iNK). 21
eri$ka Domovina
/1- IVI E R1 e/% Ul— HO IW1P
_ .INSPIRIT LANGUAte ONLY
SLOVGNIAN MORNING NfiWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 31, 1949
LETO LI.-VOL. LI.
Nov protikomunistični list izfel
Minuli teden je izšla prva številka “Svobodne besede,” glasila Odbora demokratične akcije v U. S. A., ki ga urejuje bivši glavni urednik “Prosvete” Ivan Molek. Novi list je jako bojevit in v svoji prvi številki udriha na levo in desno, vključivši katolicizem in Ameriško Domovino. (Upamo, da bo Proletarček Francelj zdaj odprl oči in spoznal, kakšne budalosti se je znebil lani, ko je Molku očital, da je klerikalec.) Glavna tarča Svobodne besede so titovski sopotniki pri S. A. N. S. in S. N. P. J., predvsem njih kolovodje Vider Kuhelj, Garden in Zaitz in pa tajnik jugo. slovanskega poslaništva v Washingtonu Slavko Zore, kateremu očita, da manipulira to četvorico kakor znani lutkovni komik Bergen svojega lesenega Charlieja McCarthija. Uvodni članek biča to kliko, imenujoč jo “nosilko Adamičeve strupene propagande, ki jo SNPJ plačuje iz članske blagajne” in poziva članstvo SNPJ, da napravi konec temu narodnemu škandalu in iztrga svojo organizacijo iz sopotniških in titovskih krempljev. Za JSZ s Proletarcem vred pa “ni več upanja,” meni- Svobodna beseda. Izredno zanimivi so članki “Krvavi zločini ne vodijo v socializem,” “Titova zmaga udarec za ameriške Slovence,” poročilo o razmerah v starem kraju iz Trsta in "‘Izjava socialistov iz Slovenije o Titovi ‘Osvobodilni Fronti’ OF” z dne 19. dec. 1943, ki je bila po tajni l>oti v mikrofilmu poslana preko Švice v London. Novi list pozdravljamo zaradi njegovega odločnega protikomunističnega stališča, čeprav ne moremo odobravati njegovega neprijaznega razpoloženja napram katolicizmu in katoliški cerkvi, in riskiramo Molkovo košarico. Navsezadnje je njegov boj proti komunizmu tudi naš boj!
“Svobodna beseda” izhaja zaenkrat mesečno na štirih straneh manjšega formata (tri kolone) in skuša zaenkrat kriti stroške s prostovoljnimi prispevki. Naslov je: Svobodna Beseda, 2321 South Ayers Ave., Chicago 23, 111.
NOVI GROBOVI
VESTI
IZ SLOVEIUIJE
ŽALOSTNI P R A Z NIKI. — Takole pravi pismo o praznikih doma v Sloveniji: Dragi! Bo-
da pravica in svoboda in podobno. Vse je vpilo in zahtevalo.
Johana Linieh
Po daljši bolezni je preminula Lakeside bolnišnici Johanna Li-nich, stara 83 let, stanujoča pri hčeri na 73. Kirkland Rd., Bedford, O. Tukaj zapušča hčeri Mrs. Anna Hlača in Mrs>Mar-garet Woljevach, 8 * vnukov,-, 5 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Svilno, Sušak, občina Grobnik. Pogreb bo v pondeljek ob 1:00 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 6602 St. CJair Ave. in na to na pokopališče na Highland Park.
Michael Kutnov
Umrl je Michael Rusnov, 7120 Superior Ave. Zapušča hčer Mrs. Mary Plavac, Mrs. Ella Hrnjak, Mrs. Ann Hrani-lovich, Mrs. Diane Shultz in Rose, sinova Tom in Nicholas, več vnukov in pravnukov. Žena Marija je umrla že pred njim. Pogreb bo v torek 1. februarja ob 10. uri dopoldne iz pogrebnega zavoda Golub na Superior in 47. St. v cerkev St. Nicholas. Bil je član društva št. 22 St. Nicholas HBZ in Slovenske moške zveze v Ameriki. Bil je ustanovitelj cerkve St. Nicholas. Zadnjih 25 let je bil v pokoju. Ob smrti je 'bil 84 let star. V Ameriko je prišel pred 55 leti.
Louis Borštnar
V petek zjutraj je preminul v St. Monica’s bolnišnici v Phoenix, Arizona, rojak Louis Borštnar, 3774 E. 93. St. Bil je 64
Svoje milijone je hotela zmetati v morje
Akron, O. — Tukaj je umrla 80. let stara Louise Butler, o kateri tulijo, da je milijonarka. V bunkah in v vrednostnih papirjih so na-eh že precej premoženja, toda nihče ne ve še, koliko je bila prav za prav vredna. Ker nima menda nobenih sorodnikov, bo dobila denar država.
V življenju je večkrat omenila, da bi najraje naložila ves svoj denar v aero-plan in ga raztrosila po morju. Zadnjih SO let je živela jako skronino v mali sobici hotela Portage. V njeni sobi so našli to $500,000 vrednosti v draguljih in bondih, prav toliko ima pa v razinh bankah in zemljiščih.
-o—
Pozna, pa krepka zima
Letos smo malo dalj čakali na zimo, pa smo zato sedaj dobili toliko bolj krepko. V petek je začelo snežiti po Ohio, v soboto je nadkljeyalo in padalo vso noč na nedeljo. V noči od nedelje na ponedeljek je zopet naletaval sneg in sedaj ga imamo preko 6 inč. Temperatura je padla na 10 pod ničlo. P ravijo, da bo mraz kmalu popustil. Vendar smo lahko še kar zadovoljni. V Illinois
le veliko več s'neg;a
AVSTRIJSKI RDEČ-KARJI RAZDVOJENI RADI TITA
Dunaj. — Razkol med KOmin-formom in Titom je izglodal luknjo tudi v avstrijski komunistični stranki. To se je pokazalo s tem, ker je osrednji odbor komunistične stranke izključil štiri slovenske komuniste, člane bivše osvobodilne fronte. Med temi je tudi njih predsednik K. Prusnik.
Pismo iz Avstralije
Ameriška Domvoina kar redno prihaja. Dobivam jo v paketih. V vsakem paketu je po pet ali več številk skupaj. Vlak, kij
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
prinaša pošto, prihaja zjutraj.' Zadnšnica—
Takoj grem na pošto. Kadar! V torek, dne 1. februarja bo pride Ameriška Domovina jo|V cerkvi sv. Vida maša za po-
Slovenska skupina je namreč umaknila zahtevo, da dobi Jugoslavija gotove dele Avstrije in ker so 3e s tem umaknili zahtevam, kakor jih je stavil Tito, je privedlo do spora v komunističnih vrstah.
IZ RUNIH NASELBIN
PANAMA, 111. — Dne 2. jan. je umrl za pljučnico Frank Malo vec, 3tar 72 let, doma iz Primorskega. Pred petimi meseci mu je umrla žena. Kolikor je znano, v tej deželi ne zapušča sorodnikov. — Dne 10. jan. si je vzel življenje Joe Zalar, star 62 let, doma iz Mirne pri Novem mestu. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano, najbrže pa bolezen. On je bil pred dvema letoma težko
vzamem s seboj na delo in jo pri kojno Avgusto R. Velič v apo-
opoldanskem počitku čitam. Ve- min tridesetdnevnice njene smr-dno komaj čakam da pride. Tu- j U. di bratom Srbom se dopade in
Žalostna vest—
jo kaj radi čitajo. Mnogi med njimi, ki sedaj z menoj tukaj služijo naseljeniški kruh, so svoj čas bili pri vojakih v Sloveniji ali so bili graničarji in precej govore slovenski. Kar raje čitajo Domovino kot pa svoj Srbo-bran ali pa Glas Kanadskih Srba. Pravijo, da če bi vsi listi pisali tako kot Ameriška Domovina, bi mnogo več uspeli v borbi proti komunistom. Imel bi Vam o tem mnogo pisati. Pozdravite Rev. Klavdij Okorna v Chicagi. To je fant. Veliko sva skupaj pretrpela v Dachau, pa sem srečen kadarkoli se spomnim na njegovo druščino. Kanadčanke nam tudi pišejo. Pri nas imamo sedaj neznosno vročino. Znojimo se nepopisno. Tovariš Ahlin je zbolel. Na novo se je priselil Slovenec Ivan Mlakar. Dela pa plantaži sladkorne trske. Počasi se nas bo tudi v Avstraliji nabralo noviji slovenskih naseljencev. Prisrčne pozdrave vsem
John Ferfolia, 9435 Buch-wood Ave. je prejel žalostno vest, da mu je v,Sloveniji umrla sestra Mina, stara 74 let..
Na operaciji—
Poznani gostilničar Cyril Kunstel se je moral podvreči operaciji, ,ki jo je srečno prestal. Nahaja se v Womans bolnišnici. Obiski za nekaj dni še niso dovoljeni.
Graduacija— *
Louis John Kotnik, sin Mr. in Mrs. Albert J. Kotnik iz 1255 E. 16l St. je v soboto graduiral iz Case inžernirslke šole kot ke-mist. . Zdaj bo nadaljeval študije v kemiji na čikaški univerzi.
Vabilo na sejo—
Euclid Rifle klub bo imel sejo jutri večer ob 8 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeležijo.
V bolnišnici—
V" Polyclinic bolnišnici je pre-stala telžko operacijo izadnji
pobit v majni in potem ni bil več Pa ne pohabite nas. Vaš Srečko
Slovencem tam gori na severu, pondeijek Mrs. Mary Potožnik
lo sv. maše, ker nimamo župnika. Na sveti dan je bila maša ob desetih, ko je prišel župnik od sv. Jošta. Tri tedne kar so nam župnika vzeli. Bil je dober gospod, tako dober, da takega še nismo imeli v Lučnah. Vzeli so ga radi nekega firneža, ki so ga zamenjali za mast. Firnež bi bili rabili za cerkveno streho. Isti dan so vzeli tudi prijatelja P., mislimo, da tudi radi tistega firneža. Sedaj sta zaprta v K. in nič ne vemo kdaj se vrneta. P. so čakali cel dan na domu in ga niso dobili. Zvečer je bil množični sestanek in toliko ljudi je bilo kot ob nedeljah v cerkvi. Pride P. in začne pripovedovati kaj je naredil in zakaj ga hočejo aretirati. Pokažejo mu razrešnico iz okrajnega odbora. Nato mu rečeta miličarja: “Pojdite z nami.” Pa ni hotel. Tedaj se je pa vzdignilo ljudstvo in vpilo, da ne bo šel nikamor, da smo mi zato, da mož ostane, da ljudstvo zahteva, da naj vla-
Tri na dan
Naši slovenski harmonikarji postajajo v Ameriki slavni. Povsod jih vabijo in hvalijo. Res zaslužijo vso pohvalo, saj tako igrajo, da človeka-privzdigujejo. Mi bi radi pripomnili samo to, da je slovenska melodija tista, ki jih je napravila slavne. Brez nje bi ne bili to, kar so.
Potem, ko so ga odgnali, je trajal sestanek še dve uri. In ves čas. so vpili, kakšna svoboda da je to. Vso to nesrečo je napravil Jože Kacon in Tabončar-jev France. J. mora sedaj hoditi v gozd 3ekat drva. Prav tako tudi T. in L. Za leto 1949 morajo male Lučne oddati 3,000 m kubikov lesa. Kaj se to pravi? Še eno leto pa bodo vsi gozdovi prazni. Plačujejo les po uradnih cenah, a za te cene se nič kupiti ne more. Tudi prašiče pobirajo. Pretekli teden so jih pobirali po naši vasi. Naši fantje pri vojakih pišejo, da morajo služiti lačni. Slavkotu morajo pošiljati od doma, pa tudi sami nimajo.
PISMO SV. OČETA SLOVENSKIM BEGUNCEM. — 2. januarja je zapustilo taborišče v Spittal na Dravi na Koroškem, Avstrija malo manj kot 600 be guncev. Potujejo v Argentino. Ker je bil to doslej naj večji transport beguncev Slovencev iz Avstrije,.je begunsko zastopstvo v Rimu obvestilo sv. Očeta in ga zaprosilo za blagoslov. Salezijancu g. Ivanu Dobršku, ki opravlja dušno pastirsko službo v taborišču Grugliascu pri Turinu, kjer se je ta skupina na poti skozi Italijo za nekaj časa morala ustaviti, predno se je ukrcala na ladjo, je poslal namestnik državnega tajnika Mnsgr. Montini sledečo brzojavko:
“Sv. Oče z očetovskimi željami spremlja slovenske begunce, ki odhajajo v Argentino, jim prosi božjega varstva, sreče na potovanju m za njihovo bodoč
v Mč. Intyre Penn. Pred 37 leti se je preselil v Sheboygan, Wisconsin, zadnjih 28 let pa je bival tukaj v Clevelandu. V Penn, in Wisconsin je delal v premogokoipih, do leta 1935 je bil zaiposlen pri American Steel & Wire C6. To leto pa je fta« čel gostilno na Prince Ave. Od leta 1939 je imel gostilno na 3774 E. 93. pod imenom Cottage Inn. Bil je član podpornega društva Zvon, član društva Slava št. 173 SNPJ, ter zelo aktiven pri Rainbow Hunting Club. Poleg žalujoče soproge Antoinette, roj. Kalister, zapušča sina Louis ter hčer Dolores.. Po-
greb ho v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia
ob 9:30 v cerkev; »v. Lovrenca, od tam pa na pokopališče Kalvarija.
Nick Sajfert
V nedeljo zjutraj je preminul Nik Sajfert, 4139 E. 81. St., v starosti 56 let, rodom Hrvat. Bil je član društva Zrinski in Frankopan št. 408 H'BZ. Tukaj zapušča žalujočo soiprogo Mary, prej March, v Granite City, 111. pa sestro Elizabeth Stohr. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Loius Ferfolia ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in od tam na pokopališče Kalvarija.
in trdno. drži. Ker je februar, mamo upanje, da huda zima ne bo predlogo držala. Vseka-ko so pa zadeli tisti, ki so jo popihali zadnji teden na jug: Upamo, da sneg in mraz tja ne bostaišla za njimi.
Na*srednjem in daljnem za-padu pa je res hudo. Nov sneg je začel naletavati in minilo je upanje, da bi bilo z manjšimi sredstvi mogoče rešiti živino in ljudi, ki so zakopani v snegu in odrezani or sveta že več tednov. Zato je predsednik napravil izjemne odredbe. Naročil je tajniku za državno brambo Forrestalu, da morajo vojska, mornarica in zrako-plovstvo pomagati pri reševanju z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Gre za rešitev nekaj desettisoč ljudi, nad pol milijona goved in nad tri milijone ovac. Poleg tega je predsednik predlagal novih pol milijona dolarjev za reševalno akcijo.
Razne najnovejše svetovne vesti
Žosi Zakrajšek, pravijo ameriški časopisi, je poročala na shodu komunistov in sopotnikov v slovenskem narodnem hramu n08tv nov' deželi kamor potuje-
na St. Clair Ave.,'da plačajo de- j°- Pošilja jim srčno rad zapro-lavci v Budimpešti 10 do 15 cen-'ženi apostolski blagoslov, ki naj tov za kosilo, ki obstoji iz poha-1 jim bo v tolažbo in oporo.” ne teletine, juhe (župse), krom-j SALEZIJANCE SO IZGNA-pirja in vina, ter najbrže tudi LI. — Smo že poročali, da je za-solatce.	I grebški pomožni škof dne 15,
• • •	avgusta posvetil salezijansko
Potemtakem bi se izplačalo, cerkev Marije Pomočnice, ki so
Ločene žene nimajo pravice do denarja od mož
Dunaj— Pravda, uradno glasilo komunistične stranke na Slovaškem poroča, da je najvišje sodišče odločilo, da ločene žene na Slovaškem nimajo poslej nobene pravice zahtevati kake denarne podpore od svojih mož.
Georgia ne mara voliti tujce v urade
Atlanta, Ga. — V državnem senatu je bil vložen predlog, da se ne dovoli nobeni osebi kandidirati v kak javen urad, ki ni rojena v Zed. državah.
žosi, če bi šla vsak dan na kosilo v Budimpešto. Zakaj živeti v Ameriki ob taki draginji!
jo bili začeli graditi že pred voj-Ce isti večer so zaprli po-
Poizvedovalni količek
Ivan'Ifčič, Rue Gorcy 5, Patu-rages, Belgie, bi rad zvedel za svojo sestrično Olgo Ifčič, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Naj še oglasi na gornji naslov.
Sušek Peter, Castrop Rauxel III, Dorenvachstr. 3, Westfalen, bi-rad zvedel za Franka Eržen, doma iz St. Jurija pod Kumom
zdrav, žena ipu je umrla pred je sam.
na: Poleg njejpf zlu
Potnik.

iz 1007 E. 140. St. Sedaj se ji zdravje zopet vrača. Obiski so loroljemod 2Jp£
^	_____ . . lira ji želijo, da bi
pušča še dva sina in hčer, vsi po- j £,• (,i jih sprejeli, da bi se mo-1 kmalu zopet povrnila ročem. Dokler je bil zdrav, je L/e naseliti v Ameriki So sami [ cerkve sv. Vida. bil vesele narave in poznan blizu \ odlični Slovenci in dobri delav- j Prestal operacijo— in daleč.	K 'd.	V Glenville bolnišnici je bil
operiran v četrtek William Sa-
a na kor
LONDON. — Zapadno evropska zveza je napravila zopet korak naprej. Sporazumeli so se Angleži in Francozi, da se bo napravila nekaka začasna vlada zapadne Evrope. V *to vlado bodo prišli po en zastopnik vsake države. Vlada bo odrejala skupne stvari, ki bi bile potrebne za skupno obrambo dežel v zapadno — evropski zvezi. Poleg vlade bo pa še nekak skupen parlament ali posvetovalni svet, ki bo razpravljal o skupnih evropskih problemih javilo in tako pospeševal misel skupnosti. Francozi, ki so od začetka predlagali percej tesnejšo povezanost vseh dežel zapadne Evrope, so končno pristali tudi na tako rešitev, ki so jo Angleži sprejeli.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je predložil kongresu
nač,rt zakona, s katerim se preklicuje Taft-Hartleyev zakon, ki ga Independence. Kot žena pod-
der. Operacija na slepiču se je povsem posrečila. Bill živi pri stari materi' Mrs. Agnes Gole na 6522 Bonna Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo v bolnišnici, oij srede naprej pa na domu. -o-
Predsednikova družina
Kakor je predsednik znan po svoji izredni prisrčnosti in preprostosti tako je njegova soproga Mrs. Bess Truman, že od rane mladosti ni imela druge ambicije kot da dela to kar bi moglo koristiti možu, ki ji je kot mlad fant nosil knjige iz šole v
je delavstvo tako splošno odklanjalo. Predsednik predlaga, da se naj zopet uveljavi prejšnji Wagnerjev zakon z nekaterimi dopolnili. V podjetjih in industrijah, ki so bistvene za državno obrambo bo stavka po novem zakonu možna šele, kadar bi sodišče izreklo svojo zadnjo besedo.
MOSKVA. — Sovjetska propaganda je začela splošno ofenzivo proti severno-atlantskemu paktu. Sovjetsko mini3terstvo je izdalo belo knjigo, v kateri pa ne objavlja nikakih dokumentov, kakor je to navada za tako publikacijo, ampak same članke, s katerimi sovjeti dokazujejo, da je severno-atlantski pakt nov, pomemben člen v verigi ameriških priprav na vojno. Sovjeti trdijo, da gre za zaroto proti Zvezi Narodov in proti Sovjetski zvezi. Komunisti so splošno v Evropi sedaj začeli nekako mirovno ofenzivo. Verjetno nameravajo kake korake radi katerih hočejo imeti kolikor toliko dobrohotno javno mnenje. Sovjetski radijo celo objavlja, da bi se Stalin rad sestal s Trumanom na kakem primernem mestu, da bi se dogovorila o vseh mednarodnih problemih in ... ...A _______t i_____:.ii«_• ...ju.t:: „„	___z„__________
je ostal interniran v škofiji, dru-, go jutro pa so salezijance izgna-
po domače Midmatov. Naj se mu! sporih.' Skoro vsi komunistični voditelji so dali zadnje tedne po-zglasi na gornji anslov.	jsebno pomirljive izjave. V Ameriki verujejo, da so nekje sovjeti
Katarina Cilenšek, Castrop v zadregi, kljub temu, da imajo vso srečo v vojni akciji na Ki-Rauxell III, Viktorstr. 58, West- tajskem.
falen, bi' rada zvedela za naslov	*	*	*
Franka Cilenška, ki je bil nekoč LONDON. — Istočasno so objavile vlade v Londonu, v Bru-v Rock Springs, Wyo.	siju in v Haagu, da so Velika Britanija, Nizozemska in Belgija
Alojz Lipovšek, Castrop j priznale judovsko državo Izrael. Pričakujejo, da bodo to isto v Rauxel IV, Groppenbach 28, prihodnjih dneh storile tudi sevemo-evropske države.
Westfalen, bi rad zvedel za na-
OMAHA. — Na konferenci republikanske stranke je po hudem boju zmagal dosedanji predsednik stranke Hugh D. Scott. Bila je močna opozicija, ki je hotela dati predsedstvo vsenarodnega odbora stranke v roke kakemu odločnemu nasprotniku Deweya. Scott je‘podpiral Deweya in se smatra za njegovega prijatelja.
možnega škofa Sallis Sewisa, kili- Lev zakristiji še smejo biti.
slov brata Johna Schuster, ki se nahaja menda nekje v New Mexico. Naj mu piše na gornji naslov.
W'
predsednika je še vedno opravljala sama vso kuhinjo in gospodinjstvo. Med zadnjo volilno kampanjo, ko se je mož boril z vsem javnim mnenjem, sta mu s hčerko lajšali večkrat naporno volilno delo in pomagali k uspehu.
Sedaj z isto naravno skromnostjo prevzema gospa Truman vlogo gospodinje Bele hiše in prve gospe v Združenih državah Amerike, brez V3ake druge želje kot edino to, da bi čim bolje pomagal Haryju. Hčerka Margaret pa bo nadaljevala svoje pevske študije, da se dopolni za samostojen poklic.
o—
Najnovejša slovenska knjiga
Koledar Svobodne Slovenije je izšel in stane $2.75, s poštnino pa $S. Hitite z naročilom v upravi Ameriške Domovine.
ca izhajati tudi ob nedeljah. Ta-
Vendar je bilo na konfeernci tudi mnogo obljub, da Dewey pri jko bo imel Pittsburgh kar 3 ne-prihodnjlh volitvah za predsednika ne bo več kandidiral.
Pittsburgh je dobil nov nedeljski list
Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh Post Gazette bo začela 27. mar-
deljske časopise.
AMERIŠKA DOMOVINI. JANUARY 31,1848

(JAMES DEBEVEC. Editor)
«117 St. CUlr Are.	HEndenon MM	ClneUnd S, Ohio
Published (Mr except Saturdays, Bundsys and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
2 3 4 5 *7 9 K) n n »3 *4 *5 £ 17 18 192021 a %%25 * 27 28 29
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 21
Mon., Jan. 31,1949
Ali mora priti do nove vojne?
Nekdo je izrekel in dal tudi zapisati tole primero. Današnji svet je podoben jesenskemu gozdu. Pozna jesen je že, pa zelo suha. Tla v gozdu so pokrita z debelo plastjo zelo suhega listja. Naj se zaleti v ta gozd kak nepreviden kadilec, prižge naj si cigareto in vžigalico naj vrže v suho listje. Ali se boste čudili, če bo odjeknilo po vsej okolici: Gori, gori! Nov gozdni požar imamo!
Takemu gozdu, pravijo mnogi, je podoben današnji svetovni položaj. Vsepovsod med državami je na tleh polno gorilnih snovi, treba je samo enega norca, pa imamo — novo vojno. Končno je pa preveč rečeno, ko nam je ušlo izpod peresa, da je med državami na tleh polno gorilnega materijala. Bolje bi se povedalo, če bi kar naravnost zapisali: Med Sovjetijo in Ameriko je tako .. . Saj je ves svet dandanes, tako je podobno, razdeljen med Sovjetijo in Ameriko.
Niso redki, ki komaj čakajo, da bi se pojavil tak “norec” in nekaj zapalil. Niso redki, ki pravijo, da ni druge rešitve za bridkosti današnjega sveta kot — nova svetovna vojna. Niso redki, ki naravnost zamerijo Ameriki, da ne začne. Pravijo, da s samim denarnim in blagovnim podpi ranjem lačnih nagih, 'slabih in onemoglih po svetu ne bo prišla nikamor. Dostavljajo celo, da s takim ravnanjem samo podaljšuje smrtni boj podjarmljenih narodov in držav. Zakaj ne udari, zakaj pošteno ne zarožlja z orožjem, da bi izzvala končni obračun in tako potegnila zasužnjeni svte iz krempljev nečloveškega komunizma ?
Nič ni podobno, da bi Amerikanci, ki imajo v rokah usodo svoje dežele in bolj ali manj vsega sveta, tako mislili. Ali naj se pridružimo tudi mi onim, ki vsaj na tihem, če že ne na glas, priganjajo Ameriko h kaki izzivalni akciji? '
Nd strinjamo se z onimi, ki nam skušajo dopovedati, da bo kaka nova svetovna vojna napravila red in odrešila zasužnjene. Bolj ko se oziramo v zgodovino, bolj uvideva-mo, da je kakšna vojna še zelo malo problemov rešila, ako sploh katerega. In če se je zdelo za trenutek, da je rešila kak problem, je bila taka “rešitev” samo muha enodnevnica. Prav kmalu se je tisti problem znova pojavil in se med tem lepo odebelil, da ga je bilo vsaj dvakrat toliko. Pa saj ni treba segati daleč v zgodovino, kar na obe svetovni vojni poglejmo. Kako moremo misliti, da bo kaka tretja dosegla več? Nismo ravno praznoverni, vendar nam prihaja na misel pregovor: V tretje gre rado.
Toda, ta ali oni bo vprašal, ali res nimamo sočutja s tistimi, ki toliko in tako brezupno trpijo pod komunističnim zasuženjem in ki nimajo nobenega drugega upanja kot da se zanašajo na novo vojno?
Seveda imamo sočutje, pa še veliko sočutje imamo. Ne moremo pa videti, kako naj jim pokažemo več sočutja na ta način, da bi jim privoščili grozote kake nove vojne. Dokler je vsaj Amerika močna in živi v primeroma velikem blagostanju, lahko lajša mnogim milijonom po svetu njihovo trpljenje. Nova vojna bi brez dvoma tudi Ameriko silno potlačila in vsa ogromna zmešnjava po svetu bi bila prepuščena sama sebi, da se še bolj zameša in zaplete.
Videti je, da je vodilna Amerika pod vodstvom samega Trumana namenjena čim manj izzivati leak vojni zapletljaj. Ce bi prihajala ta namera iz slabosti in iz strahopetnosti, poleg tega pa iz nepoznanja svetovnega položaja, bi bilo treba Ameriki zameriti. Toda če bolj globoko pogledamo v nagibe, ki narekujejo Ameriki to pot, nam ne kaže stvar kritizirati.
Vodilni Amerikanci seveda vedo, da kake svetovne vojne ne more biti. če ni zanjo takozvana “Rusija,” bolje rečeno: Sovjetija. Ni prav lahko reči, če Sovjetija je ali ni za novo vojno. Včasih pokaže jo znaki tako, drugič tako. Na vodilnih mestih so pa začeli razločevati med sovjetsko vlado in komunistično stranko. Oziroma med Sovjetijo in komunizmom. Ugibajo, če je nas spor bolj s komunizmom ali gre v prvi vrsti za napetost med Ameriko in Sovjetijo.
Tu morda tiči razlog, zakaj je Truman na svoje prisege izrekel tako ostre misli zoper komunizem, ni pa grmel zoper Rusijo, kakor je tako rad grmel zoper njo svoj čas zaleteli Hitler. Naš spor je v prvi vrsti med komunizmom in demokracijo, kakor jo pač razumemo mi. Gre za dve popolnoma nasprotni si ideolbgiji, za dvoje nasprotnih si mišljenj. To pa mnogi zelo pravilno poudarjajo, da zoper ideologijo ne moreš iti v boj s kanoni in tudi ne z atomsko bombo.
Svetovna komunistična stranka je kajpada nositeljica te napačne ideologije, ki ji pravimo: komunizem. Nobenega dvoma ni, da komunizem kot tak hoče samemu sebi podvreči ves svet in si zagotoviti neomejeno oblast. Svetovni komunizem gleda na to, da sedijo tudi na stolčkih raznih
vlad samo taki, ki pomagajo vzdržati komunistično, oblast tam, kjer je ta 2e v sedlu, pa jo pridobiti tudi tam, kjer te oblasti trenutno še ni.
Toda tudi komunizem ni zmožen, da bi kar čez noč prežel duše in srca ljudskih množic po svetu. Povsod je in ostane v veliki manjšini, vlada le s silo, lažjo, zverinskimi metodami. Ljudske množice si ne morejo dosti pomagati, v duši si pa ne prilaste, komunističnih idej. Razne komunistične vlade morajo hočeš nočeš s tem računati. Tudi sov-etska vlada mora s tem računati. Milijoni ruskega naroda, bolje rečeno, sovjetskih narodov, so v duši prav tako malo komunistično prežeti kot smo po ogromni večini Amerikanci. Še mnogo bolj velja to najbrž o takozvanih satelit-nih deželah, med katere še zmerom štejejo tudi Jugoslavijo. Ali se more Sovjetija, ali se more, recimo, Stalin zane-da bodo v slučaju nove vojne te množice tako krepko prijele za orožje zoper Ameriko kot so prijele za orožje zoper Hitlerja? Ravno radi tega se Kremlin na vse kriplje trudi, da Iji dopovedal svojim narodom: Amerika izziva, Amerika se noč in dan trudi, da bi nas zadavila. Amerika nam hoče vzeti svobodo, sovraži nas kakor nas je sovražil Hitler!
Ma ta način skuša Kremlin držati sovjetske narode in enako ona v satelitskih deželah v napetosti in v vojni pripravljenosti, pa tudi v vdani pokorščini. Za železnim zastorom je primeroma malo ljudi, ki bi šli v vojno za komunizem, ni jih pa malo, ki bi šli v boj za obrambo domovine, če bi jih res kdo napadel z nameni, s kakoršnimi je Sovjetijo napadel Hitler. Zato je Amerika nastopila to pot: Komunizem kot takemu odkrit boj, pa ne s kanoni in atomsko bombo! So druga in boljša pota, da se komunizmu zastavi pot. O vojni s kanoni in atomsko bombo pa čim manj govorjenja — tako bodo zasužnjena ljudstva že počasi videla, da Kremlin vara, ko venomer vpijejo o napadalnih namerah Amerike. Tudi za železnim zastorjem ni vse tako ne-prodirno, da bi ljudje počasi ne začeli s svojo glavo misliti. Ko bo enkrat prodrla med ljudske množice ta zavest, da sovjetska propaganda laže, ko kriči o vojni nevarnosti od zapada, tudi najvišji komunistični mogotci ne bodo več tako varno sedeli na svojih stolčkih kot je videti, da sedijo danes.
Tako nekako, če znamo prav čitati misli Amerike, bi razlagali današnji položaj. Nam se ne zdi, da je to ameriško mišljenje napačno. Zavedamo se pa z drugimi vred prav resno, da je tistega “zelo suhega listja v jesenskem gozdu” kljub temu povsod dosti. Zato samo razlagamo, nikakor si pa ne upamo — prerokovati.
Za mladinski pevski zbor
Cleveland (Collinwood), O. —
Kdo bi za ptičem gledal in bi ga bil vesel, če tih bi v zraku letal
in pesmi ne bi pel?
ttffM IZ MIOM
■ 111111 minil mhmhmi m imi iimmmmhh
Posnetki iz pisem
Milwaukee, Wis. — Vsa leta
po vojni vodami koieapodenco za
tukaj rojene Slovence, kateri ne znajo čitbaiti in pisati v slovenskem jeziku. Na stotine pisem je že romalo skozi moje roke. Čudno pa je res, odkod dobivajo Prosvetini dopisniki svoje Jilovioe o neki Jugoslaviji, kjer se cedi saan med in mleko. Gotovo so v žlahti s tistimi, ki so na vrhu, kakor je nekoč pisala neka sirota, rekoč: “Tisti, ki so na vrhu, imajo vsega več kot so imeli milijonarji v prejšnjih časih.” Kakšna so nebesa drugih ljudi, pa naj bo cenjenim čitateljem v dlokaz pismo ubogega delavca, ki se glasi med drugim: “Oh, ko bi prišli naši predniki iz grobov, da bi videli naše življenje, gotovo bi šli in se zakopali še dvakrat bolj globoko v zemljo. Kako smo trpeli in žalovali to so nam ubijali očete, brate, matere, o-trnke. Danes pa jih zavidamo, Če ne bi imeli vere, bili bi že davno z njimi.”
Drugo pismo kmetice: “Prvo so prišli od vlade. Pobrali so
jo moji klijenti iz’ vseh delov Jugoslavije. In mi, ki »mo srečni, da smo tukaj ? Skoraj človek ne more vedeti, kaj počenjajo
naši ljudje, posebno ob času volitev. Imate vašo slavno Žosi v Clevelandu, a tudi Milwaukee ne zaostaja za vami. Kako so naša Helena in njena tovariška Mary sukale svlaje metle. Kar na Belo hišo v Washington so šturmale s tako silo, da so tudi ljudje z zdravim razumom že skoraj obupali. Za počen groš bi še stavili, da bo ubogi Truma« po volitvah skapal, “bob’ na Ptujskem polju. Sedaj, ko je tista burja malo potihnila in, o joj, žosi je bila poslana na Madžarsko, da vidite Heleno in Mary, ki sta povesili glavo kot razočarane device. Gotovo bi lahko tudi te dve povedale Madžarom, po jem so “kurja jajca” v Ameriki. Da pa bo mirna Bosna, — nekdo mi je na uho povedal, da milwauska Helena in Mary nameravata vzeti “slow boat trip to China.” Slovenci vaju niso poslušali lob času volitev, mogoče bosta uribali vajinega kandidata Kinezarjem. — Res je žalostno, da maši rojaki
še sprejemamo otroke k Mladinskem pevskem zboru, da jim bo mogoče nastopiti pri koncertu, katerega nam bodo podali mladi pevci v nedeljo 3. aprila, Vsi prejšnji pevci se prav pridno učijo in nekaj je tudi novih pristopilo, da se bodo dobro naučili svojih vlog in zopet poset-nike razveselili in zadovoljili, kot so jih zadnjič, da so se vsi iz srca nasmejali in dobili polno mero duševnega uiitka. Pripeljite tudi vi svojega otroka zboru, da bodo tudi vašega ludje videli in slišali, kar vam bo gotovo v zadovoljstvo in ponos, njemu pa v veselje in zabavo.
če koterega veseli, jih lahko pride pogledat in poslušat, ka dar se učijo in bo videl, kadar pride zanje odmor, kakšen živ
__ žav nastane v dvorani, da
prekosijo vse clevelandske vrabce. Prav imajo, naj se vesele, dokler so mladi.
Stare mamice in očetje opozorite svoje sinove in hčere, da tudi oni pošljejo svoje otroke k Mladinskemu pevskemu zboru, ali pa jih kar sami pripeljite.
Cenjenemu občinstvu pa priporočam, da si rezervirate nedeljo 3. aprila za poset koncerta Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. in napolnite dvorano kot ste jo zadnjič. Zakar prejmite iskreno zahvalo za vašo zavednost od oelotnega Mladinskega pevskega zbora. S tem, da se udeležujete zborovih prireditev pomagate obdržati zbor pri življenju kakor tudi slovensko pesem in slovensko besedo v Ameriki. Vaje se vrše vsak torek zvečer, pričetek ob šestih v ^Slovenskem delavskem domu
TUD BESEDO
Enkrat me je prijazno dekle iz Kanade vprašalo, da bi ji jaz dala nekaj prijaznih nasvetov, predno se, vrže svojemu Janezu za vselej okrog vratu in izreče tisto kratko besedo, zastran katere se potem tolikokrat pokesa, ali pa ne, kakor pač nanese.
En zelo važen nasvet bi dala dekličem, ki se je tudi pri meni zapopadel kot zelo napačen, dokler ga nisem poskusila in o-kusila či3to slučajno, človek, to se pravi me ženske, pa reg nikdar ne vemo, kje nas bo doletela polomija. Usta odpremo in v svoji neskončni ponižnosti in
ne marajo biti eden brez drugega in samo vprašujejo, kdaj prideta mama in atek.
S kmečkimi gospodarji je pa sedaj velik križ radi kolhozov, ki jih hočejo v letu 1949 uvesti “krvavi demokrati in ljudski tlačitelji,” kmetje na žalost iz obupa pijejo kar noč in dan. Radi pijanosti je konec zakonske zvestobe in še tisto malo družinske sreče, ki je je v teh peklenskih razmerah ostalo. Kam plo-vemo? In kako strašno zanič so naše življenske razmere; solze so nam stopile v oči, ko smo do bili iz Avstrije od D. P. paket. V paketu so bile krpe, milo, igle, glavnik,- vžigalice in podobno, Prav zadeli ste, kaj nam manj ka. In bivši največji gorečnik za partizane, bi danes dal glavo za nas, tako se kesa, da je par-
pojasnila lahko pokličite tajnico
zbora, Mary Vidrich po telefonu KE 2723.
J. Tomšič.
žito. Pustili so nam zelo mak>lnimai« srca za naše izasužnjeme
za zimo. Potem so nam rekli, če oddamo še več živeža; bomo dobili obleko in obutev. Hudo je v zimi, če je človek brejz o-butve in obleke. Vedeli smo, da bomo gladni, ali pritrgal-i simb si od ust in oddali smo še živež, za katerega smo dobili nakaznice za obleko in obutev. Celo leto smo čakali. Zdaj so nam rdeli, naj pridemo v mesto, kjer bomo dohil-i-čevlje. Ni za popisati, s kakšnim veseljem smo šli. Bilo nas je sito in osemnajst družin in dobili smo sedem parov čevljev za vse skupaj. Ljudje go'"na yes glas jokali.
Sestra Mica že ni bila pri nas več let. Pri njih so imeli vsega dosti, km1 so bili zelo navdušeni za ta novi red, a danes jih je sram, da si ne upajo nikogar pogledati. Vsak dan molimo za vas da bi vas Bog obvaroval, da ne bi nikdar prišli na našo pot. Za par neumnih glav, pa mora ubogi narod toliko trpeti.”
To so pisma, kakršna dobiva-
rojake v domovini in vidijo le to, kar eitajo v tistih rdečkar-skih časopisih.
Iz mojega lastnega prperiča-nja vam dam priznanje, ker v vseh ozirih pišete resnico o jugoslovanskih in svetovnih razmerah. Vsa pisma iz vseh delov Jugoslavije, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Kanade in k raznih delov Južne Amerike ne morejo lagati, pač pa prineso živo in grozepolno sliko našega ubogega naroda. Iz tega razloga vam želim veliko uspeha pri listu Ameriška Domovina, ker brez tega lista ne bi smela biti nobena slovenska hiša.
Ramo iz La Salle
La Salto 111. — Mesec januar najn je dal žalno obleko, kajti fara sv. Roka je izgubila kar štiri farane.
Dne 31. decembra je umrla v bolnišnici Mrs. Mary Miller, rojena Sajovec. Zapušča soproga in -par že odraslih otrok—Dne 17 januarja je umrla v bolnišnici Mrs. Uršula Lopatic Zapušča lepo odraslo družino. Mož je umrl v januarju 1943. — Dne 21. januarja je umrl rojak Math Bildhauer na svojem domu, 7—3rd St. — Dne 22. januarja je umrla Mrs. Mary Bru-der, soproga Frank Bruderja, nekdanjega trgovca. Umrla je v bolnišnici. Zapušča soproga in že odrasle otroke
Vse te pogrebe je imel v oskrbi Shimkus pogrebni zavod in je billo vse kar najlepše urejeno. Vsi pogrebi so bili s sv. mašo v cerkvi sv. Roka. N!aj v miru počivajo, preostalim naše iskreno sožalfe &
Poročevalec.
Primeri iz “raj*”
Evo vam odlomkov iz pisma iz Slovenskih goric, pisano tik pred novim letom:
“X in Y sta še vedno zaprta (imata 5 malih otrok izpod 8 let, to je kmečka družina mož in žena od Sv. Jurja v Slov. gori-
cah.) On je zaprt v Mariboru, Poseb-, ona- pa v Rajhenburgu. Strašno no pa z zanimanjem črtamo do- j 3(a iafnai pošiljajo jima pakete.
piše kanadskih naseljencev - j Sestra od žene (teta otrok) zbe-beguncev ter njim in vsem ubogim beguncem želimo
šnje rešitve in miren dom, kamorkoli vas zarnse usoda. U-pamo, da bodo skoraj bolj na široko odprta zanje vrata tudi v Zed. države.
. re vsak mesec enkrat vse otro-ke, napravi z njimi tri ure peš pot v Maribor in potem z vlakom v Rajhenburg, da vidijo mamo; gledajo jo le od daleč, ker nihče ne sme k njej. Žena prosi samo, naj jo rešijo tega pekla.
Slovenka iz - Milwaukee.
Pismo meni piše iz špittala
(D. P.) brat moje svakinje 7. januarja 1949: “Ravno danes sem čital pismo iz Maribora. Pisat Ti moram strašno novico, ki se sploh ne da popisati. V Mariboru je neka ženska (po Hitlerjevem slabem vzgledu) kuhala milo iz otrok. V svoje stanovanje jih je izvabljala z bomboni; potem jih je zadavila in iz njih kuhala milo ter ga prodajala. To se torej zgodi tam, kjer štiri leta po vojni ni dobiti mila.” — L. M.
dobroti nekaj izbleknemo, pa je že vsi svetniki pomagajte, če morete. Pa če bi bile žare* hudobne, jezljave in zadirljive. ko nas j« vendar sama postrežljivast in delo. Ampak tako pride, da sama ne veš kdaj.
Zato jaz svarim dekliči, če i-mate kakšno vražo v sebi (moški ji pravijo babjevernost, ki je vnebovpijoča krivica, ker so dedci stokrat bolj vraževerni kot smo me), jo kar lepo pozabite, ali pa jo skrbno čuvajte sami zase, da se vam ne bodo smejali, ali pa bo še kaj hujšega, kakor se je zgodilo meni.
še ko sem bila majhna, sem slišala, da če žensko srbi nos, da bo kmalu kušnila kakšnega bedaka. Moje sovrstnice so trdile, da je to živa Latina. Včasih sem nalašč brskala s prstom po nosu, da bi se prepričala, če je to res, pa se ni hotelo nikoli u-rajmati, ne tako ne tako. čenče so, sem si rekla.
No in oni dan se mi je pa urajmalo, da zdaj prav zagotovo vem, da je tista sama trapasta vraža. Le nič ne verjemite, dekliči, da bi koga cmokale, če vas srbi nos, še najmanj pa bedaka. Saj ga lahko vseeno, pa če vas nos srbi ali ne. Med nami rečeno, saj veste, kaj si dostikrat mislimo o njih, dasi to previdno obdržimo zase.
Večerjo sem kuhala in pri tem pomivala črepinje. On je sedel pa pri mizi v kuhinji in škilil v neke papirje, vsakih pet minut pa enkrat na peč, če bo že kaj. Kakopak, kar rokus pokus, pa bo večerja skuhana. Saj veste, kako včasih ne zavre, pa ne zavre.
V posodo za pomivanje sem' nasula tistega praška in pri tem tako nerodno ravnala, da mi je" šel v nos. Vranč! Začel me je srbeti, da sem hrzala in pihala in take počenjala tam pri lijaku, da je celo on posta! pozoren in me je vprašal:
“Kaj pa ti je, Micka, da take počneš kot krava, ki je kurje
Družina se zahvaljuje
Euclid, O. — V imenu begunske družine Rudlof in Marija Lukež iz Avstrije, se spodaj podpisana najiskrenejše zahvaljujeva za darove vsem, ki ste jih tja poslali in onim, ki ste tukaj da rovali in ti so: Po $1.00: Matilda Ropret, g. Rus, John Bradač, Math Intihar, Math Tekavec, Anton Tekavec, John Verh, Anton Zorko, Frank Hochevar, John Pinculič, John Velkovrh, Mihael Prebil, St. Lausi Peter Žalec 50 centov.
Bodite prepričani, da denar, ki ste ga darovali iz usmiljenja do uboge pregnane družine, vam bo prinesel velike obresti. Omenjena tudi prosita, če bi kdo imel kako ponošeno obleko ali obuvalo za njih tri sinove, ki študirajo v taborišču Padovi, če bi kdo hotel kaj darovati, lahko prinese na moj dom ali pokliče RE 6986 in prišli bomo sami iskat, če hoče kdo priti k nam in videti pisma, jih bo tudi lahko prečital in nam je dobrodošel.
Leo in Vera Troha,
22031 Miller Ave.
Euclid, Ohio.
—Žitna polja v Novi Zelandiji nudijo enega največjih povprečnih žitnih pridelkov na svetu. Povprečno pridelajo tam Otroci 30 pri teti vsi skupaj, ker p0 35 bušljev žita na aker.
perjepoirKT*1
“Nos me srbi, ga,” mM
—
da nikoli
me srbi, da nikoli tešem mu povedala. Potem sem pa v šali- pristavila: “Pravijo, da če žesko nos srbi, da bo kmalu kušnila kakšnega bedaka.” Sama sem se smejala temu in ga nagajivo pogledala, da bi se še on smejal. Pa se ni. Veste, on se ne smeje za vsak špas. Morda bi se, če bi stopila jaz na stol, da bi segla po kakšno stvar v omaro in bi se mi stol spodmaknil. O, pač takrat pa vem, da bi se režal do solz. Sram naj ga bo, ki je tak!
In jaz sem lepo pomivala naprej, on je pa čez nekaj časa vstal in šel v front rum. Nič čudnega. šele, ko sem ga šla klicat k večerji in dolgo ni dal besede od sebe in šele čez dolgo zarenčal: “Kar bedaki naj večerjajo !” O, ti pokora, ti! Tedaj se mi je šele posvetilo, da je tisto o bedaku nase vzel. Potem je bilo treba pa diplomacije in gorkih besed, predno sem ga omehčala, da tisto o kušvanju bedakov ni moja iznajdba, da sem tako rekla, kakor so včasih rekli, da pa jaz itak ne verjamem, in tako dalje in tako dalje, i “če res?” je čez dolgo vprašal, malce potolažen. Jaz pa zopet od kraja. Reva, kaj mi je bilo tega potreba. Tedaj in takrat sem si pa sama sebi obljubila, da v vraže ne bom več verjela in če že bom, ne bom o tem vpila v svet. Recimo, naj bi mu tisto povedala, če padejo ženski vilice na tla, da bo kmalu stopil moški v hišo, pa bi bil že ogenj v strehi in bi se drl: “Kateri moški, a?”
Torej dekliči, vraže kar zase obdržite. Saj res ni nič na njih. Enkrat je meni padla šal-ca iz rok in se je ubila. Slišala sem nekoč, da je treba v takem slučaju vreči nekaj soli nazaj čez ramo, da se ne ubije še druga. Pograbila sem solnik in ga vrgla čez ramo, da se je na tleh razbil na tisoč kosov. Vraže? Kakopak 1	_____ i
XBTCBlSgA DOMOVINI," JANUARY 81. 19%
V Libijski puščavi
ROMAN
Pečine in griči so ae razma- živel in velik mož je tudi bil.
knili, gladita ravan drobnega skale, h kateri «o bili namenjeni. “Aja! Aja!” so kričali go-
Tudi ni izključno, da je prišel kedaj tod!”
“Zelo verjetno je, da je tudi
njači nad osli in udar na udar Mojiaesovo hne tukaj zapisano”, so padale njihove gorjače naje dejal Mansur čisto resnobno, uboga živinčeta. V naglem di-|“Pa čas je izbrisal sledove nje-ru so pojeadill izletniki preko govega imena. — Toda druga gladkega peska, kakor je
pač
kdo znal in mogel. Ustavili so se šele ob vznožju skale kjer je
slavna imena bodete našli, znana iz zgodovine Egipta. In, sedaj, ako dovolite, se bomo po-
ozka steza zavila sitrmo po gri- slovili od naših osličkov in bo-ču navzgor.	mo peš nastopili strmo pot ipp
“Torej, gospe in gospodje, griču nuavzgor in videli bodete prispeli smo do slavne skale'reko in pragove in neizmerno Abusir. Raz njenega vrha bo-j puščavo raz njegovega vrha.” dete kmalu uživali bogastvo V par minutah so prilezli krasnega razgleda. Preden pa'na polkrožno planoto vrh aka-aastopite ipot strmine navzgor le.
proti vrhu, vas opozarjam, da Navpična stena, kakih 160 bodete videli spotoma v stene čevljev globoka, črnikasta in
vsekana imena slavnih, velikih mož, ki so tod hodili, in da so nekatera teh imen še iz časov pred Kristusom."
"Ali je tudi Mojzes zapisal tu gori svoje ime? je vprašala gospodična Adams.
“Ampak____tetica —! Čudim
se, da morete kaj takega reči! je vzkliknila Sadde.
“No, dragica kaj je čudnega na tem? Mojzes je bil v Egiptu in pred Kristusom je
in razpokana, je padala na vzhodni strani v reko. V silnih valovih in vrtnidh je hrumel in šumel mogočni Nil črez ogromne pečine ki so mu zapirale pot, bple pene so prhale in od-letavale visoko v zrak in grmenje je zamolklo donelo na uho popotnikom, ki so v nemi grozi boječe strmeli v vrtoglavo globočino. Njihova dolina, milje in milje daleč segajoča na sever in na jug od pragov in izgubljajoča se na obzorju v migljajočem vročem ozračju, je ležala pred njimi in sredi, nje se je vila reka, dobre četrt milje široka, naglo je drla voda, tu pa tam so molele črne skale iz nje in pene so pokrivale njeno površje.
Onstran reke dalje na vzhodu, se je razprostirala strahotna (divjina črniih razmetanih skal, kamenja in posušenega rjavkastega blata. Tod je razlival Nil svoje vode spomladi, kadar je narastel po deževju v abesinskih gorah. Kamor je segalo oko, nikjer ni bilo videti živega bitja.
“Tamle zunaj”, je razlagal
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
FEBRUAR
5. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno Iveselico v SND na St. Clair Ave. Igral bo Pete Siničk orkester.
19.	—fit. Vitus Boosters št. 26 KSKJ priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igral bo Lou Trebar orkester.
20.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani 16619 Holmes Ave.
20.—Euclid Rifle A Hunting klub, pustna večerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (spodnja dvorana).
26.—Predpustna veselica društva Kristusa Kralja št. 226 K. S.K.J. v avditoriju SND na St. Clair Ave.
26.	—Oltarno društvo cerkve sv. Nikolaja priredi maškerad-ni ples v dvorani fare sv. Nikolaja.
27.	—The Holy Rosary Society fare sv. Pavla priredi maš-keradni ples v St. Paul avditoriju, 1369 E. 40 St. Igra Tarac’s tamburica orkester.
MARC
. — Svdtovidbki oder priredi zanimiva igro “Pri kapelici” v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Pričetek ob osmih zvečer Ves preostanek gre za Ligo katoliških slovenskih Aimerikan-cev.
13.—Liga katoliških Slovencev priredi igro “Pri kapelici" v Slovenskem domu na Holmes Ave.
MAJ
16.—Društvo Najav. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo obhajalo 20 letnico obstanka v cerkveni dvorani.
21.—Društvo Napredni Slo-, velnci št. 5 SDZ priredi plesno' veselico v Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. — Micky Ryance orkester.
JUNIJ
19. — GosiPiodinjaki klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
OKTOBER
8.—Društvo av. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
pa drvel naprej in zvečer ob 7 uri smo že dospeli v Novočer-kask, ki je prestolica Dona in sedež vrhovnega atamana donskih kozakov ter kot tak najvišja avtoriteta v lepi pokrajini Donski. K temu naj pripomnim, da Don ni kaka gubernija kot so razne gubernije po Rusiji, pač pa pokrajina, nekaka kozaška samooblast, ki se je v marsičem razlikovala od kake navadne gubernije.
Tudi v Novočerkasku, čeprav tako odlično mesto, ni vlak stal dlolgo. Kmalu potem, ko je izstopilo dosti potnikov, zlasti pa kozakov, je odpihal vlak proti Rostovu. Kake četrt ure smo se vozili, ko vstopi v voz spre-
snila za najboljše pripravljanje vodnik ter ukaže, da pripravi- gori omenjenih namiznih poseb-
Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
(Jože Grdim)
(Nadaljevanje)
Tebi nič meni nič grem V voz poštnega vlaka ter se vse-dem na klop poleg okna. Naj bo kakor hoče, korajža velja! Vlak se je polnil z potniki in kozaki in je kmalu odrinil -roti Rostovu. Ko wno se vo-
JETRTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZAB-LJENEGA SINA IN BRATA
. N. Raymond F. Medveš
ki je dal svoje mlado življenje za do movino na daljnem Guadalcanal!! v cvetu svoje mladosti 21 let. Padel je 29. januarja 1945
Že štiri leta so minila, od strašnega nam sporočila, da tebe, sin naš, nič več mi, nikdar ne bomo videli.
Zares ie bila težka bol, ko te vzel je vojne grom, saj — komaj si začel živet, pa že — si bil nam ti vzet.
Božja volja se je zgodila in ni ti bila sreča mila, da prišel bi spet k nam domov, pa želel si — domov — domov.
V pravem domu se zdaj nahajaš, med nebeškimi srečen rajaš, srčno želimo tudi mi, da za tabo bi vsi prišli.
Žalujoči ostali:
JOHN to PRANCES MEDVEŠ, starši
HARRY MEDVEŠ, brat. Cleveland, O., 31. jan. 1949.
DO YOU HT
VITAMINU
gsetStUS
SSrSS
•EmjmJ- A
oheTmday
SuSTiitSSeSwS
ISHSigS
t£SLtsS£!&
pot, ld vodi iz Wadi Halfe v Sarme. Utrjeni angleški tabor Sarras je doli na jugu pod tistim gričem. Ob Nilu je '.peljala svojčas železnica, ki pa so jo derviši ukradilii Iz tračnic so si skovali sulice in tudi brzojavno žico do dobro 'porabili. Železnico so namreč Angleži ie opustili in ker nihče drug ni pobral, kar je bilo porabmega, so pa derviši to storili. '
In sedaj, ako se blagovolite obrniti, vam bom razložil, kaj se na tej strani vse vidi.”
INla zapadu se je izletnikom odpiral pogled, kakršen ostane neizbrisno v spominu vsakomur, ki ga le samo enkrat vidi. Zdelo se jim je, da gledajo na izumrli in izgoreli svet mesečeve pokrajine v vsemirju. Naprej im naprej se je širila pred njihovimi očmi peščena puščava in izginila v daljavi v mehki, sinje - vijoličasti meglici V ospredju blizu griča je bil (pesek svetite, zlatorumenkaate barve in se je lesketal v solncu. Pod gričem, razstresni v redki vrsti, so stali črnci-vojaki, njihovo spremstvo, sloneč na svojih dolgih puškah. Onstran te zlatorumemo se bleščeče planote, se je dvigala črta nizkih črnikastih gričev, kupov razpokanega, od solnca ogorelega in od vetrov in viharjev razjedenega skalovja in med njimi eo se vile ozke dolinice, posule z rumenim peskom. Za to prvo je ležala druga črta višjm, še bolj čudno oblikovanih gričev in za m jo tretja in četrta in zadnji valovi mrtve, neizmerne puščave so izginjali v vijoličasti meglici sinjega, daljnega obzorja. Niso brli visoki ti griči, kakih sto čevljev morebiti vsak, pa njihovi razklani grebeni in njihove strme, razrite stene so jim dajale izrazit, div-je-slikovit značaj.
(Dalje prihodnjič,)
------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victor* bande in
voz: dva oficirja pa trije oboroženi kozaki ter naznanijo, da se prične z pregledovanjem vseh potnih listov, rekši, naj vsak svojega pripravi. Že spet pregledovanje listin! Kako bo pa zdaj? Nervozno čakam pregled. ' Višji oficir, ki pregledoval, pride končno do mene in jaz mu brez vsake besede podam - malo listino podpisano od župana. Oficir jo pregleda, me premeri z očmi od nog do glave ter mi jo molče vrne in gre naprej: vse v redu. Hvala Bogu!
Nekaj minut zatem vstopi v z sprevodnik ter zakliče
Išče stanovanje
Slovenski zakonski par išče 3 ali 4 sobe med 66. in 79. cesto ter St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7682 ali EX 6607.	—(26)
Za predpust in pust
V predpustu in na pust naše kuharice po stari navadi pripravljajo razne namizne posebnosti- kot: krape (krape), flancate, špehovke, žolco, suho mesnino itd.
Nova, velika in lahko razumljiva slovenska kuharska knjiga: Slovensko ameriška kuharica vam nudi vsa navodila in poja-
Pa kar bo pa bo; bo že kako. Ko pride sprevodnik do mene, mu pomolim pravUthrti listek, ki šerp ga malo prej dal v pregled oficirju; ta ga nekaj časa gleda potem mi ga pa kratko malo molče vrne ter opravlja svoj posel naprej #— zname-
rtšTuTm«
Kaj takega pa res nisem pričakoval; jaz sem se pa še posebej bal, da bo sprevodnik katero rekel ali pa celo rentačil. Pa ni 'bilo nič tega. Se so dobri ljudje na svetu, sem dejal in kar Židane volje sem sedel poleg okna ter zrl venkaj v zimsko naravo; vlak pa je naglo brzei po ozemlju donskih kozakov _ po Tihem Donu, kakor se često imenuje po slavni reki, katero sem prekoračil pri Podkolodnem. Kako prav je bila za mene, da so takrat holjše-v&i iz strahu pred kozaki — bežali.
Vlak se ni dosti ustavljal, razen na velikih križiščih:: Mi-lerovo in Zverevu ter še na ne-
vsem, da pripravimo vozne listke. Zdaj bo pa lepa, kajti jaz nobenega voznega lista nimam, katerih važnih postajah, potem
-AND THE WORST B KI 10 CO« -hujtajSešdepriiJe
mo Vozne listke. Žal ni bil več prejšnji »prevodnik, ki me je lepo mimo -pustil potovati brez voznega listka; toda ker je bilo prej vse v redu, bo gotovo tudi zdaj, ai mislim in me ni nič skrbelo. Ko me sprevodnik vpraša za vozni listek, mu podam prav tisti listič klot sem ga dal prejšnjemu sprevodniku. Ampak ta pa ni bil tak. Ko nekaj časa o-gleduje tisti listič pa pravi: To je izkaznica vaše osebnosti, kdo da ste. Kje imate pa vozni listek? Drugega voznega listka nimam, mu odvrnem na kratko. Kam se pa peljete? V Rostov, od tam -pa v Avstrijo, je bil moj odgovor. Potem pa plačajte 8 rubljev za vožnjo iz Novočerka-ska do Rostva. Ste razumeli? Pripravite denar! Kje ste pa stopili na vlak, na zadnji postaji ali morda že preje? Na to vprašanje mu pa seveda nisem nič odgovoril.
Kaj naj pa rečem? Da se že od sinoči in potem ves dan vozim? To bi bilo pač nespametne-. Sicer pa kaj ga briga to? Kako bi pa šele nastopal ako bi mu povedal, kako dolgo se vozim, ko že zdaj sitnost stresa in zahteva 8 rubljev za to kratko pot. No kje ste stopili na vlak? Saj morda še sami ne veste? Pa sem prebito dobro Včasih je -ek nevednega napravi, če tudi ga morda imajo za malo prifrknjenega. In v mojem slučaju je bilo to malo nam-uzal ipa molčal. -Sprevodnik je pa ponovil svojo -zahtevo za osem rubljev. Jaz pa tudi nebodi len, sem začel pa prositi in mu praviti, da sem vojni ujetnik in, da se po dolgih letih v ujetništvu vračam nazaj v Avstrijo, kajti vojna z Avstrijo in Rusijio je končana. Kje naj pa vzamem denar? Kar imam, to imam za kruh, ter mu pojasnjujem kaj in kako je bilo v ujetništvu. Vse moje pripovedovanje in prošnje niso vidno nič zalegle; sprevodnik je zahteval denar. Že sem bil na tihem pripravljen, da plačam, a vendar sem še pogajal z njim. Kar se (%lasi mlad kozak, ki je sedel nasproti mene, pri oknu, ter pravi: Kaj pa vpijete nad tem človekom, ki je vOjni ujetnik; čemu zahtevate od njega denar? Kje naj ga vzame? Ali ne veste, da so morali ujetnik^ delati zastonj in (zla slabo hrano? Država jih je proti njihovi volji privedla semkaj in jih mora tudi brezplačno peljati nazaj; vi pa zahtevate denar od njega za vožnjo. To je nesramno in protipostavno.
Ko ga je konzak tako ošteval sprevodnika, se je leta kar obrnil in odšel naprej po svojem poslu in nič več me ni vprašal, da bi plačal. Tako me je ponosni sin Dona rešil sitnega sprevodnika, mi prihranil 8 rubljev 'lin pa lep mir sem potem imel. (Dalje prihodnjič)
nosti. Ako te knjige še ni v vaši kuhinji, je v vašo korist, da si jo kupite, oz. naročite. Stane $6. Dobi se v pisarni Mr. Aug. Hollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Trdna osišča
Našim rojakom naznanjam, da sem zopet pričel izdelovati kosišča. Kdor ga hoče imeti, naj ga že sedaj naroči na 1068 E. 74. St. telefon EN 2586.
-(22)
ALI STE PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandei Drug
15702 WATERLOO RD.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Jennie Merhar
M Je Hlipala večno spanje ln se ločila od svojih drafih dne 21. Jas. 1945.
Štiri leta v hladnem grobu soproga in mati že počiva, z Bogom, Ti srce ponavlja na Tvoj grob spomini hite.
Večni Bog Ti daj plačilo, storila vse najboljše sl za nas, počivaj v miru, blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas.
žalujoči ostali:
MARKO MERHAR, soprog in SINOVI
Cleveland, O., 31. jan. 1949.
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Kopal St. Clair Ave. te E. 68th
iJirumminjmrLmmrLriJirLr^^
Barapre Knjige
za leto 1949 so izšle!
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
-
2.	Knjiga: "S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA
1857 W. 21 st Place
PRATIKA
Chicago 8, Illinois
UTjLrumrLTirLruirinh-rir^^
I Kadar potresete pluroberja-
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo se preselili iz Waterloo Rd. in 156. cesta v svoje lastno poslopje na
23621 Lakeland Blvd.-RE 6913
Kadar potrebujete plumberja za grelno napravo, cevi, plinske furneze in burnerje, če se vam zamaši odvodni kanal, pokličite nas. Naše delo je garantirano, postrežba točna.
AL ULLE
Vsak čas lahko pokličete na dom: RE 4264
MALI OGLASI
Avto naprodaj
1948 Ford Super De Lux, 2-door, radio, heat-1 er, pokrivala za sedeže. V najboljšem stanju; cena $1,550, nič davka. Pokličite IV 5380, 18004 Marcella Rd.
OBLAK MOVER
Naša specielnoet je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St	HE 2736
'V
rJ++*********************
nekoliko vinjen in dobre volje. Naj prej je vprašal ipo Poljancu, in ko ga je uzrl, je vzkliknil: “Glej hudiča, sem ga le našel! Alo, vina na mizo! Ne-j izrečeno sem vesel, da sem na-
“Gospod Vid, jaz že vem, s no. kom se prijetno pleše. Tako no lepo rožo imate, kar mika me, — da bi jo vam snela.”
‘‘Hm, to rožo? Kaj vam bo | in (kaj bi si mislil Bohunc?”
“Ah, pustimo zastarele predsodke! Veste kaj, napraviva kompromis: zamenjajva si rože. Velja?”
“No, če vam je toliko do tega, 'prosim.”
Ko si zamenjata rože, reče Ida: “Veste, gospod Vid, pravkar smo se menili, da bi napravili izlet na Kresno brdo, nai vaš dom.”
“Na moj dom? Kdo?”
“Vsa družba. Je tako rekoč že sklenjeno, vsi pojdemo.”
“Tako? Kdaj?”
Dneva sicer še nismo določili, vsekakor pa čimprej.”
“Poleti pridite, ko bomo imeli košnjo, tedaj je naj lepše.”
“Da, izvrstno. Še nekaj: kje boste pa nocoj prenočevali, če smem vprašati?”
“Prenočeval ? Zakaj ?”
“No, kje boste nocoj spali?" “Hm, kje bom spal? Najbr-že nikjer.”
“Ne, to ne gre, da bi tavali ofkrogf (Plrenočevali boste lahko pri nas, imamo dovolj prostora.”
“Ja, kaj gremo fe spat?”
“No, kadar pač pojdemo. Skuhali bomo črno kavo, še kaj pokramljali, potem pa imate na razpolago sobico. — Vid, prav sladko boste spančkali . .
“Hm, ne vem, bomo pač videli, kako bo naneslo,” se izmotava fant iz zadpege.
“Na vsak način vas povabim in upam, da povabila ne boste odklonili.”
Ko se vrneta slednjič k mizi, prestreže Vida Boltar in ga popelje v stran. “Čakaj, Poljanec, nekaj se moram še' s tabo pogovoriti. V družbi ni mogoče o kakih resnih stvareh razpravljati, nima pač nihče smisla za kaj pametnega. Veš, ta zadeva je zelo nujna in važna. Utegne te dobiti v roke Trdina.' Poznaš Trdino?”
“Poznam.”
“Momda te je že dobil?”
“Da, nekje na sejmišču sta se srečala.”
“Ali si videl hudiča! Morda te je že ujel. Veš, on je moj zagrizen nasprotnik, boj se ga! Obljubi ti vse, a nič ne izpolni. Lovi glasove na kmetih, a za kmeta ni še nikoli nič storil. Torej nikar mu nič ne verjemi! Gotovo ti je obljubil župansko mesto, če se njemu zapišeš? Morda celo poslanski mandat?” “Razne stvari mi je obljubljal, a ne dam nič na to’”
“Prav imaš. Zmaga bo naša, ti rečem; če dobro poprimemo, smo na konj u. Tudi Kresno bodo mora postati rumeno. A delati bo treba noč in dan. Ledina pri vas je še nezorana, treba bo prijeti z obema rokama; treba bo orati in sejati, če hočemo žeti.”
“Hehe, rumeno pšenico bomo želi.”
“Tako je,” ga potreplje po rami Boltar. “Vidim, da imaš smisel za to reč in me popolnoma razumeš.”
Kamlu zatem, ko sta sedla k mizi, je prišel Celustra z Mile-.
Omizje je nova gosta bur-pozdravilo. Clustra je bil
šel Poljanca!”
Ko nova gosta sedeta, jima| brž pojasnijo o nameravanem izletu na Kresinje, češ da je Po-1 ljanec vso družbo povabil na svoj dom.
“Kolosalno!” reče Celustra. I “Za dva avtomobila nas je
že,” pojasni Bohunc. “Upamo, da se s tretjim pridružiš še ti s svojo milostno gospo soprogo.”
Celustra tleskne: “Drži! S, Celustro, kadar hočete, kjer hočete in kolikor hočete!”
“Živijo, Celustra!” ploska omizje.
‘1N!o, ali se pridruži tudi gospa Milena?” vpraša Bohunc.
“To vprašaj njo” odvrne Celustra in se nato obrne k Vidu.
(Dalje prihodnjič)

Naznanilo in Z/olrdala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prija? tel jem in znancem, da je preminul dobri soprog in ljubljeni oče
Frank Grebenc
kr je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 31. decembra 1948. Blagi pokojnik je bil rojen meseca marca 1887 v vasi Rašica, župnija Velike Lašče na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 4. januarja 1949 iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, fo pogrebni sv. maši je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter položeno v družinsko grobnico.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti, zanj opravil sv. mašo ter opravil druge pogrebne molitve in pokojnika spremil iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarijo vse do njegovega groba. Za vse to naj mu dobri Bog stotero poplača.
Naša iskrena zahvala vsem onim številnim sorodnikom in prijateljem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru in mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem. ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje
avtomobile povsem brezplačno.
Dalje zahvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše, ter prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše in potem onim, ki so pokojnika spremili ha njegovi zadnji poti na pokopališče vse do njegovega groba.
Še prav posebno pa se zahvalimo društvu France Prešeren št. 17 SDZ in društvu Lunder Adamič SNPJ za vso pomoč in naklonjenost.
Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam na en ali drugi način kaj dobrega storili ob smrti našega dragega pokojnika.
A Ti preljubi, nikdar pozabni soprog in ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te nove domovine; duši Tvoji pa večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Vedno žalujemo za Teboj, ker Te ni več med nami Tolaži nas misel, da se enkrat snidemo vsi, Bog daj, da na desnici Gospodovi.
Naj je truplo konec vzelo,
vera nam spričuje to:
vekomaj ne bo trohnelo
ker Jezus ga obudil bo.	- •
Tvoji žalujoči:
AGNES GREBENC, soproga FRANK, JR., sin
AGNES, Jr., poročena WILKS, hči CHARLES WILKS, zet TERRY, ROBERT, DALE, vnuki
Pokojni zapušča tukaj sestro ANGELO POZELNIK, na Dunaju sestro PAVLO, v Jugoslaviji sestri MICKO in FRANCKO, v Argentini pa brata ANTONA
Cleveland,.Ohio, 31. januarja 1949.
G. WHISKERS

1879
1948

JV oznanilo in Zahvala
Z veliko srčno žalostjo v duši naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena ih skrbna mati
Johana Celesnik
ROJENA GREGORČIČ
ki so prevideni z svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspali dne 30. decembra 1948. Naša draga mati so bili rojeni avgusta 1879 v vasi Velična, župnija Zagradec na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 3. januarja 1949 iz Anton Grdina pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida z sveto mašo zadušnico, katero je daroval njen sin duhovnik, č. g. Rev. Joseph F. Celesnik ob asistenci čč. gg. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca ter Rev. Victor Cimpermana ob navzočnosti pre-vzvišenega škofa ljubljanskega Dr. Gregorij Rožmana ter velikega števila častite duhovščine, ki se je udeležila pogreba. Po sveti maši zadušnici pa smo položili njeno truplo k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico poleg njenega soproga in našega dragega očeta Frank Čelesnika.
, V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je mater previdel z svetimi zakramenti še malo pred smrtjo; zahvalimo se mu prav iskreno, ker je mater če-sto tekom bolezni obiskal in jim podelil svete zakramente. Dalje se zahvalimo Rev. Baragi za asistenco pri sveti maši in pa druge molitve. Za vse to naš iskreni: Bog plačaj stotero!
Naša prav iskrena zahvala prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu Dr. Gregorij Rožmanu, ki so naših mater osebno obiskali na njenem domu, ko so bili še živi ter se potem udeležili pogreba. Naj Vam prevzvišeni dobri Bog za to obilo poplača.
Naša iskrena zahvala č. g. Rev. Victor N. Tomcu za assitenco pri »veti maši in prav tako se zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu.
Prav posebej pa še zahvala preč* M»gr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju
rpaffgbng^-gžfsfeirt arfmaf viart?ir
Dalje naša iskrena zahvala vsem častitim gospodom duhovnikom, ki so se udeležili pogreba in pa svete maše.
Dalje prav iskrena zahvala vsem, ki s0 poklonili toliko lepih vencev ob krsti naše drage matere ter jih tako odeli v cvetje in jim s tem izkazali zadnjo čast.
Naša iskrena zahvala tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše.
Dalje zahvala vsem, ki so prišli kropit in molit ob krsti naše pokojne matere, prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše ter potem mater spremili vse do njihovega groba. ?
Iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno.
Naša iskrena zahvala društvu Srca Marije in Oltarnemu društvu sv. Vida, ki so molile ob krsti pokojne sveti rožni venec. Prav tako iskrena hvala članicam Oltarnega društva in Najsvetejšega Imena župnije Marijinega Oznanenja iz West Parka, kakor tudi možem od Knights of Columbus, Collinwood Branch, ki so molili sv. rožni venec.
Dalje iskrena zahvala vsem našim dobrim sosedom in sosedam, ki so darovali za svete maše.
Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako lep pogreb in pa za vso prvovrstno postrežbo, ki smo jo bili deležni ob izgubi mule drage matere.
Končno se iikreno zahvalimo prav vsem, ki so nam na en ali drugi način kaj dobrega storili. Naj Bog povrne vsem skupaj.
Vi pa, predraga mati, počivajte v miru, spite sladko v tej zemlji ameriški in lahka Vam naj bo gruda. Naj Vam dobri Bog poplača za vse Vaše trpljenje in skrbi, ki »te jih imeli z nami, da »te nas odredili z velikimi težavami, ko ste storili vse za našo dušno in telesno srečo. Bog Vam podeli sveti raj in On naj bo Vaše plačilo v nebesih. Pa Vam voščimo in želimo:
Draga mati naša! sladko se spočijte, pa v raju večnem, za nas Boga prosite.
Vaši žalujoči otroci:
Da bi enkrat spet skupaj se združili Tam pri dobrem Bogu skupaj nad zvezdami.
REV. JOSEPH F. CELESNIK,	__
FRANK, JOHN in ALBIN CELESNIK, sinovi SESTRA CARMELEEN, redovnica Notre Dame,
PAULINE CELESNIK, JENNIE poročena ŠKUFCA, ROSE poročena STERK, DOROTHY poročena RUBICK, hčere VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 31. jantarja 1949.	„