili zborniškemu predsedstvu tozadevno spomenico. — češkoslovaški žaudarji streljajo. V nemškem sodnijskem okrožju Zuckmantel Je ljudstvo izjavilo, da mu niso pogodu prisilni nabori. Buržoazne države — seveda! — ne poznajo v takih slučajih drugačnih metod kot revolverske metode nakupljenih »varovavcev* javnega miru in redaj zato Je moralo priti po vsej sili do pretepov In pobojev. — Kako Je v Varšavi. »Vonvttrts« piše: Varšave ne moreš spoznati več, mesto Izgloda kakor en sam naborni lokal za zbiranje rekrutov dobrovoljcev. Vidiš bradate in brkate kmete, Id so na konjih z vilami m kosami prihiteli, da se zapišejo v vojsko. Po lokalih hodijo dame v noši rdečega kri ža od mize do mize, opominjajo za boj sposobne moške na njihovo dolžnost in jim dajejo priglasnice za dobrovoljen vstop v vojsko kar na mestu na podpis. Vse godbe po kavarnah in lokalih so utihnile, godci so vsi odšli v vojsko. Gledišča so prene. hala dajati predstave — vsi gledališki ravnate« so s svojim Igralnim osobjem odšli — v vojsko. Advokati so na generalnem zborovanju advokatske zbornice tudi sklenili, da stopijo v vojsko. Advokati so na generalnem zborovanju advokatske zbornice tudi sklenili, da stopijo v vojsko. Rav-notako mladina. Gojenci varšavske univerze so skupno s svojimi profesorji napraviti prisego, da pojdejo vsi na fronto. Po vojski naj bi blii samo tisti pripuščeni k nadaljevani« študij, ki bi doprinesli dokaz o svoji službi na fronti. Tudi srednješolska deca Je napravila enak sklep. Ablturijentl zahtevajo, da se onim, H bi dokaza o shiž-bovanlu v vojski ne doprinesli, zabranl vstop v akademije. Tako i zgled a Varšava po dnevi. Po noči se pa ta slika obrne, a na obratni strani se vidijo povsem drugačne scene. Močni vojaški In policijski oddelki zanro dohode celih ulic, celih delov mesta. Preiščejo se vsa poslopja, od kleti In drvarnice do podstrešja — za dezerterji s fronte. Samo v lednem takem zatvorjenem mestnem delu so ujeli 12.000 dezerterjev. — Zanimiv spomenik. Kakor poročajo češki listi, bodo spomenik Rudolfa Habsburškega, ki se nahaja v gradu Konopištu, podrli in na njegovo mesto postavili spomenik sarajevskim atentatorjem. Novi spomenik bo Predstavljal Jugoslovana, ki je sklonjen In k! ga podpira Čeh. Oba tolčeta s težkimi kladv! po dvoglavem avstrijskem orlu. — Smodnižnlca zletela v zrak. Blizu Florenze v Italiji je zletala v zrak velika smodnlšnica, ena največjih v Italiji. Sedem oseb je mrtvih, več kot sto ranjenih. Povod eksploziji ni znan. — Pogromi proti Lahom v Illlnois-Ju. V Westfrankfortu v državi Illinois v Ameriki so priredili domačini strašno klanje proti naseljenim Lahom, ker je neki Sicilijanec umoril dva otroka. Zbesnela množica Je napadla Italijanski del mesta, vsled česar je moralo več tisoč naseljencev zbežati 40 oseb Je bilo ubitih, nad 100 ranjenih. Siromake so na neverjetno surov način prisilili, da so poljtibovall zvezdno zastavo, nakar so jih usmrtil! s kamenjem in koli. Kultura. »Naši Zapiski«. Na razn# vprašanja naznattiamo. da izide glasilo »Slovenske Socijalne Matice«, revi-ia »Naši Zapiski« prve dni meseca septembra. Novo uredništvo, ki ie prevzelo reviio s to številko. Iamči. da bodo izhaiali »Naši Zapiski* nato redno vsak mesec. Danes, v sredo ob pol 9. uri zv. predstava v dramskem gledališču. Igrajo tržaški igralci. Rusko-poljska vojna. BOLJŠEVIKI V VARŠAVI. LDU. Amsterdam. 17. (DunKU-Wolff). »Times* poročalo iz Kovna, da iavlia štab 4. rdeče armade v Vfl-ni. da so 15. t. m. zasedle Varšavo rdeče čete. (Opomba Dun. kor. ura- da : Potrdila o resničnosti te brzojavke še ni od nobene druge strani. UDU. London. 16. Rdeče vojske prodirajo v koncentracijske smeri proti Varšavi: zavzele so na vzhodu Wengrov in na jugovzhodu Lukov. Pridobivajo tudi na ozemliu. Po zadnjih vesteh ie bojna črta oddaljena 16 inili od Varšaye. Kaloor se čuie. bodlo boliševiki skušali danes zavzeti Varšavo. LDU. Moskva. 17. Frontno poročilo od 16. t. m.: Preg Varšavo se nadaljujejo liutl boli. Severozahodno od Novo Georgiievska smo zasedli nekaj krajev zanadno od Ukre. zaplenili smo šest tonov In več strojnih pušk. 14. t. m. so zasedle naše čete Sokoj.sk. V ozemliu Brodv-Tarnopol napredujemo. BOT ZA VARŠAVO. LDU Pariz. 17. Nadaljuje se bitka za Varšavo. Zdi se. da se ie odločilna borba za glavno mesto že pričela. Iz pozitivnih virov smatrajo, da bo izid bitke mnogo vplival na poga-tanla v Minsku. Pričakujejo, da bo poljska vpiska. reorganizirana in ojačena s francoskimi četami, preprečila zavzetje glavnega mesta, toliko boli. ker so ruske čete že izmučene, ter ilm manika tonov, municite in nimajo dovoli hrane. RADEK PRI POGAJANJIH. London, 17. (Izv.) »Times« prrob-čuieio vest. da ie Radek določen kot predsednik sovjetske delegacije v Minsku glede nogalani premirja In miru s Poljsko. Jj® (Vesti LDU ) IMENOVANJE NOVEGA KABINETA. Beograd. 17. Ukaz o imenoa'Tiju novega kabineta bo podpisan jutri. Danes pričakujejo prihod dr. A4u-šičkega iz Pančeva, da razjasni, ali sprejme listnico ministrstva za .\xn-stituanfco. Pokrajinske vlade se bodo rekonstruirale najpozneje v t eh dneh. REKONSTRUKCIJA POKRAJINSKIH VLAD. Zagreb. 17. »RIJeč« javlja iz Bel-erada. da se bodo Dokralinske vlade rekonstruirale v nekai dneh. Narodno predstavništvo se bo sestalo takoi čim se izvedejo občinske volitve r Srbiji to ie po 22. t. m. V Bosni postane predsednik vlade radikalec, poverjeništvo za notranie posle pa prevzame demokrat. V Sloveniji dobiio demokrati pravosodstvo ln sociialno politiko. Ban na Hrvatskem ostane dr. Laeinia. demokrati oa dobilo poverjeništva za notranie posle, narodno zdravie in gospodarstvo. V Dal-maciii ostane predsednik vlade dr. Krstell. Odloki pokrajinskih vlad se morajo sklepati, sporazumno, vprašanja na. ki bi bila sporna, se moralo predložiti ministrskemu svetu. KONVENCIJA S ČEHOSLO-VAšKO. Zagreb, 17. ..Narodno Djelo“ poroča iz najzanesljivejšega vira iz Beograda. da konvencija, sklenjena med našo in čehoslovasko državo .nima samo obrambnega značaja, temveč da je mnogo globnega pomena, ter je osnovana na Sirsi Podlagi. POLITIČNA PREGANJANJA SOCIJALISTOV NA PRIMORSKEM Trst. 16. 0ZV-) Rreci tržaškim vojaškim sodiščem se dan za dnem vrše razni politični procesi tako proti slovenskim kmetom zasedenega ozemlla. kakor tudi proti sodrugom obeh narodnosti. V soboto dopoldne se ie pričel pred tem sodiščem sen-zaciianalen političen proces proti so-drueu Poduie. glavnemu uredniku Duliskeea socialističnega glasila »Proletario«. Poduie ie skupno s tremi drugimi delavci obtožen šču-vania in huiskania ter motenja javnega reda. da’ie žalienia armade, ker le v nekem dopisu z dežele primerjal postonanie italijanskih oficirjev ho-tentofskemu načinu. Poduie ie bil 23. iuniia lanskega leta aretiran in je bil v preiskovalnem zaporu nad eno leto. Razprava je bila preložena v svr-ho zaslišanja prič. Sodišče na ie ko-nečno vendar dovolilo izpustitev sodr. Poduie iz preiskovalnega zapora. FRIEDRICH SE IZROČI SODiŠČIJ. Budimpešta, 17. Predsedstvo državnega sodnega dvora je včeraj naznanilo državnemu predstavništvu sklep Narodne skupščine glede razveljavljenja imunitete Friedricha in glede njegove izročitve, sodišču. Na predlog državnega pravdništva je preiskovalni sodnik takoj odredil, kazen, preiskavo proti Friedrichu. ZAHTEVA PO SOCUALIZACl.il V ČEHOSLOVAŠKI. Praga. 16. Listi že nekai dni sem iavlialo. da so se leeiionarii iziavili za nevtralireto in za sociializacijo. PROTESTNA STAVKA V SLEZI ji. Berlin, 17. Kakor doznava W;il-fov urad iz Vratislave, se vrši v Gorenji šleziji protestna stavka proti poizkusu kršitve nevtralitete. Gorenje Šiezije. Tudi brzojavni in telefonski promet je prekinjen. POLJSKI BEGUNCI. Berlin, 17. Po došlih vesteh prekorači vedno več poljskih beguncev mejo. Poznanjsko in Torun sta prenapolnjena z begunci. ZANIKANJE FRANCOSKE PRO-PAGANDE V ITALIJI. Pariz, 16. Agencija Havas priobčuje noto. v kateri se odločno zanikajo vesti, da bi bila potrošila Francija 25 milijonov frankov za agitacijo, da se pridobi Italija za evropsko vojno. Francoska zbornica je izglasovala — pravi ta nota — 25 m:i Jonov za propagando v inozemstvu in najbrže je to dejstvo dalo povod takšnim govoricam, ki hudo žalijo eno in drugo državo. Nota r>ovdaija dalje, da Je bil dovoljem kredit porabljen za tiskovni urad, ki je vodil propagando ne samo proti sovražnikom Francije, temveč tudi Italije. Naglaša se tudi, da Italija ne bi smela očitati kaj takšnega Franciji, ker Je ona sama imela ob vojni urade za propagando po vseh evropskih prestolnicah. a posebno še v Parizu, ne da bi bilo prišlo komu na misel nekako »Italijansko zlato** v Franciji. SOVJETSKA POLJSKA. Trst. 17. (Izv.) Listi ooročaio iz Varšave preko Berlina, da se ie v Varšavi ustanovil sovjetski odbor, ki ie izdal sledečo izjavo: »V interesu Dobskega proletariiata samega ne namerava ruska sovietsk republika odstopiti od začrtane noti in s Poljsko ne nreie skleivti miru. dokler ni .v Varšavi proglašena popolna sovjetska vlada. Pod tem ooeoieni sprejme Rusiia DoHsko kot autonomno državo v svojo veliko zvezo, priznavajoč ii vsa Drava sovjetske vlade. Tudi v teritorialnem oziru so Dovoli veliko boli ugodni kot obltube Llovd Georgea. s katerimi skuša pridobiti Poll-sko za britanski imperiializem. Gospodarstvo. = Nov premogovnik. Te dni se bo otvoril v Rogatici velik premogovnik. Začela so se že dela za vzposta-vitev železniške nosiaie. Ta premogovnik bo naiboliši v vse! Bosni. = Mlinarji so imeli v Belgradu te dni konferenco, na kateri so razpravljali o izvozu moke in preskrbi Vojske z moko. = Čehoslovaška vlada je te dni dovolila izvoz sirovih nepredelanih kož. = Dogovori avstrijske republike glede predvojnih dolgov. Pogajanja med dr. Reischem in angleško vlado glede predvojnih dolgov so zadovoljivo končala. S francosko vlado so sklenili sledeči dogovor: Francoska je izvolila na podlagi senžermenske pogodbe iztirjatev dolgov potom preiskovalnih in iz-enačevalnih uradov. Dogovor hoče mirno poravnavo pod nadzorstvom izenačevalnih uradov med francoskimi upniki in avstrijskimi dolžniki in narobe. Uradi pričnejo s pravim delovanjem šele 1. aprila 1921, da bodo imeli interesenti dovolj časa za direktno poravnavo. Poravnave se javijo uradom do 1. februarja 1921., ki se bodo pečali le z onimi slučaji, pri katerih ni bil dosežen sporazum. Avstrijska vlada Jamči za izpolnitev tirjatev francoskih upnikov. Za to jamstvo se odškoduje s podaljšanjem roka izplačila. Podaljšek traja pod gotovimi pogoji do 10 let. = Avstrijsko-inadžarska pogodba. Avstrijsko odposlanstvo je po-voljno dovršilo pogajanja, ki so se vršila radi sklepa pogodbe o izmeni blaga. Proti kompenzaciji strojev in materijala za romunsko industrijo in poljedelstvo se bo dovolil uvoz žita in petroleja. — Poljska vlada zahteva od bel-grajske vlade, naj bi dovolila izvoz gotove količine žita. zakar bi nam Poljska dovolila izvoz svoje soli. Prireditve. Izredni občni zbor slov. zdravniškega društva se bo vršil dne 22. t. m. ob pol 10. uri dop, y univerzi- j tetui dvorani deželnega dvorca z edino točko dnevnega reda: „Linb-.ljanska medicinska fakulteta**. Ker, je nadaljnji obstoj in izpopolnitev med. tak. ogrožen, se uljudno prosi vse zdravnike, da se tega občnega ( zbora gotovo udeleže. Dolžnost \ vsakega društvenega člana Je, da pripomore s svojo udeležbo k najbolj sijajni manifestaciji. ki II. obrtni dan priredi »Obrtno društvo v Kranju** dne 22. avgusta': 1920. Po prihodu jutranjih vlakov z sestanki posameznih strokovnih odsekov od 8.—11. ure. Ob 11. url skupno zborovanje pri »Peterčku* — po kosilu istotam skupni sest inele — ob 15. uri pričetek ljudske veselice v »Zvezdi** z bogatim spore lom« Veselični prebitek se porabi za dobrodelne obrtne namene. Ves obrtni stan se k udeležbi najultudneje vabi. r ^ K O jadranskem vprašanju bo govoril voditelj tržaških Slovencev g. dr. \Vilfan v petek dne 20. t. m. ob 20. url v veliki Unionovi dvorani. Vsi dunajski akademiki, ki reftektlrajo na podporo za leto 1920/21 Is obstoječih študijskih fondov, naj se udeleže sestanka, ki se vrši v soboto 21. t. m. ob 14 v re« stavracijl Nar. Doma. Ker je zadeva nujna, je navzočnost vseh prizadetih, tudi onitf b dežele zelo potrebna. Razstava hrvatskega radiša, za katera se vrše v Zagrebu velike priprave, nudila bo velike zanimivosti. Posebno veliko zanimanje obstoja za oddelke narodnih not Že na razstavi lanskega leta presenetilo )• obiskovalce bogastvo srbskih In hrvatskfli narodnih noš. Letošnja zbirka bo ono lanskega leta še znatno nadkrllovala. Slovenske pokrajine se udeleže razstave le z Izdelki domače obrti, ki bodo razstavljeni V sobi: »Slovenska domača obrt«. Urad ztC pospeševanje obrti v Ljubljani Izdaja ude« lešnikom izkaznice, kl upravičujejo do polovične vožnje na južni železnici. Razstavo so otvori 18. t m. Iz Slovenije. To ie oa ie prevelik škandal. (I x Doberne pri Celiu.) Človek! se kar vstraAi. ko pride v bližino ikra la. kier se nahajalo ob tem času libogi in trudni volni dobičkarii iz družbe velekapitala ter sl iščeio okrepčila za svoie izmučene ude. Vi tem kraju i>otn)k lahko vidi vsak d ari ob belem dnevu strašansko sliko da-« našnle sociialno bede. Starček, kl J« naibrže duševno bolan, pride po cesti čisto na?: zasledule ea gruča’ otrok, ki ea ueusmilieno mučilo. Po nfemu mečeio kamenie. blato in te-neio ea s šibami. Oslabeli starček st ne more pomaeat!. Darovali so mu usmllieni Hudie tudi že obleko, a ie na trni na sebi: v naikraišem času raztrga vse s sebe. Klerikalni župan se izeovaria za svolo nesposobnost a tem, da ga ne more nikamor spraviti.1 ker bi to občino vellalo veliko denar-< ia. ralši ea rusti med otroki naeeea' okolo hoditi. Neka! pa se vendar mora ukreniti! To ne gre. da bi se v, dvaisetem stoleftu kal takšnega do-' puščalo da bi star. duševno bolan Človek hodil nag od hiše do hiše. Iri to v času. ko ima klerikalna Korošec-1 Protioeva vlada eno niliilardo In dve-f sto mlliionov dinariev za militarizem/ na razpolago. Kle le minister za sociialno skrb? Opozarjamo ga lia ta' slučai. ki se godi v nlevovi domo< vini. — Nedeljski potovalec. ŠPORT IN TUR1STIKA. Izid nogometne tekme, ki se je vršila v soboto, dne 14. t. m. med ljubljanskim in celjskim športnim; klubom »Svoboda** je bil 2:1 vj prid Celjanom, in ne, kakor smo pomotoma poročali 3 : 0. Izid olimpliskih iger le nasledniis Francij i ie premagala Angliio s 14 : 2* Italija Dansko s 14 : 4. Franclja Ameriko s 14:2. Danska Angliio s 9 : 7< Italiia Angliio s 16 • 0. Prva dirka z motocikli v Sloveniji tet sorsko prvenstvo za Slovenijo 1920. Športna zveza, kolesarski odsek priredi 29. t. m, prvo dirko z motocikli v Sloveniji In sicež kot gorsko dirko na serpentinah k Sv, Trojici pri Vrhniki (Podlipa—Smrečje^ cesta Vrhnika—Žiri) 8 km. Motocikli bodtf razvrščeni po konjskih silah. Zaeno priredi kolesarsko dirko za vse člane športnih klubov Slovenije na isti progi. Start za obe’ tekmi Podlipa pri Vrhniki Izvedbo je p*/ verila Športna zveza klubu kolesarjeg tu motociklistov Ilirije, kamor naj se pošiljajd prijave. Motociklisti morajo označiti natančno znamko, tipo, konjske sile etc. motocikla. Prijavnina za motocikle 20 K, za kolesarje 10 K. Zaključek prijav 25. t. m. W -- -- ----- ...................... To in ono. * Alkohol se ne more vpoštevatl ktJ krepčilo ali hranivo. 1 kubični centimeter sira ima toliko redllnth snovi kot 1 liter starega vina, košček kruha pa toliko kot 5 litrov piva. Btnfth testa It. 20 Poflr.MifevaiO ■ priporoča &ss«:©-koiesa te? vsake vrste gumileviii predKe tov, isolirasja žice za električno napeEfa«©, elefetrotehnižni gaglerffal po na|nS£iih eenah. 'A. Adamič. Po desetih letih, (Dalje.) — Mar vaša hčerka? In sina imate tudi? • — Da. ; Molk. Dekletce je vleklo mater za roko in moledovalo: Domov, domov pojmo! — Morda se bova kaj videla popoldne? Mal pomenek —. — No vem o čem! je odskakala ona. — Saj res — o čem? nasmehnil sc je tudi on. Res, sam ni vedel o čem sc bodeta menila. — Sicer pa — tudi jaz želim. Če vam Je prav: ob dveh popoldne pod Rožnikom ob Kollmanovi vili. Podala mu je roko in on je ostal sam na trotoarju. Gledal je nekaj trenutkov za odhajajočima, potem se je odkril, obrisal si potno čelo in šel preko ceste kar naprej; sam ni vedel, kam bi krenil. — Neukrctnež, klada! se je jezil sam nase. Razbiral je misli, premišljeval o doj-mu, ustavljal se je ob tlaku, vil je cigareto, nikogar ni pogledal in tako se Je znašel nepričakovano v parku ob Narodnem do-jnu. Sedel je v zaledje košatih lip na klop. Takol Polaščal se ga je neprijeten občutek, zavest sramu in — kesa. Sklenil je prvi hip: Jaz se odpeljem domov — Kaj naj ji povem — če ne vem ničesar! Daj ženi mir In pokoj! — Umestno je to in pametno! .Toda v njemu je bojevala boljša stran brezuspešen boj s človekom, ki je nagibal K slabemu. V spominu mu je ona res še živela prav živo, ne takšna, kot je pred njo toiikrat in ves omaljen klečal poljubljajoč ji drobno ročico. Je še vedno ljubil? Ni si znal odgovoriti. — Ah kaj; če sem stopil že na prag, naj li zdaj pobegnem? Saj sem vendar vedel, kam sem se nameril — se je sodil, opravičeval in odločeval. Vabila je tudi mičnost takega romantičnega sestanka ... — Kaj mi bo povedala? Kako ji je že zdavna ohladnelo srce? Ha, ha... Če bi zvedela njegova žena za ta sestanek —? Eh, žena, žena... — Sit sem je; taka je kot propoveduje sv. pismo. Njeni mladostni dari so minuli, dolgočasna je —. Ustrašil se je ob tej trenutni, tako jasni izpovedi. — Jaz, jaz sem še mlad; kdo bi mi štel v zlo? To vendar ni avantura — ie prijateljski pomenek... Pot je utrta, pogumno po poti naprej! - Vstal Je s klopi in se je ves podjeten podal v gostilnico za čez opoldne. * Hodila sta sprva molče: on po sredi kolovozne ceste, ona ob strani, po pešpoti. Pogovor se kar razviti ni mogel. Pohvalil je že vreme, pot — Ana je molčala in smukala bilnične glavice ob potu. Zastajal Je za spoznanje za njo in jo je meril z očmi od strani. Ana se Je ustavila in se uzrla v njega; tudi ona ga je premerila od nog do glave z zasmehljivim pogledom. — Pa kam greva? je vprašala zategnjeno. — Po Večni poti, je odgovoril s poudarkom. — Kakor je videti, ste še vedno mladi; jaz sem se pa postarala, kaj ne? Iz njenih oči se je utrnil blisk gnjeva. — O ne, se je nasmehnil in odkašlje-val. — Vi ste, ste še vedno tudi mladi in lepi. Če želite, greva na Rožnik — ali pa nazaj. Nadaljevala sta pot. Videti je bilo, da sc ona ovladuje; zasuknila je pogovor na vsakdanjosti, na aprovizacijo, na obilico vojaštva — vprašala ga je, kdo bo v vojski podlegel, ali Nemci ali Italijani... On je nevšečno zamahnil s palico in žvižgljal. Zavila sta v gozd. Podsolnčnik je po-šumeval v vrhovih, drevje je že rdelo, raa-lclen se je oblistoval, listi njegovi so krožili in cefrali liki sulice na tla, po lozici ob levi je modrel podlesek, nekje višje se je režala šoja. Vsekod se je oznanjal prihod Jeseni, nosne, medle, izžete žene bosih nog, razgaljenih prs in z velikansko košaro na glavi in — šopom izkaznic med zobmi. Kot bi bila oba naša znanca enih in istih misli: zavila sta s steze na majhno tratino. Ona ga je vprašujoče pogledala, on Je pritrdil. Za šopom razrastlega grmičevja je prvi sedel on v travo; ona je prileknila svilnato krilo in Je tudi sedla, toda par korakov v stran in niže od njega. Sta se spomnila nekdanjih dni? Ana je globoko vzdihnila, Černič je drezal pred seboj s palico po travi med med koreninjem; oba sta molčala. S tresočim se glasom je ona prva prekinila molk: — K~ka pttide čas. Ali je res že prilično deset let, kar sva se videla zadnjipot? — Zdi se mi. Morda je več, morda menj... sam ne vem. In kaj potem? — Kar tako pravim. Marsikrat sem že premišljevala o vas, še vedno vas ne morem doumeti, še vedno sti mi rebus. No, govorite; kaj mi bodete povedali?, — Jaz? Ničesar. Kar tako... — Kar tako? ošinila ga je z ziostnim očesom. — Tega pa ne pomislite, da sem jaz omožena — da imam otroke. Hotela se je dvigniti. — Počakajte! je zaprosil. — Torej, govorite. Uprla Je glavo v dlan in jo nagnila proti njemu, da bi bolje slišala. — Menil sem, mislil sem... da me ne bi napačno sodili... Saj veste, tedaj... — Se hočete mar opravičevati? po-rogiljvo se je zasmejala. — Tega ni potreba — je brezpomembno. Namršil je obrvi in je govoril trdo: — Nič se ne bom opravičeval; kar je, je; bilo bi v resnici nezmiselno. Ve ženske, ve menite, da mora prav vsako ljubezen venčati zakon. Brez oltarja in poročnega prstana si ne morete zamisliti ljubezni, to se reče: prave srečne ljubezni. Kako ste nesrečne, kako — plitve. Mi moški, recimo —. — Vi moški, recimo ste sami svetniki: vi ljubite zaradi ljubezni same, kaj ne — da le ljubite! ga je prekinila zasmehljivo. (vellna S6IFJB3 kakor cinerdrije, na- celjčki, levkoje, primule, mafehe itd. v lepi izberi, Jamčeno zanesljiva, se dobe pri Sevtr & Kcntp., Ljubljana, Wolfova nlica it. 12. Hitro, dokler traja zaloga! iz usnja, velblodove dlake i.t. d., smirkove plošče, ste-hlenec i. t. d. dobavlja ODON K6UTMY, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami Ljobljsca, Kolodvorska ulita 37, i Drag. Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. DHL Hitro! Hitro! Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznice Sekala za repo Stroji za ruženje koruze Veternice Mlatilnice Gonilnice za dvouprego itd. prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjib cenah jiriiim v 8I%tovaru. Zaklenite tonike! Zahtevajta posodili I — Potrpite, da povem, jo je zavrnil neprijazno. — Mi ljubimo, a kadar ljubimo, tedaj ljubimo iskreno, iz srca, globoko, verno in vse večne čase. — Ha, ha! se je ona rogala. Ni se dal motiti, nadaljeval je trdovratno in s povzdignjenim glasom: — Samo ona ljubezen je v resnici ljubezen, v kateri je ideal nedosegljiv! — In tako govorite vi... in vi! Ha,-ha-hal Razdražen je nadaljeval hitro; — Veste, kaj je prava ljubezen? Atorda ne znate, da je Safir, dasi tudi čifut definiral ljubezen tako-le: Še najbolj srečna ljubezen je ona nesrečna ljubezen, ki v niej dva, fant in dekle ne zmoreta sreče, da bi se tudi poročila... Tak cinizem, taka brezstidna filozofija jo je pogrela; Iz njenih oči so se usipali bliski divjega sovraštva. Pritegnila je kolena naprej in nazaj, nato je nagloma vstala. Stopila je trdo pred njega. Planil je tudi on na noge, instiktivno Je dvignil palico. Se Je zbal?... Ona se je okrenila in je prasnila v zaničevalen posmeh. (Dalje prihodnjič.) Izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. MOŠKA OBLEKA, ševlot za srednje velikega, skoraj nova 1800 K takoj zaradi odpotovanja naprodaj. Hotel Wilson soba št. 18. NAPREJ". Kupim vsako množino cinka msvin ca po najvliifh cenah. M. Ussar, klpnita, Maribor, Schillerjeva ulica 17. ausmmmE msmism P®hišt¥0. MU mm) Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od preste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: naikulantneje. :: SPREJEMA: Jr«.™ na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE i. PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA • jatvej fakture Brzojavit ESKOKPTKA. ni ir, kredite in predujmo IsAJE . na blago, efekte Ud. |£s akreditive na vsa tu ILUIAJn * jn inozemska mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Int telefon it. 146. M. U. Dr. Fran Virant, špecijalist za kožne in spolne bolezni, ordinira zopet redno od .pol 2. do 3. ure popoldne Ljubljana, Miklošičeva cesta 18-11 (na oglu Sodne ulice). Rudniško ravnateljstvo Rajhenburg potrebuje več rabljenih tovornih voz. Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo neposredoma na zgorajžnji naslov. ■■■■■■■■Benu ■■■■■■■■■■■■ Elmo iiico olje -». m leln ■ Ekstrakt 1C drogerijam, zdravljišeam itd. liilinnu »ni/ (succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, ffiulllll)# SUR ki razpolagajo z sladkorjem. li mm in taiiiie Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27. 209 Načelstvo Nakupovalne zadruge za konsumne in produktivne zadruge in zavode v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v pondeljek 16. t. m. nenadoma preminul njen elan nadzorstva, gospod Adolf Fogler, veletrgovec in lastnik premogokopa v Poljčanah. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 11. avgusta 1920. Napila Tičar J m m »5 = Ljubljana “ Selenburgova ulica. papirja _ in razetednic lisfrevana Htirusa z ometeno zavezo. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača drutitvo iz svojega. Obresti se kapilalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovora. POSClile daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice te eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. = Tisk »UčttcHske tiskarne^ v Liubliani.