SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de diciembre -16. decembra 1999 — — „ln na zemlji mir ljudem“ Ali je v družbi, v kateri vladajo krivice, božični mir mogoč? Ali je božični mir mogoč v družbi, kakršna je v Sloveniji, kjer vlada neprenehna medijska gonja zoper vse, kar se kakor koli upira interesom vladajoče (po)komunistične paraliberalne kontinuitete? V družbi, kjer je šolstvo še vedno instrument za širjenje protikrščan-skih in protidemokratičnih lažnih zgodovinskih mitov? Ali je božični mir mogoč v družbi, katere vladna ideologija sta užitek in porabništvo, ne glede na ceno, ki jo za to plačujejo mladi v vakuumu lepega in dobrega? V družbi, kjer vladajo socialne krivice, kjer so se direktorji nekoč vodilnih partijskih podjetij povzdignili v kasto polbogov in nedotakljivih, si razdelili velike režnje premožer\ja, delavce pa pustili v revščini? Ali je mogoč v družbi, kjer vlada brezposelnost in bo marsikatera družina osatala brez jaslic in potice v topli sobi? Ali je mogoč v državi, ki še zd£y ni pokopala svojih mrtvih in ki časti morilce kot junake? Ali je mogoč v državi, kjer so kristjani, skupsy s svojim nadškofom in metropolitom, izpostavljeni javnemu linčanju in sra-moteivju brez soli in brez razloga, napadom, ki še zdaleč ne dosegajo duhovite ostrine kakega francoskega antiklerikalca, ampak so - tako kot tista podgana (Marya Pomagaj z Brezij upodobljena s podgano v naročju) zgolj banalno nizkotni? Ali je ob vsem tem božični mir v Sloveniji mogoč? Če bi bil odvisen zgolj od družbe, ne. Vendar kristjani vemo, da obstaja še neka druga, duhovna raven. Ko se je Jezus rodil pred 2000 leti, so angeli peli Novorojencu: “Gloria” - “Slava Bogu na višavah”, obenem pa tudi “et in terra pač hominibus” - “in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po vo\ji”. Palestina v tistem času ni bila idealna družba. Nad seboj je imela Rimljane, imela je tudi Heroda. In vendar se je prav v tisti Palestini, v cesarstvu, v katerem je prav tedaj za krajši čas utihnilo orodje, ko je nastopila pax augusta, rodil Knez. Vse, kar je zapisano na začetku tega razmišljai\ja, seveda drži. Vendar zato še nismo poklicani k temu, da bi postkomu-niste sovražili, četudi smo jih dolžni odklanjati: tistim, ki si predstavljajo, da je politika njihov privilegij, da so i\jihov privilegij tudi družba, gospodarstvo in zgodovina, je treba povedati, da ni tako. Jih z glasovanjem spraviti z oblasti. Jih v imenu demokracije, pravne države in evropskih civilizacijskih vrednot - premagati na političnem bojnem polju. Biti od njih močnejši v refleksiji. Si prizadevati za svobodo medijev. Graditi civilno družbo v vseh njenih razsežnostih. Hoditi na volitve in glasovati za demokratične sile, tudi če se nam zmotno dozdeva, daje vse izgubljeno in nesmiselno. To velja za vse, ki čutijo demokracijo. Posebna naloga kristjanov pa je, da ob tem ne pozabimo na molitev. Da prosimo Gospoda tudi za tiste, ki Ga ne poznajo. Da prizadevai\ja za vrnitev osnovnih evropskih civilizacijskih norm v našo družbo združimo z molitvenim odnosom z novorojenim Detetom. Da uzavestimo darovanjsko in preblažer\js-ko razsežnost našega vsakdanjega dela. Da se z vsem bitjem in delovanjem obračamo k Gospodu v prošr\ji zase, za sodržavljane in za Slovenijo. “Molitev”, tako namreč piše sv. Gregor iz Nize, “je moč teles in blagostanje doma, postavnost države in moč kraljestva, znak zmage v vojni in zagotovilo miru”. K uporabi tega orodja niso poklicani samo npr. očetje kartuzyani ali sestre karmeličanke, ki se svoje intimne vezi s svetom še kako zavedajo, ampak - ne da bi opuščali vsakdanje obveznosti ter dolžnosti do družbe in države - mi vsi. V želji, da bi se zase in tudi za družbo, ki si, kakor se zdi, naravnost prizadeva izbrisati božič iz svojega spomina, ob novorojenem Detetu Jezusu napili božičnega miru, dragi slovenski rojaki, Vam voščim blagoslovljene božične praznike! Matej Leskovar Bogoslužna sporočila Slovencem v Veliki Britaniji 1. 13; št. 30. člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so se strinjali, da bi bilo v proračunu za prihod-i\je leto potrebno nameniti več sredstev za skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu, in zato sprejeli več ustreznih amandmajev. Komisija je tako 8. decembra oblikovala dopolnilo, s katerim predlaga povečai\je obsega sredstev za proračunskega porabnika Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu za 113,9 milijona tolarjev, za ta znesek pa se sorazmerno povečata skupini postavk ustavne obveznosti in sofinancirale organizacij za izseljence in zamejce. Ker je povprečni indeks predvidene rasti proračunske porabe za leto 2000 v celotnem proračunu 109,4, indeks pri proračunskem porabniku Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa le 102,8, so se člani komisye strinjali, da je povečanje sredstev, kot ga predvideva sprejeti amandma komisije, upravičeno. Svetovni slovenski kongres (SSK), Slovenska izseljenska matica (SIM) in Izseljeniško društvo Slove-nya>-svett| (SVS), ki so doslej spadali pod samostojno postavko, so v tokratnem predlogu proračuna uvrščeni pod postavko ustavne obveznosti - podpora Slovencem po svetu in niso navedeni smaostojno. Že ob seznanitvi s predlogom proračuna je komisya sprejela sklep, v katerem izraža pričakovanje, da bo vlada v nada]ji\ji obravnavi omeiyjene tri organizacije v predlog proračuna vnovič uvrstila kot samostojno postavko. Sedaj pa je komisija oblikovala tudi dopolnilo, ki predvideva, da se postavke omenjenih treh organizacij, ki so v sedanjem predlogu proračuna prazne, ustrezno poveča. Tako naj bi SSK dobil 16 milijonov tolarjev, SIM 37,4 milijona tolarjev, SVS pa 10,7 milijona tolarjev, kar skupaj znaša nekaj več kot 64 milijonov tolarjev. Več članov komisije, vključno z ryenim predsednikom Marijanom Schiffrerjem (SKD), pa je opozorilo, da so se predstavniki omeryenih treh organizacij sami dosegli pisni dogovor o prav takšni porazdelitvi sredstev, kot jo predvideva sedaj sprejeto dopolnilo komisije. Dva spodrsljaja slovenske diplomacije? V petek, 10. tm. se je v Argentini izvedla sprememba vlade. Na nastop Fernanda De la Rue kot predsednika države so z vsega sveta prihitele posebne delegacije. Slovenska vlada je poslala državnega sekretarja za bilateralne odnose na ministrstvu za zunanje zadeve Franca Jurya. Ta poteza slovenske diplomacije je težko razumljiva, če pomislimo, da je pred leti Franco Juri bil predložen kot kandidat za veleposlaniško mesto v Buenos Airesu. Tedanja argentinska vlada predloga sicer ni odbila, a nai\j tudi ni odgovorila, kar v diplomatskem jeziku pomeni, daje dotična oseba kot diplomatski predstavnik nezaželena. V Ljubljani so ta jezik popolnoma razumeli, umaknili predlog in za veleposlaniško mesto poiskali drugo osebo. Mimo dejstva, daje bila slovenska delegacija (kot sicer vse ostale) prijazno sprejeta, čudi imenovanje na čelo delegacije te osebe. Dosje, ki je povzročil, da ga je ta država smatrala za nezaželenega, se še vedno nahaja v arhivu argentinskega zunaiye-ga ministrstva. Kljub spremembi vlade in večje ali manjše simpatije novih argentinskih oblasti do socialdemokratske ideološke opredelitve pomeni spodrsljaj, ki bi si ga slovenska diplomacija lahko prihranila. Mimogrede povedano; ne vemo, ali je Franco Juri zaznal, ko je nasmejan stopal na sprejemu tiyih delegacy, da je zbor ves čas prepeval skoraj same božične pesmi svetovne in argentinske glasbe. S tem je tudi nova vlada, čeprav levega ideološkega znaka, pokazala, kako je treba spoštovati vero in čuterye ljudstva, nekaj, kar je njemu tiye, saj se je kot humorist s svojimi karikaturami sramotno norčeval iz vere, iz Boga in iz vsega, kar je svetega slovenskemu katoliškemu čutenju. Vendar ni bil to vzrok, da so predstavniki slovenske demokratične skupnosti v Argentini skoraj v celoti izostali pri srečanju, ki ga je na čast gostu organiziralo veleposlaništvo RS v Buenos Airesu. Glavni povod je bil solidarnost do slovenske manjšine v Italyi, ki se nenehno bori za svoje pravice, pa doživlja nasprotovanje s strani te osebe. To je jasno pokazalo odprto pismo, ki ga je v goriškem Novem glasu z dne 25. novembra objavil dr. Bernard Špacapan, deželni predsednik stranke Slovenske skupnosti (glej članek na 3. str.). V iyem razgali nerazumevanje in napade, ki jih SSk doživlja s strani Franca Jurya, pa tudi ryegovo neopravičljivo nepoznaiye stvarnosti slovenske manjšine v Italyi. On se namreč v imenu slovenske vlade pogaja v Rimu za zaščitni zakon, ki ga slovenska manjšina v Italyi že petdeset let zaman zahteva. Napovedati “srečanje s predstavniki slovenskih organizacij v Argentini”, kot je dne 8. decembra poročala infiormativna agencija STA, in šele potem spoznati, da se slovenska povojna emigracija absolutno solidarizira s Slovenci v Italyi, pa je gotovo drugi spodrsljaj slovenske diplomacije v njenem razmerju do Argentine. -e -t SIM ima težave Plečnik na internetu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HI Povečanje sredstev za Slovence po svetu Slovenska izseljenska matica je opozorila na nekatere težave pri svojem delovanju, predvsem pa na neredno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ministrstva za zu-nar\je zadeve. Zaradi finančnih težav, upadanja števila naročnikov in izseljencev, ki še znajo slovensko, je letos po 47 letih zadnjič izšel Slovenski izseljenski koledar. V.d. glavnega tajnika SIM Janez Rogelj je opozoril, da se bodo težave pokazale v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bo SIM imela prazen žiro račun, saj bo dobila 23 odstotkov manj denarja. Predsednik SIM Anton Bebeler je predstavil priprave na praznovanje 50. obletnice obstoja Matice, ki jo bodo zaznamovali leta 2001. Celovit pregled o zgodovini izseljevanja, življenju in delu Slovencev bo ob tej priložnosti zajet v zborniku. Vrhunec slovesnosti bo od aprila do julya 2001. V Muzeju novejše zgodovine bodo pripravili razstavo o zgodovini slovenskega izseljenstva Dela slovenskih likovnih ustvarjalcev iz tvyine pa bodo na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. V SIM poudarjajo, da Slovenija nima celovite politike do izseljenstva, kot dober zgled organiziranosti pa so omenili sosednjo Hrvaško. Slovenija v tiyini nima niti enega kulturnega centra. Andrej Hrausky v imenu arhitekturnega zavoda DESSA in Aleš Golli iz podjetja Triglif sta predstavila skupni projekt Plečnik 2000. V letu 2000 nsy bi na spletne strani interneta namreč postavili arhiv del Jožeta Plečnika, enega najvidnejših slovenskih arhitektov in ustvarjalcev vseh časov, ki ga v zadryih letih ponovno odkrivajo ne le Slovenci temveč tudi tiya strokovna javnost. O priljubljenosti Plečnikovih del govorijo številne razstave in knjižne izdaje doma in po svetu. DESSA bo odgovorna za vsebino, Triglif pa za izvedbo projekta. Cilj projekta je postopno vzpostaviti na mreži interneta celoten Plečnikov opus. V drugi polovici leta 2000 pa naj bi Plečnika predstavili tudi na zgoščenki. LJUBLJANA - Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (Ssk) je podelila posebna priznanja in Slovenski tolar (zlatnik) šestim družinam, ki so se prijavile na razpis za najštevilčnejše slovenske družine. Omeiyeno priznarye podeljuje Slovenska konferenca Ssk družinam s pet ali več otroki, od katerih mora biti eden star eno leto. Razpis so v skrbi za razvoj in obstoj slovenstva pripravili že drugo leto zapored; lani so se nanj odzvale tri družine. STRAN 3: Odprto pismo Francu Juriju ;iJuoL A J Zgodilo se je PRIPRAVE ZA VOLITVE Iz življenja Tone Mizerit Vse parlamentarne stranke so že začele s pripravami na prihodnje državnozborske volitve, njihovi predstavniki pa obljubljajo stopnjevanje priprav takoj po vstopu v volilno leto 2000. Največ sta postorili SDS in ZLSD, največ “čakanja” pa je zaznati pri SLS in SKD, in to zaradi združevanja, pri katerem še ni videti takšnega ali drugačnega konca. V primerjavi z ostalimi strankami nekoliko zamuja tudi SNS. Vse stranke v DZ pa poudarjajo negotovost glede volilne zakonodaje, ki vnaša negotovost tudi v predvolilne priprave. SLOVENSKA DELEGACIJA V ARGENTINI Slovensko delegacijo, ki se je 9. in 10. decembra v Buenos Airesu udeležila slovesne inavguracije novega argentinskega predsednika Fernanda de la Rue, je vodil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri. Juri se je med obiskom sestal tudi z nekaterimi predstavniki slovenskih organizacij v Argentini, z visokimi argentinskimi predstavniki in predstavniki drugih latinsko-ameriških držav. OB 80-LETNICI LJUBLJANSKE UNIVERZE 3. decembra 1919 je potekalo prvo predavanje, ustanovljena pa je bila nekaj mesecev prej. V Cankarjevem domu so kot slovesni govorniki nastopili predsednik republike Milan Kučan, rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger in predsednik študentskega sveta Andrej Pučnik. ZELENI SE NE BODO ZDRUŽILI Poskus obeh sprtih frakcij v stranki Zelenih Slovenije, da bi na skupnem sestanku v Celju odpravili nesoglasja in za 15. januarja sklicali združitveni kongres, je propadel. Pobudnika propadlega poskusa sprave sta bila predsednika obeh svetov zelenih, ki drug drugemu oporekata legitimnost, Ivan Kukovec in Boris Šuštar. HRVAŠKI PREDSEDNIK TUDJMAN UMRL Predsednik Milan Kučan je kot prvi tuji državnik položil venec h krsti hrvaškega predsednika Franja Tudj mana v Predsedniških dvorih v Zagrebu. V slovenski delegaciji sta bila tudi državna sekretarka na MZZ Mihaela Logar in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič. NASLEDSTVO JUGOSLAVIJE NIMA PODPORE Glasovanje o resoluciji o vnovični potrditvi enakopravnosti petih naslednic nekdanje SFRJ v Generalni skupščini ZN ne bo prišlo na vrsto v ponedeljek, 13. decembra, kot je bilo predvideno, ampak je preloženo za nedoločen čas. Pobudnice resolucije -štiri naslednice nekdanje SFRJ (Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija) - niso dobile podpore EU, ki o zadevi nima enotnega mnenja. FRLEC ZANIKA SVOJE BESEDE Zunanji minister Boris Frlec je na novinarski konferenci poudaril, da so ocene njegovega nedavnega obiska na Kitajskem popolnoma zgrešene, in izrazil obžalovanje, da je bilten zunanjega ministrstva Analize objavil delovni osnutek njegovih pogovorov na Kitajskem, ki ga sam zaradi odsotnosti ni mogel avtorizirati. Frlec je ob tem poudaril, da zapis njegovih izjav ni bil točen, za kar je odgovoren sodelavec slovenskega veleposlaništva v Pekingu, ki bo za svojo napako tudi odgovarjal. DRUGA STOLETNICA V TRSTU V Marijinem domu v Trstu je potekala slovesnost ob stoletnici delovanja slovenske Marijine družbe v tržaškem mestnem središču. Gre za ustanovo, ki je nastala 22. julija 1899 in se je imenovala družba Marije milostljive za žene in dekleta. Skrbela je za versko, narodno in socialno rast slovenskih žena in deklet, ki so prihajale v Trst. Čeprav v skrčenem obsegu, deluje še danes, četudi z drugačnim imenom - po 2. Vatikanskem koncilu so se Marijine družbe preimenovale v Skupnosti krščanskega življenja. LJUBLJANA ČAKA NA 2000 S prireditvijo na Prešernovem trgu v Ljubljani so se uradno začele prireditve, ki bodo v slovenski prestolnici naznanile prihod leta 2000. Zbrane je pozdravila tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je naznanila začetek odštevanja zadnjih dni v slovenski prestolnici v tem tisočletju. V ta namen so na Mestno hišo že namestili velik displej z uro, ki odšteva čas do novega leta. BREZ VIZE V ZDA Slovenski notranji minister Borut Šukl-je, ki se z delegacijo mudi na obisku v ZDA, se je v Washingtonu srečal z ameriško pravosodno ministrico Janet Reno, pogovora pa so se udeležili tudi predstavniki ameriškega State departmenta. Šuklje je dejal, da ostaja politika ukinitve vizumov za slovenske državljane, ki potnjejo v ZDA za manj kot 90 dni, nespremenjena NOVI ZAKON O POJNINAH DZ je sprejel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se bo s prvim januarjem leta 2000 reformiral pokojninski sistem ter zakon o ureditvi plačilnega prometa na zadnji dan letošnjega leta Parlamentarne stranke sprejetje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ocenjujejo različno. Predvsem vladne stranke so prepričane, da je parlament s sprejetjem pokojninske reforme opravil veliko delo, v delu opozicije pa so kritični predvsem do zaostrovanja pogojev upokojevanja, zakon pa nuj ne bi pomeni reforme, temveč naj bi bil le slab kozmetični popravek veljavnega pokojninskega sistema. KONEC PREDSEDOVANJA VS ZN Sloveniji se je izteklo enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki mu je predsedovala drugič in zadnjič v svojem mandatu. Sloveniji se letos tudi izteka dveletni mandat v Varnostnem svetu. Sedež nestalne članice iz Vzhodne Evrope, na katerem je nasledila Poljsko, je prevzela 1. januarja 1998. TRETJA TELEVIZIJSKA MREŽA V SLOVENIJI Ob začetku delovanja tretje slovenske televizijske mreže je v Velenju potekala otvoritvena slovesnot. Tretja televizijska mreža je sistem mikrovalovnih povezav med 13 članicami združenja lokalnih televizij Slovenije. Kasneje se bodo v mrežo vkijučili tudi RTV centra Maribor in Koper ter komercialna televizija TV 3. Habemus novo vlado in svet se ni podrl, pa tudi niso rešeni vsi problemi. To je tista nevarnost, ko podžgani od javnih obveščevalnih sredstev volilci napovedujejo splošno katastrofo ali pa pričakujejo raj na zemlji. A državništvo v sklopu političnega delovanja je “umetnost mogočega" in nemogoče je položaj, kot je argentinski, rešiti v kratki dobi. Celo na dolgo roko perspektive niso najboljše. A neka sprememba je in upajmo, da za upe ne bomo opeharjeni. NASTOP PO PRAVILIH Imeli smo skoraj dva dneva lepih predstav. Televizija nam je pokazala (in tudi večkrat ponovila) vse korake nastopa novega predsednika: pot do kongresne palače, prisega, sprevod na Majski trg in v vladno palačo, predajo oblasti, pozdrave in ponovne pozdrave tujih delegacij, domačih funkcionarjev, cerkvenih in drugih dostojanstvenikov, ijudski festival, gala predstava v Co-lonu, slovesni Te Deum v katedrali... Tako, za pogled je bil ves protokol kar prijeten - a le za pogled. Lahko smo tudi zasledili nekaj zanimivosti. Na primer, da je predsednik prisegel “pred Bogom in na teh svetih Evangelijih”, podpredsednik Alvarez le pred Bogom, gospa minister Graciela Fernandez Meijide pa ne pred Bogom ne na Evangelijih. “Vsak po svoje Boga moli” trdi pregovor. Mi pa upamo, “če tega ne bodo izpolnili”, da jih bo Bog klical na odgovor, pa če so prisegli Nar\j ali ne. Obstaja še upai\je, da jih bo na odgovor klicala (=demandar) tudi domovina, kar se je doslej le redkokdaj zgodilo v argentinski zgodovini. De la Rua je vsaj v nastopnem govoru zavzeto obijubljal, da bo ena temijnih značilnosti njegove vlade prozornost. Poudarek bo tudi na boju proti vsakovrstni korupciji, za kar bo skrbel poseben vladni urad. Zanimiv je bil nastopni govor novega predsednika V parlamentu je začrtal temno sliko sedanjega argentinskega položaja Izjavil je, da je stanje težje, kot pa ga je predstavila odhajajoča vlada Treba bo zni-žati deficit (zvišati davke), urediti račune po provincah, pospešiti zaposlitev. “Edini na-čin, da zmanjšamo brezposelnost, je z gospodarsko rast,” je umestno trdil. A obtoževal je novo opozicijo, da je obijubila sodelovanje, a v praksi tega ni pokazala De la Rua se je nanašal na proračunski zakon, ki ga ob njegovem nastopu parlement še ni potrdil. Da ostanemo pri slavjih, se povrnimo k slovesnosti v katedrali. Cerkveni nagovor je imel buenosaireški nadškof in primas mons. Bergoglio, ki je novega predsednika pozival, nuj “ne pozabi naroda”. Prosil gaje tudi, naj ustavi postopke despenalizacije splava. Tej slavnosti so prisostvovali vsi funkcionarji zvezne vlade, pa tudi provincyske. V razdalji nekaj metrov sta stala novi guverner Ruc-kauf in minister Graciela Fernandez Meyide, pred kratkim še tekmeca za provincyski sedež: nista se pozdravila, niti pogledala drug drugega. PRVE TEŽAVE Težav novemu predsedniku ne bo manjkalo in spoznal bo (pravzaprav je že), da se računi ne bodo vedno iztekali tako, kot jih bo zastavil. Prvi neuspeh njegove politike je bilo dejstvo, da parlament ni izglasoval proračunskega zakona pred njegovim nastopom. V prejšnjih številkah smo že poročali o naporih nove gospodarske ekipe, da bi pripravila stvaren proračun za leto 2000. Tega naj bi parlament potrdil, še predno bi novi predsednik nastopil. Problem je bil zlasti s fondi, ki naj jih dobe province v prihodnjem letu. Pogajanja so tekla z guvernerji in po hudih naporih so eni in drugi podpisali sporazum. A ko je proračunski osnutek prišel v senat, ga je odplavilo zadržanje nekaterih senatorjev. Potrebna so bila ponovna pogajanja in dosežen je bil ponoven sporazum, a zakona ni bilo mogoče več potrditi pred nastopom de la Rue. Kje je problem? Zadeva je precej enostavna: po eni strani imajo guvernerji težave z lastnimi senatorji. Včasih je vzrok enostavno domače politično nasporotje: guverner pripada eni skupini, senator drugi, čeprav iste stranke; prav tako peronistični senatorji niso priznali sporazuma, ki ga je morda podpisal guverner iz vrst Povezave. Po drugi strani je problem v tem, da hočejo imeti senatorji neko samostojnost in nočejo biti obvezani na sklepe guvernerja. Menemu je svojčas uspelo ene in druge imeti tesno za sabo, a se je disciplina zelo zrahljala. Kaj nai si ob takem položaju obeta De la Rua? Ponesrečeno izglasovanje proračuna (in seveda nove davčne zakonodaje) pa je tudi pokazalo, da vlada nima in verjetno ne bo imela enotnega sogovornika. Vsaka provinca ali skupek provinc je svet zase in vsak hoče nastopati avtonomno. Menem je predvideval, da se bo on postavil na čelo opozicije in da se bo morala nova vlada pogajati z ryim o kateremkoli problemu. Stvarnost kaže, da ni tako. ZGODOVINA SE PONAVLJA Najožji sodelavci bivšega predsednika j sedaj pripravljajo neke vrste i\jegov javni formalni nastop na vodstvo stranke. Vendar stvari ne kažejo dobro. Saj so pred dnevi v nekem buenosaireškem gledališču pripravili javno “poslovitev” od predsedništva, pa se je zborovanje izjalovilo zaradi izredno majhnega odziva pristašev. Sedaj ne kaže bolje. Bivši predsednik počasi spoznava, da bo moral nanovo začeti z gradnjo svoje politične strukture. Poraz, ki ga je na volitvah doživel Duhalde, je najbolj prizadel njega samega. Menem se ne more izgovarjati, da ni imel velike zasluge za ta poraz najprej s svojim pohlepom po tretji neustavni predsedniški dobi in nato s prikritim bojkotom, ki je Duhaldeju odvzel vsako možnost zmage. Sedaj se usoda maščuje. Trye najmoč- ! nejši guvernerji (Ruckauff, Reutemann in De la Sota) imajo isti cilj kot on: predsedniško kandidaturo leta 2003. In vsi trye vedo, da je brez njih Menemova usoda zapečatena. Morda bi bili pripravljeni na pogajanja, a niso pripravljeni ponižno poslušati ukazov. To stanje v peronizmu prizadeva tudi vlado: za vsako pogajanje, pa naj si bo gospodarske ali politične narave, potrebuje dodatnega napora, ker se mora aporazumeti s številnimi peronističnimi skupinami, ki druga drugi zanikajo predstavništvo. Za normalen razvoj vladanja pa je potrebna hitra odločitev in nemuden korak. A de la Rui preti še druga nevarnost: kot je po nastopu Menema nezadovoljno levo krilo peronizma v parlamentu ustanovilo ; “skupino osmih”, ki je potem rodila Fronto in se končno prelila v Povezavo, tako sedaj levo krilo Fronte grozi z odcepitvijo v parlamentu. Gibanje še ni javno, a bistri opazovalci so ga že zaznali. Na čelu mu stoji socialistični poslanec Leopoldo Bravo. Skupina sicer zanika odcepitev in opozarja le na “preveč liberalne” ukrepe Delanyeve vlade. A v političnih krogih trdijo, da je to tudi odziv na dejstvo, da se čutijo prikrajšani pri razdelitvi vladnih mest. Zgodovina se lahko ponovi. Morda bo to stanje nekoliko olajšano, ko se bo po volitvah za novo vodstvo avtonomnega mesta Buenos Aires (in po domnevni zmagi Povezave) del levice preselil v mestno administracijo. A do volitev je še nekaj mesecev. Odprto pismo SSk državnemu sekretarju RS Francu Juriju Komunist in ,,rdeči škof“ soglašata Da vidimo, kako se voditelji starega komunističnega režima pridigajo še dalje o “dobrotah” starega raja in o “slabi” Cerkvi, pri tem pa pozabljajo na zgodovino in omeniti komunizem, revolucijo in diktaturo, objavljamo naslednji članek: Prebrali smo vaš intervju v petkovi prilogi Primorskih novic Sedmi val in ne moremo prikriti presenečenja nad vašimi izjavami, Id so neresnične, zavajajoče in mestoma tudi žaljive do nas, pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in predstavnikov stranke Slovenske skupnosti. Najprej trdite: “Očitno je, da zakona, tako kot ga predvideva Masellijev osnutek, ne želi vsaj del stranke Slovenske skupnosti...”, kar ne ustreza resnici, saj je naša stranka v celoti in enotno prepričana, daje Masellijev osnutek nesprejemljiv vsaj v dveh bistvenih elementih: ker ne predvideva območja, na katerem naj bi se izvajala zaščitna določila iz tega zakona, in prepušča izbiro paritetni komisiji, ki je sestavljena v taki obliki, da nimamo nobenega jamstva, da bodo dejanski interesi slovenske mapjšine v njej enakopravno zastopani, kaj šele prevladujoči. Masellijev osnutek skratka ne upošteva nekoč enotne zahteve slovenske manjšine, ki jo je vseboval tudi predlog pokojnega senatorja Bratine, da se v zakonu izrecno navedejo občine v vseh treh pokrajinah, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni. Poleg tega zakon ne predvideva zadovoljivih jamstev glede izvolitve Slovencev v upravne organe (občine, pokrajine, Gorske skupnosti, Dežela, itd.) in parlament. Ni res torej, da zakona nočemo, zahtevamo pa, da se v teh točkah popravi. Nočemo drobtinic in ne nameravamo dajati Italjji alibijev, ne sprejemamo pa niti površnih ocen o njegovi vsebini, ki žal prihajajo tudi iz Slovenije. Še manj pa sprejemamo navidezno alternativo: Masellijev osnutek ali nič, pred katero nas radi postavljate in ki ne ustreza resnici, saj je jasno, da italijanski parlament lahko odobri dober zakon ali pa ne, lahko odobri Masellijev predlog ali kaj drugega, ne glede na to, kar bo rekla SSk! Slovenski državni zbor je aprila letos sprejel resolucijo, ki vas kot državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu politično obveztye ob dejstvu, da je bila sprejeta soglasno in v celoti povzema naše zgoraj navedeno stališče. Ugotavljam pa, da v bistvu zastopate drugačna stališča. Motite se, če mislite, da bi načelno priznanje obstoja Slovencev v videmski pokrajini, ki ga navaja člen 1. Masellijevega osnutka, lahko samo na sebi prineslo kaj konkretnega. Izvajanje zaščitnih določil zakona bo namreč odvisno od vključitve vsake posamezne občine ali njenega dela v seznam t.i. zaščitnega območja, ki ga bo morala odobriti navedena “paritetna” komisija. Na podlagi zadnjega objavljenega Ma-sellijevega osnutka bo morala tak predlog najprej odobriti vsaj 1/3 občinskih svetovalcev (svetnikov) vsake občine. Poslanec Maselli pa je sedaj sogovorniku in glasniku SSk v poslanski zbornici posl. Caverjju obljubil, da bo pogoj 1/3 svetovalcev omehčan tako, da bo kvorum znižan na 1/4 in da naj ne bi bil več edini pogoj za odločitev komisije o vključitvi neke občine v seznam. To pa je, če dovolite, rezultat prizadevanj naše stranke, ko smo na zadnjem, žal edinem srečanju poslancu Maselliju dokazali, da na podlagi njegovega prejšnjega predloga ne bi prišla v poštev niti občina Gorica saj v goriškem občinskem svetu - verjetno tega ne veste - danes ne razpolagamo z 1/3 svetovalcv, ki bi bili pripravljeni na glasovanje v to smer. Zagotovo niti ne veste (ker nočemo verjeti, da ste v slabi veri), kakšen bi bil lahko rezultat glasovanja o vključitvi na navedeni seznam v občinah Benečije, Rezije in Kanalske doline (razen morda Špetra in še kakšne), pa tudi nekaterih občin na Goriškem in Tržaškem - za katere trdite, da bodo od odobritve Masellijevega osnutka imele ne vem kakšne koristi - tudi ker takšne analize očitno nimate in si problema seveda niti ne zastavljate. Po petdesetih letih zavlačevanja pa se zadovoljujete z načelnim priznanjem Slovencev v videmski pokrajini! Žaljiva se mi zato zdi vaša insinuacija, da bi sprejetje zaščitnega zakona zaskrbela tudi “nekatere politike iz manjšinskih vrst” in da so se zaradi tega napadi na Masellijev osnutek in nosilce zakona v vladi in parlamentu začeli stopnjevati. Ko si je stranka Slovenske skupnosti iz zgoraj navedenih razlogov (ki jih še nihče doslej ni uspel in niti si upal izpodbijati) dovolila kritizirati Masellijev osnutek in očitno dosegla nekatere pozitivne rezultate, se sedaj vi znašate na tiste, ki s svojimi skromnimi močmi skušamo doseči kaj več od tega, kar nam -žal samo na videz - po petdesetih letih zavlačevanja - poniya Italija Žal samo na videz pravim, ker se odobritev zakona ponovno oddaljuje. V slabi veri pa trdite, da je takšna “nejasna situacija botrovala ponovnemu odpiranju dilem v sami italijanski koaliciji”, suj sami dobro veste, da Slovenska skupnost nima moči, da bi blokirala ali pogojevala sprejetje zaščitnega zakona s kakršnokoli vsebino, ne da bi nas o čemerkoli kuj vprašali. Dileme so v večinski koaliciji obs-tujale že prej in rezultat tega je Masellijev osnutek, ki pa ga ta večina, očitno le navidezno ponuja vam in nam, v resnici pa verjetno ni pripravljena odobriti niti Mase-llljevega predloga in se izživlja s ponovnim odlašanjem. Z obtoževanjem Slovenske skupnosti pa sami nasedate tej dolgotrujni italijanski politiki do naše manjšine in njenim izgovorom. Smešna pa je vaša trditev da “stranka Slovenske skupnosti, ki po eni strani zahteva zaostrovanje odnosov z Italijo in internacionalizacijo manjšinskega vprašanja, po drugi pa na volitvah kandidira v Prodijevi Oljki in v Rimu, ko ima priložnost, vprašanja zaščitnega zakona javno sploh ne odpira”. Ponovno dokazujete nepoznavanje stanja ali pa slabo vero, ko mešate koalicijo Prodijeve Oljke, ki je zmagala na volitvah, in današnjo koalicijo, ki podpira sedanjo vlado. Naravnost škandalozna pa je vaša trditev, da našega vprašanja v Rimu javno ne odpiramo: neštetokrat smo pozvali predsednika Violanteja, nuj pospeši diskusijo v zbornici, poslali smo vsem 945 poslancem italijanskega parlamenta deklaracijo slovenskega Državnega zbora o naši zaščiti, imeli smo srečanja v Rimu z raznimi strankami, pa tudi s posl. Caverijem, Bruggerjem in poročevalcem Masellljem in navedeni uspešni rezultat, ki ga tudi sami priznavate, vas torej demantira O potrebi po internacionalizaciji v primeru nadaljnjega odlašanja italijanskega parlamenta pa ne govorimo samo mi in poslanci ostalih manjšin v italijanskem parlamentu, pač pa tudi dodatni sklep Državnega zbora ob navedeni resoluciji ter končno, po petdesetih letih, tudi zdrava pamet. Ponovno pa se motite, če menite, da boste s popuščanjem pred izsiljevanjem Italije na tej točki prej prišli v EZ. Svetujem vam, da preden greste na pogajanja v Rim, nujprej detaljno preštudirate zakonske osnutke, o katerih govorite, se posvetujete s tehniki in poznavalci manjšinske problematike in poskušate ana- Na NOB moramo biti Slovenci ponosni, ne pa, da pljuvamo po njem in dopuščamo, da ga omalovažujejo; brez NOB, ki nam je dvignil samozavest in iz nas naredil nacijo, se tudi osamosvojiti ne bi. Tako sta na Pomenkovanjih, ki jih v Lutkovnem gledališču pripravlja in vodi dr. Ciril Ribičič družno menila naslovni škof - tisti, ki slabo sliši papeža, še slabše nadškofa Rodeta in nujslabše mariborskega škofa Krambergerja - in možakar z gromkim glasom in avs-tro-ogrskimi brki, ki je Sloveniji predsedoval v usodnih osamosvojitvenih letih. Dr. Vekoslavu Grmiču in dr. Janezu Stanovniku so v polni dvorani večinoma vrstnikov kimati predsednik Milan Kučan in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri. To je dokaz, je zadevo komentiral nekdo iz občinstva, da tudi v Sloveniji škofQe) govori(jo), oblast pa posluša NOB je eden naj svetlejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, je menil dr. Stanovnik. Dal nam je samozavest, z NOB smo postati državotvorni narod, nacija. Da je NOB vrh slovenskega uporništva, se je strinjal tudi dr. Grmič. Če se tedaj ne bi uprti okupatorju, je dejal, bi moralno propadli. Slovenci pa so zmogli to moč, ker so biti vedno uporniki, pa naj je šlo za nasilno pokristjanjevanje, Turke ati okupatorja, in ker so v usodnem trenutku znati pozabiti na razprtije in stopiti skupaj (če jih le ni kdo zapeljal). Tudi danes so Slovenci uporniki, tudi zato so še tako natančna navodila duhovnikov vernikom, koga naj volijo, brez pričakovanega učinka, je dejal. Kar zadeva povojne poboje, pa je poudaril, da so jih tizirati, k^j bi predlagana odločila v realnosti lahko pomenila, šele nato pa se spustite v dajanje ocen in zmagoslavne prokla-me o “mani z nebes” za Slovence v videmski pokrajini. Ugotavljam, da si državni sekretar, ki se z zadevo ukvarja, mora prevzeti tudi odgovornost za sedanji neuspeh; zavračati krivdo na Slovensko skupnost ati na opozicijo v slovenskem parlamentu je naravnost smešno. Kdo je državni skretar in se v imenu vlade pogaja v Rimu, Slovenska skupnost ati vi, gospod Juri? Končno pa se morate tudi resno vprašati, zakaj se tisti del manjšine, ki je do včeraj bil s SSk na istih stališčih glede seznama občin, kot ga je predvideval tudi osnutek sen. Bratine - za vas pa sedaj očitno predstavljajo “napad na Masellijev osnutek in nosilce zakona v vladi in parlamentu” - danes brez sramu odstopa od teh skupno dogovoijenih stališč in sam javno priznava, da je sodeloval pri pisanju Masellijevega zakonskega osnutka, ne da bi ostale (tudi nas), sploh vprašal za mnenje. Kdo torej instrumentalizira manjšinsko zaščito za svoje politične in strankarske interese? Kdo je torej pristal na pravno nejasna določila in zaščitne norme brez jamstva učinkovitosti, ki lahko manjšino in Slovenijo pripeljejo žejne čez vodo? Vabim zato vas in ostale, ki nas z leve napadajo kot rušilce zaščite, na vsebinsko razpravo o Masselijevem predlogu; zagotovo boste izvedeti marsikaj novega in koristnega za vaša prizadevanja v korist naše manjšine, če vam je do tega S spoštovanjem! Dr. Bernard Špacapan deželni predsednik Slovenske skupnosti zagrešiti tudi v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, ampak tam so o njih lepo tiho. Povedno je po njegovem denimo dejstvo, da si nihče ne beti glave s tem, da so zavezniki po vojni ubili ali izstradati skoraj milijon nemških njetnikov. Dr. Stanovnik je malce resignirano ugotavljal, da borci, ki so doslej varovati domoljubno tradicijo, (iz)umirajo (samo lani je umrlo 7000 borcev), mlajše generacije pa postnjnjo plen strankarsko-potitičnih preračunavanj in poniglavo dovoljujejo blatenje NOB. Napovedana delitev slovenskih škofij po mnenju škofa Grmiča ne bo prinesla dobrega. Ker škofe imenujejo v Rimu, to pomeni, da bo slovenska KC še bolj centralizirana, metropolit pa bo z malimi “Škofiči” lahko še bolj manipuliral, je menil. In kuj gosta menita o spornem sporazumu s Svetim sedežem? Vprašati bi se morati, zakaj takega sporazuma s Svetim sedežem ni sklenila Francija, ki tako kot mi pozna ustavno načelo ločitve cerkve od države, je menil dr. Grmič. Sicer pa je država po njegovem, kar zadeva šolstvo, dovolj storila že s tem, da je dopustila konfesionalne šole in uvedla predmet verstva in etika, (še bolje bi bilo, ko bi uvedla predmet etika in verstva, je dejal.) Dr. Stanovnik pa se je vprašal, čemu sporazum sploh potrebujemo, če Cerkvi ta zagotavlja le tisto, kar že ima. Dnevnik, 10. decembra 130 let Sokola SLOVENSKI ŠPORT V TRSTU je praznoval 130-letnico telovadnega društva Južni Sokol. Sokolsko društvo, kasneje pa tudi njegovi nasledniki, je vseskozi ohranjal narod-no-buditeljsko in narodnoobrambno vlogo, Južni Sokol društva - s 1000 člani je naj-večji tržaški Bor, skupaj pa jih je kar 52 z več kot 6000 člani - ohranjajo tudi danes. V svoje okvire združujejo vse generacije zavednih Slovencev. “Trstje tudi naše mesto in Sokolje najboljši dokaz za to,” meni predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergej Pahor in ob tem dodaja, da je bil Južni Sokol ustanovljen v času, ko je bil Trst v okviru takratne Avstro-Ogrske v velikem vzponu, saj je bil največje pristanišče države in v mesto so prihajali Slovenci iz vseh pokrajin ter prispevali svoj delež k razvoju in obliki mesta. Zgodovina društva pa je bila tako pisana, kot zgodovina Slovencev v tem obdobju. Slovenci v Trstu so bili za Ljubljančani (1863) drugi, ki so leta 1869 ustanovili telovadno društvo Sokol. Leta 1882 se je preimenovalo v Tržaški Sokol in delovalo vse do prvih let po prvi svetovni vojni, ko jih je ukinil takratni fašistični režim. Med drugim so imeti predstavniki Tržaškega Sokola tudi eno najsodobnejših telovadnic v tistem obdobju v Evropi, žal v Kulturnem domu, ki so ga pristaši tedanjega režima požgali. Na temeljih Sokola je leta 1959 zrasla nova športna organizacija tržaških Slovencev, Športno društvo Bor. Spomini na delovanje so živi, ob številnih težavah pa se društvo lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi na n^jvečjih tekmovanjih. Vseskozi je društvo gojilo tudi celovito vedenje o preteklosti in skrbelo za trdnost in zavest o pravičnosti prizadevanj Slovencev v Italiji vse do danes. Po STA PET LET RADIA OGNJIŠČE Gospodarski vestnik Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice SLOGA sporoča o delnicah P.I.D.ov (pooblaščene investicijske družbe) Setev, Plod in Trgatev Pred kratkim ste delničarji teh PIDov dobili od S HRAM posebno obvestilo, v katerem vam dgjo na izbiro, da 50 % vaših delnic a) obdržite ali b) zamenjate za pokojninsko bone Prvega pokojninskega sklada RS. Po informacijah, ki smo jih uspeli dobiti, vam SLOGA v tej zadevi svetuje: 1. Ostanite z delnicami PID ov. Če na obvestilo ne odgovorite, avtomatično ostane vse kot je bilo, kar je po naših informacijah za tiste ki živimo zun^j Slovenije, najbolje. 2. SLOGA se dogovaja z borzno posredniško hišo v Ljubljani, da bi naši člani te svoje delnice ob priložnosti lahko prodali preko nas. IVAN ŽNIDAR Šestič, upata da pride po uničenju nacističnega nasilja do miru, ki bo nudil vsem narodom sredstva za varno prebivanje v okviru ryihovih meja in bo dal vsem ljudem v vseh državah zagotovilo za življenje v svobodi pred ustrahovanjem in pomanjkanjem. Sedmič, takšen mir naj vsem ljudem omogoči plovbo po morjih in oceanih brez vsakršnih zaprek in ovir. Osmič, trdno verujeta, da morejo vsi narodi sveta opustiti, iz realističnih in duševnih razlogov, uporabo sile. Kajti ni mogoče ohraniti bodočega miru, če bi se še naprej oboroževali na suhem, v zraku in na morju. Zato mislita, da je razorožitev takih narodov neizogibno potrebna, dokler ne bomo zgradili širšega in trajnejšega ustroja obče varnosti, Prav tako bosta podpisala in pospeševala vse druge odredbe s katerimi bo olajšano miroljubnim ljudstvom strašno breme oboroževanja.” Ti dve listini anglosaških zaveznikov sta postali temeljna kamna za bodoči hram svetovnega miru. Štiri svoboščine so bile objavljene še ted£y, ko je bila Sovjetska zveza zaveznik Hitlerjeve Nemčije in si delila z njo Poljsko. Atlantska karta pa je bila objavljena poldrugi mesec pozneje, ko jo Nemčija že napadla svojega dotedanjega zaveznika Tako pomenita ti dve listini anglosaški načrt ureditve sveta, kakor sta ga postavili za temelj novega reda zapadni zaveznici pred zavezništvom s Sovjetsko zvezo in še pred vstopom Amerike v vojno s silami osi decembra 1941. Zavezništvo s Sovjetsko zvezo je težišče svetovnega miru pomaknilo malo v stran, dasi dolgo časa tega ni bilo opaziti. Konferenca zunanjih ministrov zaveznikov v Moskvi leta 1943 je pripravila tla za mednarodne razmere po vojni, ter tako iz strateških pogovorov prešla na delo v miru, na osnovanju miru, ki naj bi temeljil, kakor je izjavil Hubi, takratni Nobelov nagrajenec za mir, na načelih Atlantske karte, ko ne bo več vplivnih območji. Takoj nato se je v dneh od 28. novembra do 1. decembra 1943 vršil prvi sestanek Velikih treh, Churchilla, Roosevelta in Stalina v Teheranu, Kjer so sprejeli za Slovence tako usodno razdelitev 3. Delnice vseh treh PIDov že kotirajo na ljubljanski borzi in njih cena počasi a vztrajno raste. Svetovali so nam, da je pametno še nekaj mesecev počakati, da delnice dosežejo primemo ceno in jih potem eventuelno prodati ali pa od njih dobivati dividende. Začetna kotizacija (17-09-99) na borzi je bila povprečno 37 SIT za vsako delnico, katere nominalna vrednost je 100 SIT. V tem tednu (27-10-99) se je ta cena že približala 45 SIT za vsako delnico. Upoštevati morate, da so to borzne cene, ki so podvržene spremembam, dvigom in padcem. Čim bomo dobili konkretne informacije o načinu prodaje in zato potrebnih pooblastil, bomo o tem poročali v naših časopisih. (2) sveta na vplivna področja in je bila Jugoslavija, z nj° Slovenija, vržena v območje sovjetskega vpliva, kakor seje šele pozneje pokazalo. Kot žrtev politike “vplivov” iz Teherana so padale zapovrstjo Finska, Romunija, Bolgarija in Madžarska. Težko je bilo misliti, da bo to politiko podpisala taka država kakor Amerika, največja pobomica podemokratenja sveta, zlasti še, ker zapadni zaveznici nista pretrgali diplomatskih stikov s prejšnjimi vladami, oziroma nista priznali novega položaja v sovražnih državah pripadlih pod sovjetsko sfero. Res pa je, da je Stalin dosegel vse svoje teritorialne uspehe z molčanjem obeh zapa-dnih zaveznikov, kar je mnoge pripeljalo do mnenja, ki ga je izrekel poljski pisatelj Zbignev Jordan: Sovjetska zveza je tako želela, zedinjene države so priznale stvar, Britanija je sprejela kot neizbežno stvar, drugi narodi pa sploh niso bili vprašani za mnenje. Kot žrtvi teheranskih sklepov sta padali počasi in na svojski način tudi zaveznici zahodnih velesil, Poljska in Jugoslavija. Padali pa sta na svojski način, s favoriziranjem ene same gverilske vlade v domovini in sicer tiste v Sloveniji, ki se je samo na videz borila proti okupatorjem por lepim imenom “Osvobodilne fronte”, dočim se je v resnici borila za komunistično revolucijo in proti domačim predstavnikom zakonite emigrantske vlade v Londonu. Ta zunanji politični veter in pritisk iz Moskve je povzročil vedno večje podpiranje Titovega gibanja doma, kateremu so zahodni zavezniki pošiljali hrano, obleko, predvsem pa orožje in zračno pomoč, ter so končno prisilili celo kralja Petra, da je sklenil po predsedniku svoje vlade dr. Šubašiču sporazum s samozvanim maršalom Titom. Ta sporazum, ki so ga zavezniki verjetno zamislili idealno, pa je bil od Tita že od vsega začetka mišljen kot zvita past pod imenom Sporazum Tito-Šubašič in je najpomembnejši in za nas Slovence najbolj žalosten politični dokument tistega časa, sklenjen 2. novembra 1944. Nadaljevanje prihodnjič Ob peti obletnici Radia Ognjišče je bil v dvorani Tivoli slavnostni koncert, na katerem je v družbi Komornega orkestra Vrhnika nastopila vrsta slovenskih pevcev in pevskih skupin. Navzoči pa so bili tudi ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, predsednik socialdemokratov Janez Janša in predstavnica krščanskih demokratov Hilda Tovšak. Nadškof Rode je v svojem govoru poudaril, da je Radio Ognjišče uspeh v slovenskem prostoru. Kot je dodal, Obvestila NEDELJA, 19. decembra: V Našem domu v San Justu ob 13. uri srečanje in kosilo Društva upokojencev. Koncert božičnih pesmi otroškega zbora „Zarja mladosti11 po sv. maši na Pristavi. PETEK, 24. decembra: Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj ob 22. uri. PETEK, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi, s celovečernem programom. Silvestrovanje v Našem domu v San Justu. Silvestrovanje v Slovenskem domu v San Martinu. je glas vere, nihče pa Slovencem ne more iztrgati krščanstva in vere. Slovenci imamo svojo zgodovino in svoje vrednote, ki jih Radio Ognjišče ohranja in se je zato poslušalcem prikupil, je poudaril ljubljanski nadškof. “Samo eno verzijo zgodovine smo poznali in samo eno plat medalje nam je bilo dano videti. Radio Ognjišče pa nam daje videti tudi preteklost in sedanjost v drugačni luči. Ob medijskemu monopolu, ki smo mu priča, je Radio Ognjišče glas svobode in zato je uspel,” je še dodal nadškof Rode. Najlepše darilo za te praznike prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju, obiskovalcu iz domovine Zgodovinski ZBORNIK ker je knjiga naše skupnosti, ker vsebuje našo skupno zgodovino. Dobite ga v društveni pisarni in tudi v SLOGI. Broširan izvod: $ 80,-Trdo vezan: $ 100.- V božični noči, 24. decembra, ob 22. uri bo v Slovenski cerkvi Marye Pomagaj, Ramon L. Falcon 4158, Capital slovenska polnočnica Sv. maša bo za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Pel bo Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Lučke Kastelic Spovedovalo bo več slovenskih spovednikov K udeležbi vsi lepo vabljeni! O.W.C. telefoiua internacional na minuto: Slovenija: $ 0,43 - ZDA; S 0,26; Tel. 4632-1407 VELIKE IDEJE SO OKROGLE... Važno je, da jih ne spregledamo, da ne zgrešimo cilja. Zadetek v polno je Karta Sloga. Okrogla ideja za okrogle vsote! Če imate Karto Sloga, vam je uspeh zagotovljen. Hitra posojila, nagrade ih podpore, letovišče Sloga in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve nagradi: 1) Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč šolarjev; 2.) Desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu, za dve osebi, v poletni sezoni. SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOČ! Ob 60. letnici začetka druge svetovne vojne Šolska počitniška kolonija v domu dr. R. Hanželiča Kolonija, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija, bo od 2. do 15. januarja 2000. Cena na otroka je 330 pesov. Za člane Zedinjene Slovenije, ki so s članarino na tekočem pa 300 pesov. Polovico vsote se plača ob vpisu, ostalo do 29. decembra Prijave v društveni pisarni od ponedeljka do petka od 10. do 19 ure. Pri prijavi je treba navesti otrokove podatke in izpolniti dovoljenje za potovanje. Zedinjena Slovenija Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... LJUBLJANA - Nevladna okoljska organizacija Zavod za naravo 2001 je pripravila posvet o malih hidroelektrarnah, ki so ga sklenili s priporočilom vladi, naj področje malih hidroelektrarn (MHE) ter proizvodnje in odkupa električne energije povsem prilagodi trgu in nacionalnim interesom, še posebej v luči sonaravnega gospodarjenja in varstva ter ohranitve narave. Učinkovit nadzor pa je poleg med samo gradnjo teh elektrarn še posebej pomemben po i\jej, saj je nujno potrebno spoštovati predpisani biološki pretok. Približno 400 zasebnih MHE v Sloveniji letno proizvede komajda odstotek celotne električne energije (lani npr. 89 milijonov kwh, HE Vrhovo pa jih ob polni zmogljivosti npr. 122 milijonov). BRUSELJ - Maribor se je uvrstil med osem mest iz srednjeevropskih kandidatk za članstvo, ki so od Evropske komisije prejela priznanje za prizadevanja v smeri doseganja okoljskih standardov EZ. OTOČEC - Zadnja tema letošnjih časnikarskih študijskih dnevov, ki so potekali od 25. novembra, je bila Kako zaščititi slovenščino. Kot so poudarili sodelujoči v pogovoru, je jezik živ in se nenehno spreminja, prav zato pa je skrb zai\j toliko bolj pomembna. Če jezik že imamo, moramo zanj tudi skrbeti, je bilo slišati. Sicer pa so časnikarji, zbrani na svojih študijskih dnevih obdelali več tem, in sicer odnos med medyi in verskimi skupnostmi, pritiske na časnikarje in na samostojne časnikarje. LJUBLJANA - Otroke in mladino, pa tudi odrasle, je tudi letos obiskal in obdaril Miklavž. Ta navada je že dolgo razširjena v večjem delu Slovenije, Miklavž pa je tako prvi, ki odpre vrata v prednovoletni čas. Miklavževi sprevodi so najbolj ohranjeni na podeželju, kjer v opremo in priprave še vedno vložijo veliko truda. Miklavž v spremstvu angelčkov, svetega pisarja, luciferja in seveda z verigami rožljajočih hudob, ki jih imenujejo tudi parkiji, vragi ali hudiči, obdaruje otroke in starejše. LJUBLJANA - S prihodnjim letom bo v Sloveniji med obvezna cepijei\ja otrok uvrščeno tudi cepljenje proti bakteriji haemo-philus influenzae tipa b, ki med drugim povzroča gnojni meningitis. Tako je odločil Zdravstveni svet, ko je obravnaval program cepijenja za leto 2000. Od januarja - takrat naj bi predvidoma začeli z izvajanjem programa - pa do oktobra prihodnje leto n£y bi proti omenjeni bakteriji cepili vse otroke, stare od treh mesecev do petih let. V prihodnje bo cepljenje proti bakteriji hae-mophilus influenzae tipa b postalo del obveznih cepijenj otrok, ko ti dopolnijo tri mesece. KRANJ - Angleška izdaja Prešernovih pesmi (Poems) je četrta po vrsti v zbirki Prešernova pot v svet, ki jo skupaj izdajata Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba. “Med vsemi dosedanjimi dvojezičnimi knjigami Prešernovih pesmi -pred to so izšle nemška, italijanska in francoska - je ta najpomembnejša, saj bo dosegla vse celine sveta,” je poudaril urednik zbirke France Pibernik, ki je s sourednikom Francem Drolcem izbral in uredil pesmi. Prevedla sta jih profesorja Tom Priestly z univerze v kanadskem Edmontonu in Henry Cooper iz univerze v Bloo-mingtonu v ZDA. LJUBLJANA - Strokovnjak za leksiko-grafijo Drago Bajt je po vzoru znanih publikacij Who’s Who pripravil leksikalni priročnik Slovenski Kdo je kdo, ki ga je izdala založba Nova revija; na 650 straneh je po abecednem vrstnem redu navedenih približno 4500 Slovencev - sodobnikov, pomembnih znanstvenikov, umetnikov, politikov, gospodarstvenikov idr. Knjigo naj bi z dopolnitvami ponatiskovali vsakih nekaj let; prva naklada je 3000 izvodov. Knjiga je bila na knjižnem sejmu nagrajena za oblikovanje in opremo Neve Štembergar. LJUBLJANA - Ob predstavitvi najnovejše knjige Danila Slivnika z naslovom Potnikovo sporočilo je avtor delo predstavil kot celoto osmih poglavij, v katerih se posveča aktualnim političnim temam, medijem, ki so po njegovem mnenju nosilci politične moči, slovenskim pomladnikom, Kučanovemu klanu, novejši slovenski zgodovini in mafiji na Slovenskem. MARIBOR - Na slovenskih železnicah je skupaj 1027 nivojskih prehodov, od katerih jih je 736 zavarovanih samo s cestopromet-no signalizacijo, kar za sodoben odnos do varnosti ne zadošča več. O tem priča tudi podatek o številu prometnih nesreč na teh prehodih, ki jih je bilo samo lani 42. V njih je umrlo 13 oseb, 14 pa je bilo poškodovanih, so poudarili na mednarodnem znanstevenem simpoziju o prometni varnosti na cestno-železniških križiščih, ki ga je v Mariboru pripravilo društvo za poslovno logistiko. TRŽIČ - Požar je uničil planinski dom na Zelenici. Stavba je pogorela do tal, saj oskrbnik doma sam ni mogel pogasiti požara, za gasilce pa je bil teren sredi noči nedostopen. Ogenj, ki se je razširil iz dimnika v drugem nadstopju, je zajel leseno ostrešje in se razširil na vse poslopje. Natančen vzrok požara še ni znan, kranjski kriminalisti, ki so bili na pogorišču, še zbirajo podatke. Od planinskega doma, 1536 metrov visoko, ki je v dveh nadstropjih imel kar 60 ležišč, ni ostalo nič. Škode je za 40 milijonov tolarjev. BRUSELJ, Belgija - Za nogometno EP 2000 na Nizozemskem in v Belgiji so se prireditelji odločili za ločen žreb 16 udeleženk. Razdelili so jih v štiri bobne, tako daje v vsako skupino bila izžrebana po ena reprezentanca iz vsakega bobna. Slovenijo so prireditelji Eura 2000 uvrstili v četrti boben. V prvem, najmočnejšem bobnu, so bile reprezentance prirediteljev, Belgije in Nizozemske, Nemčije kot branilke naslova in Španije kot n;y višje uvrščene ekipe po Uefinih merilih. V drugem bobnu so bile Romunija, Norveška, Švedska in Češka, v tretjem pa Francija, Portugalska, Italija in ZRJ. V zadnjem bobnu so se znašla moštva, ki so se na EP uvrstila prek dodatnih kvalifikacij: Slovenija, Turčija, Danska in Anglija. 12. decembra so končno izžrebali skupine evropskega prvenstva, ki bo junija in julija. Slovenija bo igrala v skupini C, OBČNI ZBOR »DRUŠTVA SLOVENCEV” V nedeljo, 11. t.m. seje zbralo v dvorani sv. Julije lepo število članov DS. Občni zbor je otvoril častni predsednik č.g. Janez Hladnik v kasteljanščini in se je v nadaljnjem poteku uporabljal samo ta jezik. Hladnik je podal kratko poročilo, kjer je povedal, da se mora zaradi navzočnosti predstavnikov oblasti uporabljati samo ta državni jezik, zato so odpadla tudi poročila odbornikov, ki so bila napisana v slovenščini. Občni zbor je sprejel naslednje sklepe: ukine se emigracijski prispevek in ostane članarina 5 pesov. Vsi člani DS se zavežejo, da plačajo ob smrti člana DS po 1. pes. Ustanavlja se referat za „Vzajemno pomoč”, ki naj skrbi za pričetek poslovanja. Novi odbor je: predsednik Miloš Stare, podpredsednika dr. Bojan Ribnikar in Stane Bitenc, tajnik France Pemišek, blagaj- nik Valentin Markež, gospodar I. Kralj, kulturni ref. dr. Tine Debeljak, org. ref. Pavle Rant, ref. za Vz. pomoč Rudolf Smersu, odborniki Jože Albreht, Herman Kralj, Jože Lesar, ing. Albin Mozetič in Maks Osojnik. Slovensko kasteljanski slovar je gotov. Spisal J. Pekolj, dopolnil J. Hladnik. V žepni obliki. V usnje vezan. Ima 20.000 besed. Stane samo 15.-,$. Potreben novona-seljencem, da lahko najdejo prave izraze. Potreben staronaseljencem, da bodo mogli čitati slovenske knjige in učiti otroke pravo slovenščino. Naj ne bo Slovenca in slovenske družine brez tega slovarja. Vplačniki v Tiskovni sklad Svobdne Slovenije dobijo broširan izvod brezplačno. Pismena naročila na naslov Lado Lenček, Victor Martinez 50. Cap. Svobodna Slovenija, št. 50, 15. decembra 1949 Slovenija moja dežela Maksim Gaspari Slovenske jaslice njene nasprotnice pa bodo Španija, Norveška in ZR Jugoslavija. Prvo tekmo bodo varovanci Srečka Katanca odigrali 13. junija v Charleroiju proti ZRJ, 18. junija bo v Amsterdamu njihov nasprotnik Španija, zadnjo tekmo v predtekmovanju pa bodo igrali 21. junija v Amheimu.V slovenskem taboru so z žrebom zadovoljni. Menijo, da so prišli v težko skupino, toda vseeno bi lahko bilo še slabše. TOKIO - V Tokiu so izžrebali kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo leta 2002. Slovenija je v evropski skupini 1 za nasprotnike dobila Jugoslavijo, Rusijo, Švico, Luksemburg in Forske otoke. Na svetovno prvenstvo se iz Evrope uvrsti devet prvouvrščenih ekip, devet drugouvrščenih reprezentanc pa se bo merilo v dodatnih kvalifikacijah, po štiri med seboj, ena pa s predstavnikom Azije. Slovenski slikar in ilustrator Maksim Gaspari (1883-1980) je obiskoval umetnostno obrtno šolo v Ljubljani, nato študiral na Dunaju in se izpopolnjeval v Munchnu v Nemčiji. Po vrnitvi v Slovenijo je imel najprej atelje pri J.N. Sadnikarju v Kamniku, pozneje pa je živel v Ljubljani, kjer je sprva poučeval risanje. Pozneje je bil restavrator v etnografskem muzeju, leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado in 1972 postal redni član SAZU. S poudarjanjem pripovednih prvin, z vpeljavo ornamentike v sliko in z napisi ter komentarji (ki so del likovne strukture) se je znašel med impresionizmom in ekspresionizmom v prostoru, ki ga je kritika sistematično zanemarjala. Kljub temu pa brez njegovega in Birolovega deleža podoba modeme slovenske umetnosti ne bi bila popolna. Med obema vojnama je ustvaril je nepregledno vrsto ilustracij, slik, razglednic, vinjet, diplom in najrazličnejših risb. Ob delu v etnografskem muzeju je svoje poznavanje ljudske kulture in izročila še poglobil, zato so slike dobile zanimiv dokumen-tarični poudarek. Za to priča gornja izvedba slovenskih jaslic. Po likovni plati pa je svojo risbo izčistil in poenostavil, dal pa ji Osebne novice I Rojstvo: V torek 7. t. m. se je rodil Danilo Andrej Bonino, sin Gustava in gospe Andreje roj. Lipušček. Čestitamo! Krsti: V nedeljo, 28. novembra je bil krščen v cerkvi Senor de los Milagros v Moronu Matjaž Draizibner, sin Petra in Anke Golob. Botra sta bila Janez in Romi Golob. Krstil je Franc Himmelreich. - V cerkvi sv. Janeza Bosca v San Isidru je bil krščen 28. novembra Filip Jakec Komar, sin inž. Jurija in Lenči Likozar. Botra sta bila Lenči Klemen Komar in Dominik Likozar. Krstil je Tone Rant. Čestitamo! Poroka: V cerkvi Stella Maris v Buenos Airesu sta se v soboto, 11. decembra poročila Lučka Tomazin in Rodolfo Her-nan Rodriguez Kuck; priče so bili njuni starši Franci in Metka Erjavec Tomazin ter je bolj slikoviti prizvok. Nekoč zelo trdne, ornamentalne obrise je začel rahljati tako, da je na nekaterih slikah dosegel kar impresionistične učinke - posamezne podrobnosti pa je spet “deformiral” na ta način, da so dobili rahel ekspresionistični prizvok. Barvna skala je postala malce temnejša kot v mladosti - s temnejšimi toni pa je pričaral vzdušje patine in nostalgije, ki prekriva celo podobe z vedrejšo vsebino. Še dlje je šel v povojnem obdobju, ko so ga svečano proglasili za Narodnega umetnika. Navsezadnje mu ni več šlo za opisovanje običajev in noš in historičnih in terierjev, ampak za upodobitev vzdušja in seveda za likovno govorico. Faustino Pedro in. Luci'a Cristina Kuck Gonzalez; poročil je mons. Jože Škerbec. Čestitamo! Smrti: V soboto 11. decembra je v Trnovem v Ljubljani umrl Anton Pleško ml., v Caserosu pa Karel Uršič (78). Naj počivata v miru! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Božični dar Pavla Kremžar 50 $; v spomin Vinka Pucka družina Dimnik 100 dol., družina Rožanec 50 $, Pavlina Dobovšek 50 $, Tone Truden 100 dol.; v spomin gledališčnika Maksa Borštnika Milka Pezdirc 100 dol.; v spomin pokojnega moža N.N. 50 $. Ob prazniku Dobrote vsem darovalcem iskrena hvala! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena iz Slomškovega doma so darovali N.N. 200,- dolarjev; N.N. 100,- dolarjev in N.N. 50,- pesov. Bog povrni! t Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je pripravljena krona pravice. (Apostol Pavel Timoteju) Dne 10. decembra nas je v 78. letu starosti po kratki in hudi bolezni zapustil in odšel k Bogu naš dragi oče, stari oče in brat Karel Uršič Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ta dan stali ob strani in nas tolažili. Posebna zahvala duhovnikom prelatu Jožetu Škerbcu, msgr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti in Franciju Cukjatiju za pogrebno sveto mašo. Žalujoči: hčerke: Marta z družino, Silvija z možem in Marika; sin: Carlos z družino; sestri: Gelca in Marica; brat: Stanko. Caseros, Toronto, Laporje, Poljčane t Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 2. decembra 1999, umrla naša draga mama Viktorija čop, rojena Glavič * 20. DECEMBRA 1905 Zahvaljujemo se: župniku F. Himmelreichu za sv. maziljenje, patru dr. L. Kukoviči za obiske v kliniki, pogrebno sv. mašo in obrede. Vsem kropivcem in udeležencem pogrebne sv. maše kakor tudi vsem, ki so ji namenili svoje molitve in bogoljubna opravila. Z. Gričarjevi za blagoslovljeno brezjansko svečo ob krsti in vsem, ki so izrazili svoje sočutje ali v duhu sočustvujejo z nami. Žalujoči bližnji sorodniki: Sin Avgust z ženo Ivanko in hči Sonja por. Bavdaž. Vnuki: Avgust z ženo Veroniko, Lidija, Ivanka z možem Rudijem, Sonja z možem Igorjem, Alenka z možem Andrejem, Marko, Veronika, Dani, Marko z ženo Lijo in Jože z ženo Ano. Pravnuki: Andreja, Martin, Cecilija, Lucija, Aleksander, Karina, Nataša, Katija, Makarena, Nikanor, Peter in Alenka. Sestre: Marija, Cila in Roza. Argentina: Castelar, Ituzaingo, Bariloche in Matanza. Brazilija: Rio de Janeiro. Slovenija: Jesenice. Avstrija: Grebiuj, Celovec in Dunaj. Nizozemska: Oegstgeest t ..."Kristus je vstal, prvina tistih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih!”... Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 3. decembra v 95. letu starosti zapustila naša ljuba mama, prababica, tašča, gospa Ivanka Kušar roj. Bajt K zadnjemu počitku smo jo položili v soboto, 4. decembra na pokopališče v San Justo. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji stali ob strani in jo spremljali v zadnjih trenutkih. Iskrena zahvala duhovnikom prelatu Jožetu Škerbcu, Matiju Borštnarju in Franciju Cukjatiju za molitve ob krsti, posebno župniku Tonetu Bidovcu za zakramente in obiske med boleznijo, za molitve in pogrebno sveto mašo. Hvala vsem, ki so jo obiskali v bolezni in nam pomagali, posebno dr. Branku Žgtynarju za vso skrb in gospem Francki Benko, Francki Kokalj in Marinki Krajnik. Hvala vsem darovalcem vencev, dragemu Mladinskemu pevskemu zboru San Justo za lepo petje in vsem, ki ste molili za pokoj ujene duše. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Žalujoči: hčerka Helena por. Oblak z možem Tonetom; sestra Milka por. Lekan; svak Lojze Cerar; vnuki Mirjam, Toni z ženo Tinko roj. Loboda, Helena z možem Matjažem Ravnikom, Lučka; pravnuki Tonči, Lucijana, Mikaela, Luki; nečaki in nečakii\je z družinami ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Ljubljana, Golnik, Švica, Cleveland, Montana ESTUDIO de AGRIMENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel,- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivisi6n - Unification - Mensura - Usucapcion TURIZEM Oddajam bungalov In stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mirne počitnice v nelepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978. Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva