P« poitl prejeman: za cclo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20, Vopravnlštvu prejeman: ca celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — . *«trt , , 5 J - . mesec , 1 n 70 „ Zaj)oSiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. NaroSnlno in Inserata sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo. UrednIitvo je v Seme-niskih ulicah It. 2,1., 17. Uhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 119. V Ljubljani, v torek 27. maja 1902. Letnik XXX. Pravosodje. Govor poslanca Ivana Vencajz-a v drž. zboru dne 20. maja. Visoka zbornica I Neka posebnost našega parlamenta so mnogi in mnogobrojni odbori, katerih poklic je delo za skupni zbor pregledati in pripraviti, ki pa redko-kedaj svojo nalogo spolnijo. Pri sestavi od-borov se stranke jako živahno udeležujejo in zahtevajo načelnike za svoje klube. Ko se v tem oziru sporazumejo, — in to je glavna stvar, — skliče se de ustanovna seja, in potem? No, potem ne da odbor nič več slišati o sebi. Odbor ia načelnik sta svojo dolžnost storila! Jaz imam posebno dva odseka v mislih, in sicer zavarovalni in tiskovni odsek, katera sta poklicana eminentno na socialno političnem polju delati. Oba je zadela jed-naka usoda — počivata v miru —1 Zavarovalni odsek bi moral na drugem mestu oceno dobiti, tukaj mi je omeniti le tiskovni odBek, ker iz vseh slojev ljudstva ter v najrazličnejših oblikah je došel klic parlamentu za zboljšanje tiskovnopravnih razmer, in posledica tega poziva je bila sestava tiskovnega odseka, kateri pa še do današnjega dne ni pokazal življenja. Dovolim si izraziti mnenje, da bi z novim tiskovnim zakonom ne bilo tem pritožbam ustreženo, ker najmanj polovica dosedanjih pritožb izvira iz sedaj še veljavnega, zelo zastarelega kazenskega zakonika. Zastareli kazenski zakon. Današnji kazenski zakon, kateri bode v kratkem času slavil svoj stoletni obstanek, ne ustreza sedanjemu razumevanju pravic in dolžnosti državljanov. Za časa izdanja kazenskega zakona ni poznala Vvstrija ne političnega, ne ustavnega prava. Država je poznala le podloinike, a ne državljanov, kateri pri raznovrstnih zakonodajalnih delih kot enakovredni faktorji sodelujejo. Naravna posledica tega je, da se razlikujejo nazori državljanov glede njih političnih pravic in iz tega izhajajočih nasledkov od temeljnega naziranja starega zakona o zločinstvib, iz katerega naziranja izhaja veljavni zakon. To nasprotje je tem nevarnejše, ker daje veljavno pravo tačasnemu političnemu zistema moč v roke, da ukroti nasprotujoče naziranje strank s pomočjo kazensko-pravnega reda. Na ta način se je udomačila navada konfiskacije, in dognale so se s pomočjo porotnikov tiskovne pravde, katere so ljudstvo razburjale, da je pričelo resno zahtevati novega tiskovnega zakona. Skupno mini« sterstvo se je odzvalo temu klicu ljudstva dne 30. oktobra 1895 in je obljubilo polno tiskovno prostost. Izza časa ministra Glaser-ja, to je od leta 1871 in do zdajnega časa se je stavilo nebroj raznovrstnih predlogov za prenovitev tiskovno pravnih razmer, ki imajo pa vse le eno smer, namreč ono, da zabranijo poškodovanje novinarskih in tiskovnih podjetij, in to naj bi se zgodilo na ta način, da se odstrani 27. poglavje kazensko - pravnega reda. Z odpravo 27. poglavja kazensko-pravnega reda bi se sicer odpravilo veliko pritožb, seveda le tedaj, ako bi bil nadomestek na višini današnjega znanostnega naziranja; toda s tem bi bilo pomagano le deloma, ker se pritožbe obračajo v prvi vrsti proti kazenskemu zakonu samemu. Smemo za gotovo reči, da preosnova tiskovnega zakona ne bo dovela do pričakovanega vspeha, ako se zajedno ne namesti stari kazenski zakon. Že leta 1861 pri otvoritvi državnega zbora je Njega Veličanstvo povdarjalo potrebo prenaredbe kazenskega zakona. Od tega časa, torej celih 40 let, vlečejo se že te priprave. Trije načrti od raznih ministrov so predloženi, stalne komisije za kodifika-cijo so bile ustanovljene in vendar ni še noben načrt prišel v posvetovanje skupne zbornice. Reforma materijalnega prava se prišteva najtežjim nalogam pravosodne uprave in prav tej podlagi in prav temu razlogu je pripisovati neplodnost. Sliši se sicer, da se, majhna prosta družba pravnikov v obsegu pravosodnega ministerstva bavi s kodifi-kacijo kazenskega zakona, vpraša se le, kedaj bode ta prosta družba to delo končala ? Na ta način sta tudi zdajni kazenski pravdni red in civilna pravda ugledala luč sveta. Nedostatki kazenskega pravdnika so obče znani. Civilno pravo je pa pravosodno ministerstvo že tako popravljalo, da so ti popravki prvotno besedilo zakona udušili; in tako se je zgodilo z onim zakonom, ki ga je spremljala visokodoneča fraza v svet, da se bo iskalo le pravico. Popravek in po- jasnila so pa pokazala zakon kot f o r m a 1 -nostni zakon prve vrste. In zakaj vse to? Ker je vlada poklicala jednostranske kompilatorje in ni dala državnemu zboru dovolj prilike, da bi se o načrtih natančno posvetoval. Tiskovni zakon. Dovolite mi, častiti gospodje, jedno besedo o tiskovnem zakonu samem, katerega bi moral razmotrivati naš tiskovni odsek. Ker odsek ni ničesa storil, se mora visoko pravosodno ministerstvo samostojno ba-viti z nujno potrebno prenaredbo tiskovnega zakona, ker zdajni zakon socialnim razmeram več ne zadošča, in ker nasprotno veljavna praksa duhu zakonodajstva že davno več ne ustreza. Prvi tiskovni zakon v Avstriji se je osnoval leta 18)8, kateri bi še dandanes lahko vsem zahtevam zadoščal, ako bi ga ne bil zakon z dne 17. decembra 1862 izpodrinil, koji zakon je oni o porotah z dne 9. marca 1869 popolnil. Ta zakon pa določuje po § 1: »O vseh hudodelstvih in pre-greških, ki so storjeni po vsebini tiskovin, razpravljajo in Bodijo porote«. Nastane pa vprašanje, kdo da razsodi o tiskovini sami tedaj, kedar se postopanje proti osebi ustavi? Po najvišjem sodišču od leta 1870 upe-Ijana praksa si je udomačila navado, da porote razsojajo le o krivdi in kaznjivosti po imenu označenih oseb, da pa glede vsega druzega ostane pri pristojnosti prejšnjega kazenskega sodišča. Leta 1873 je novi kazenski pravdni red razveljavil vsa istodobna določila o pristojnosti, in pokazal se je za objektivno postopanje oni zloglasni § 492 k. p. r, ki določa, da nastopi posledica vsled stavljene predpreiskave proti vsaki tiskovini po tem § in ne po § 493 k. p. r. Na ta način si sme državni pravdnik le dovoliti korak, da Be upelje proti posamni osebi predpreiskava, kojo potem ustavi, in takoj je slučaj § 492 k. p. r. ugotovljen, in ni potreba, da se po smislu po § 493 k. p. r. zahteva objektivno razsodilo. Po § 493 ima vsak udeleženec zase pravico pritožiti Be, in se mora redna obravnava vršiti, na kar more uporabiti zakoniti pravni lek, nasprotno ni pa proti razsodbi po § 492 nobenega pravnega leka. To navadno postopanje pa stoji v popolnem nasprotji s smerjo našega praktičnega življenja, z zahtevami zdajnosti in moderno prenaredbo vseh odnošajev. Proč s porotniki! Porotne sodbe v obče in posebno še v moji oiji domovini, na Kranjskem, niso sposobne množici ljudstva ono pravno varstvo nuditi, ki bi mu dalo zaupanje v sodnike. Porota se ni razvila po navadnih zna-nostnih običajih pravnega življenja, marveč porota je posledica političnih bojev. Porota naj bi bila potrebni del UBtavne oblike; tako vsaj pripovedujejo nje prijatelji in to zaradi tega, ker v političnih pravdah le porota more zajamčiti ljudsko prostost, nikakor pa ne od države plačani sodniki. To izvajanje ima nekaj zase. Ako se pa stvar bolj natančno, praktično ogleda, se pokaže, da je zgoraj navedeno naziranje le prevara. Ni mogoče, da bi vsi prebivalci v državi nastopili kot porotniki. Treba je poklicati le nekatere, ki se odlikujejo po premoženji ali po izobrazbi. Država si je pa pridržala pravico izbrati porotnike, in ako bi država tako brezvestno hotela nastopati, da bi svoje lastne uradnike zapeljala v nepravične razsodbe, bi li ne imela tudi pripomočkov in potov, da si pripravi takih porotnikov, ki bi njeni zahtevi ustrezali? Pri nas na Kranjskem se opaža nerazumljivi Blučaj, da že več let ni porotnega sodišča, kateremu bi smel člankatoliško-narodne stranke izročiti svojo kazensko pravno zadevo z mirno vestjo, bodieti kot tožnik ali toženec! To je pa nerazumljivo posebno zaradi tega, ker biva na Kranjskem 90 procentov vsega prebivalstva, ki pripada, kakor so pokazale zadnje volitve*katoliškonarodni stranki, in vendar ni mogoče dobiti porote, kateri bi zaupal član te stranke svojo pravdno zadevo. To je neverjetno, pa vendar le resnično! Avstrijski sodnik je veljal za uzor, in gotovo je to, da na tacega sodnika je težje uplivati, kakor na družbo, ki je iz vseh mogočih slojev namenoma izbrana. Zagovorniki porote pripisujejo porotnim sodbam tudi neko posebno sigurnost in pra- LISTEK. t4*j Slepi muzik. Bu«ko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krili«. »Bog povrni«, je rekel proti Vozu, ki se je na njem videla čveterooglata postava sivega gospoda in poleg njega bergle. Starec je pazno gledal slepca mladeniča. Ta je stal bled, pa že umirjen. Že pri prvih glasovih pesmi bo njegove roke naglo zdrsnile po strunah, kakor da bi z njih zve-nenjem hotele pokriti rezke glasove. Voz se je spet premaknil, starec se je pa še dolgo oziral nazaj. Drdranje je kmalu zamrlo v daljavi. Slepci so se obrnili na staro pot in šli po cesti. »Ti, Jurij, imaš lahko roko in krasno igraš«, je rekel starec. Čez nekoliko časa je srednji slepec vprašal: A »Ali si se zaobljubil v Počajev? Na boijo pot?« »Da«, je tiho odgovoril mladenič. »Misliš, da spreglcflaš ? • je spet vpraša' z bridkim nasmehom. »Lahko se Zgodi«, je mehko rekel starec. »Dolgo že hodim, pa nisem dosegel«, je trdo odgovoril kozavi, in Bpet so šli molče naprej. Solnce se je dvigalo vedno višje, videla se je Bamo ravna cesta kakor bela črta, temne postave slepcev in pred njimi črna točka voza, ki jih je prehitel. Potem se je pot razcepila. Voz se je odpeljal proti Kijevu, slepci so pa krenili po vaških potih proti Počajevu. Kmalu je iz Kijeva prišlo Maksimovo pismo. Pisal je, da sta oba zdrava in da je vse dobro uravnano. Med tem so se pa trije slepci pomikali vedno dalja. Zdaj so korakali že vsi enako. Spredaj jo šel Kandiba s palico, ki je dobro znal pota in obiskoval večje vasi o praznikih in sejmih. Ljudje so se zbirali poslušat ubrane glasove malega orkestra in v Kan-dibovem klobuku so žvenketali denarji. Vznemirjenost in plašnost je že davno izginila z mladeničevega obraza in se umikala drugemu izrazu. Z vsakim novim korakom so se mu lili naproti novi zvoki neznanega, širokega, neobsežnega sveta, ki je zamenil leni in zaspani šum tihega dvorca. Slepe oči so se razširjale, prsi so se širile, sluh je postajal še tanjši; spoznal je svoja sopotnika, dobrodušnega Kandiba in čmer-nega Kuzma, dolgo je brodil za škripajočimi kmečkimi vozovi, prenočeval v stepi pri ognju, poslušal hrup sejmov, spoznaval slepe in videče nadloge, ki so prizadjale njegovemu srcu marsikako bolečino. Popolnoma jo premogel pesem slepcev, dan za dnem so v bučanju tega velikega morja vedno bolj utihale v globočini duše njegove osebne težnje po nedosežnem ... In občutljiv spomin je izkušal ujeti vsako novo pesem in melodijo in kadar je med potjo začel prebirati svoje strune, se je celo čmoren Kuzmov obraz umiril in omilil. Kolikor bolj so se bližali Počajevu, toliko večja je bila truma slepcev. * * * V pozni jeseni se je po zasneženi cesti v veliko začudenje vseh prebivavcev dvorca, — vrnil mladi gospod z dvema slepcema v siromašni obleki. Okoli se je govorilo, da je romal v Počajev na božjo pot, da bi si pri Počajevski Materi Božji izprosil zdravja. Sicer so pa njegove oči ostale jaBne in slepe kakor so bile prej. Duša je pa brez dvoma ozdravela. Ona strašna mora je za vedno izginila z dvorca. Ko se je vrnil tudi. Maksim, ki je še vedno pisaril domov, ga je Ana Mihajlovna sprejela z besedami: »Nikoli, nikoli ti tega ne odpustim«. Njen obraz je pa nasprotoval tem ostrim bosedam. V dolgih večerih je Peter pripovedoval o svojem popotovanju in v mraku se je klavir glasil v novih melodijah, kakoršnih prej ni nihče slišal od njega. Odhod v Kijev je bil preložen za eno leto ; vsa družina je živela v nadab in načrtih Petrovih. (Dalje prih) vilnost; toda to naziranje je velika zmot-njava. Mogoče je, da ima posamni porotnik pošteno voljo, toda ko mi je treba soditi o življenju in smrti svojega sodržavljana, se ga polasti nehote neka bojazen; na njega upliva občutljivost in milosrčnost, in na njega uplivata, ne da bi sam čutil, predsednik in državni pravdnik. Vse to se pripeti poštenemu porotniku; kaj pa je soditi o onem porotniku, kateremu poštenost ni običajna, in ki se pusti od politično strankarskih strasti voditi? — In častiti gospodje, tudi taki porotniki nastopajo! Da utemeljim to svoje mnenje, dovolite, da Vam navajam besede c. kr. državnega pravdnika, ki jih je govoril pri neki politični pravdi pri priložnosti, ko je utemeljeval svojo obtožbo. Govoril je doslovno: »Tesno bi mi bilo danes pri srcu, ako bi moral govoriti pred porotniki, ker moja prva dolžnost bi bila, ublažiti politična nasprotstva, ki so po naravnem razmerju ž njimi spojena« ! Navajam besede v prvi vrsti poklicane osebe, to je državnega pravdnika, in te besede ne potrebujejo ni-kakega tolmača! Vse te težkoče odpadejo pri izvedenem sodniku in poučenem pravniku. To bi bile prednosti, ki se navajajo za poroto. Dovoljujem si pa visoko zbornico tudi na nekoje hibe, na katerih boleha porota, opozarjati. 1. Porotne sodbe so drage in so v zvezi z veliko narodno gospodarsko škodo. Draginjo porotnih sodb provzročajo stroški, koje je treba plačati porotnikom; gospodarsko škodo pa trpi vsak porotnik s tem, ker mora bodisi kot obrtnik, bodisi kot posestnik zapustiti za več tednov svoj obrt ali svojo posest, in pustiti, da trpi eno in drugo. Upeljava porote velja za državo pač toliko, kakor če bi se najelo za sto milijonov državnega posojila, in zaradi te pač ne more biti državna potreba, da se ohrani porota. 2. Državni pravdnik in zagovornik imata pravico odklanjati vsakteri 12 porotnikov. Koliko in kake koroke stori vesten porotnik, da bi se otresel svoje dolžnosti, ve pač vsakteri, ki je imel opraviti s porotnimi sodbami. Vsled tega se pa poniža porotna Bodba na pravcato loterijo, kajti le slučaj razsodi, ne pa vestni porotnik. 3. Pri porotnikih je izključen znanstveni razvoj pravosodja. Ena porotna klop zanikuje danes to, kar druga porotna klop jutri potrdi. Pri porotah stopi čisti slučaj namesto pravice in znanosti. Sodniki, ki so obsojeni, da morajo prisostvovati porotnim sodbam, so v najne-srečnejšem položaju. Morita jih dolg čas in srd, ker morajo čestokrat podpirati največjo neumnost. Tako poslovanje more moralno uničiti sodnika, da se mu gabi kazensko pravosodje, in to je nepopisna škoda. Mogoče mi je Se več razlogov proti porotam naveBti. Za danes naj zadostuje povedano. Hočem le še malo ilustracijo svojim navedbam podati: Prva leta, ko so prifile porote v veljavo, se je primerila v malem mestecu na Kranjskem neka tatvina. Umrl je namreč bogat samec, in someščani so smatrali njegovo zapuščino za blago brez gospodarja, koje si je mogoče prisvojiti. Male tatove je dotično okrajno sodišče jako strogo kaznovalo, velike tatove, ki so si prisvojili zapustnikovega blaga v vrednosti nad 100 in 100 gld., je pa porotna klop oprostila. Tako je bilo pri nas v začetku porote, in kako je zdaj? Pri zadnjih porotnih obravnavah je priznal neki bivši varuh porotnikom, da je po-neveril svojemu varovancu več 100 gold., da jih je zapravil in da ne more varovanca odškodovati. Porotniki so premišljevali in razsodili, da dotični varuh ni svojemu varovancu ničesar poneveril. Mož je bil oproščen obtožbe, ker po porotnem naziranju 12 oseb več ve, kakor ena I Take so porote v moji domovini, da ne govorim o političnih razsodbah 1 Take razsodbe so pa hudodelstva v pravosodju, ker izpodbijajo pravno moralo in pravno naziranje v ljudstvu. Porote ne podpirajo državne koristi; porota ne zahteva državljan; porotna sodišč« se se spravila ob vsako veljavo, zatorej mislim, da imam pravioo izreči: proč s poroto! Visoka zbornic«! Brez d voj be je nastala potreba, da se pravosodje zboljša, a to nBj se ne izvaja tajno in naj se ne prinese pred zbornico izvršeno delo, kajti pravosodni in tiskovni odsek ne moret« kar v hitrici pregledati take predloge; tako se je godilo do zdaj. Zbornica je ie sita tega. Po mojih mislih naj bi se spojila učenost b praktično vedo, in pravosodno ministerstvo naj bi si pripravilo pomožne svetovalce iz učenjakov, profesorjev vseučilišča in mož praktičnega življenja, to je, sodnikov in odvetnikov, seveda iz cele države, ki bi nepretrgoma sodelovali pri zakonodajafctvu. Na ta način bi bilo mogoče bolj zrele pravosodne predloge zbornici predložiti. (Dalje prih.) I/java nadškofa dr. Stadlerja. Včerajšnji zagrebški listi priobčujejo obširno izjavo vrhbosanskega nadškofa dr. Stadlerja v zadevi svetojeronim-skega zavoda. V prvem delu te izjave omenja nadškof papeževega pisma na ugovor hrvatskih škofov, potem pa na podlagi tega pisma omenja odstavka v znanem ugovoru, v katerem se je trdilo, »da diplomatiške zahteve naše avstro-ogreke vlade, četudi je vobče malo naklonjena Slovanom v monarhiji, a najmanj Hrvatom, ne bi bile mogle napotiti Vatikana, da je premenil ime hrvatskemu zavodu, ko bi se ne bila umešavala v zadevo kneževina črnogorska s svojim izrednim diplomatiškim poslanstvom.« Sv. oče že v svojem pismu izjavlja, da politiški oziri niso bili merodajni za premembo imena. Vkljub temu pojasnilu je nadbiskup dr. Sta-dler zaprosil v Vatikanu nadaljnih informacij v tej zadevi in apostolska Btolica mu je odgovorila sledeče: Sv. oče se je sam odločil nadeti kolegiju sv. Jeronima prejšnje ime brez vsakega pritiska od Avstrije, Ogrske, Črnegore ali kakega drugega naroda. To je učinil iz lastne incijative, ker je uvidal, da je to edino sredstvo, da se odstranijo težkoče, ki bi bile mogle povzročiti resno nevarnost celo obstanku zavoda samega. Na podlagi tega pojasnila pa nadbiskup sedaj izjavlja, da preklicuje vse, kar je bilo v imenovanem ugovoru rečeno o pritisku avstro-ogrBke diplomacije v kvar hrvatskega imena, potem pa nadaljuje: »Kar se pa tiče moje osebe, izjavljam, da nikogar ne obre-kujem, najmanj pa onega, ki ga moram po njegovem in svojem položaju visoko spoštovati. Postopal sem kot poštenjak, obžalujem pa, da sem sledil napačnemu prepričanju, ki sem je zajel iz pisave onih avstrijskih in ogrskih listov, ki po splošni sodbi stoje blizu dotičnima vladama in ki so malo naklonjeni hrvatskemu narodu, v zadevi svetojeronim-skega zavoda so se pa pokazali naravnost sovražne. Jeronimski zavod še ni ustanovljen in urejen tako, kakor namerava in želi sveti oče. Naj bi visoki vladi avstrijska in ogrska v tej nameri krepko podpirali sv. očeta. Hrvatski narod jima bo zato gotovo hvaležen.« S to nadbiskupovo izjavo bodo menda poravnana vsa nasprotstva in pomirjeni tudi najvifiji krogi, ki so dr. Stadlerju pretili že z ukazom. Pokazalo pa se je jasno, da vseh neprilik ni povzročil nadbiskup, marveč av-stro-ogrska vlada, ki ni ganila niti z mazin-cem, ko je njeno časopisje poročalo neresnico. Čehi in vlada. Današnji nemški listi javljajo iz parlamentarnih krogov, da se je ministerskemu predsedniku KOrberju že posrečilo, odvrniti češko državnozborsko delegacijo od obstruk-cije v tem sklepnem zasedanju. Pravijo namreč, da je Korber obljubil Čehom, da se iz dohodka od davka n« vožne karte zbolj-šajo plače diurnistom ter položaj vdov in sirot. Ob enem je ministerski predsednik obljubil, da prične o parlamentarnih počitnicah z nadaljevanjem češko - nemških spravnih konferenc. Vest iz parlamentarnih krogov v tej obliki je bržkone prezgodnja. Češki poslanoi so že pred napovedjo odločne akcije dobro vedeli, v kako svrho potrebuje vlada no- vega vira dohodkov, ker je bil že davno sklenjen fotični zakon. Cehom se gre edino le za to, da si zagotove, in sieer pred poletno dobo, da bo vlad« res takoj pričela s spravnimi poskusi. Ogrsko-hrvatska finančna na-godba. Hrvatski ban Khuen-Hedervary je postal v zadnjem času silno nervozen. Vzrok temu so težkoče, ki se pojavljajo povodom pogajanj za obnovitev financielne nagodbe z Ogrsko. Kljub pogostemu potovanju v Budimpešto ne more ničesar doseči, in sedaj je neki celo zapretil z demisijo. In vendar se Mažari še sedaj ne udajo. Nuncij hrvatske regnikolarne deputacije je že davno gotov, toda nje poročevalec dr. Egersdorfer ne more nikomur izročiti svojega poročila, ker se mažarska deputacija še sedaj ni konstituirala. Sedaj se je podal sam v Budimpešto ter ondi izpregovoril resno besedo s Falkom, ki bo bržkone poročevalec ogrske deputacije. Ta mu je obljubil, da se ogrska deputacija konstituira takoj po zopetnem sestanku ogrske poslanske zbornice, torej po 4. juniju. Šele potem se bodo pečali Mažari z ogrskim nuncijem, odgovora nanj pa je pričakovati Se le okolu 15 julija, potem se pa takoj vsa razprava odloži do jeseni. Na vsak način bo torej potreben n a g o d-beni provizorij. O tem provizoriju pa ban noče ničesar slišati in baje raje odstopi, nego bi na tak način videl rešeno svojo čast in dano besedo. Seveda da njegovi grožnji doslej še nihče ne veruje, ker jo je le premnogokrat že ponovil in le navidezno zastopa prave hrvatske koristi. Volitve v Belgiji. Nedeljske volitve v belgijsko poslansko zbornico so Be izvršile s sijajno zmago katoliške stranke ter s porazom socialistov in liberalcev, ki so ob zadnjih nemirih že menili, da so za vselej zlomili »klerikalno« nadmoč. Poleg vseh dosedanjih mandatov so si katoliki priborili sedem novih mest, tako da šteje sedaj katoliška stranka 94 poslancev, vsa opozicija, med katero prištevajo tudi dva krščanska demokrata in enega neodvisnega poslanca, pa le 72 mož. Od teh je 35 liberalcev in le 34 socialistov. Katoliška stranka sicer sedaj še ne razpolaga z dvotretjinsko večino, toda če bo stranka tako napredovala, kot v zadnjem času, ni več daleč čas, ko se tudi to zgodi. V Bruselju so prodrli: kršč. soc. duhovnik D a e n s, neodvisnik T h e o d o r, soc. Vander Veldes štirimi drugimi tovariši, trije zmerni liberalci in dva naprednjaka. Eden izmej katoliških kandidatov je bil proglašen za izvoljenega že pred volitvijo, ker Be ni oglasil noben protikandidat. Zanimivo je izza te volitve posebno dejstvo, da so bili izvoljeni vsi dosedanji katoliški poslanci, kar je pač najboljši dokaz, da se mej prebivalstvom nikakor ni omajalo zaupanje do svojih zastopnikov; še zanimi-veje je pa to, da so propadli socialisti v Charleroi, torej v kraju, kjer so ob nemirih najbolj rogovilili, a je zapeljano delavstvo sedaj spoznalo svoje »prijatelje«. Enaka usoda je zadela liberalce v Antwer-penu, kjer so bili zadnjič protikatoliški elementi silno glasni. Splošno se je torej sedaj pokazalo, da so poraz protikatoliških strank povzročili ravno zadnji nemiri. Iz brzojavk. Protikandidat Schonerer-j e v. Wolfovci imajo že protikandidata v esebi od Schonererja odpadlega kmečkega vodje Jurija Schambergerja, ki bode prirejal v Schonererjevem hebskem okraju shode. Schonererjev list pravi, da bodo kmetje Schambergerju že pojasnili stališče. — Zveza severnočeškihNemoev je imela občni zbor, na katerem je sklenila, da se tekom prihodnjih petih let nobena stranka v društvu ne dotakne židovskega vprašanja. — Perzijski šah je odpotoval iz Rima v Florenco. — Napad na italijansko kraljevo dvojico. Iz Neapolja se poroča z dne 26.t.m.: Kralj in kraljioa sta sinoči ob 7. uri dospela semkaj na svojem potovanju na otvorjenje poljedelske razstave v Palermu. Ko se je vlak ustavil pri arsenalu, je neki človek zalučal dva kamenja proti vlaku. Napadalca so takoj prijeli in se isti imenuje Vinccncij Guer- rier. Isti je bil že kaznovan radi tatvine. Množic« je prirejala kraljevi dvojici navdušene ovacije. — Ministersk« kriza v Š p a n i j i. beja ministerskega sveta se je preložil« do ponedeljka, ker sta podala ostavko ministra Canalej« in Moret. — Poboj na črnogorski meji. Pri Četi so se spopadli Črnogorci in Albanci. Na obeh Btraneb je bilo ubitih 5 mož, 10 pa ranjenih. — Odpošiljatev novih angleških čet y Južno Afriko je ustavljena. Kitchener in Milner sta izjavila, da ne potrebujeta več novega vojaštva. — Francoska zbornica se snide 1. in senat 3. junija. Novo ministerstvo se sostavi še ta teden. Književnost in umetnost. »Dijamantna« iidaja brevirja. Najmanjša — takozvana dijamantna — izdaja v štirih zvezkih: velikost 12 X 7 cm., debelost 16 mm., teža vsakega zvezka 160 gramov. Na mnoga vprašanja naznanjamo tem potom, da nova izdaja tega brevirja 1902 še ni izgotovljena; dovršena pa bo v najkrajšem času. — Brevir je iz Belgije in velja vezan v štiri zvezke z zlato obrezo 28 K 32 h. Dobi se v »Katoliški bukvami«. To naj služi v pojasnilo, ker čujemo, da razpošilja neka tuja tvrdka »Aloys Maier — Fulda« v veliki množini cenike in prospekte, s katerimi ponuja brevir za ceno 29 K 74 h, katero označi kot »Subscriptions • Vorzugs-preis«. Lepa Vida Druga predstava dr. Voš njakove »Lepe Vide« v BarkovJjah se je obnesla še boljše od prve. Seveda tudi najboljši igralci ne morejo povsem popraviti bistvenih hib igre same. Zlasti iz nesrečnega konca se da težko kaj napraviti. Romantika, ki preveva ves komad, je privabila tudi prošle nedelje lepo število domačinov in precej meščanov v prijazni »Narodni dom« v Bar-kovljah. Vrlim diletantom pa čestitamo na uspehu ! Dopisi. Iz Planine, 26. tega mes. Spomin osemdesetega rojstnega dne svetlega kneza Hugona Wi n -disch-Graetza se je obhajal tako slovesno, da je moralo blagega starčka razveseliti. Na predvečer je zabliščal na Grmadi orjaški kres, ki so ga videli daleč po okolici. Kres je dal znamenje, v hipu se je zasvetilo po dolini in ves trg planinski se je lesketal v krasni razsvetljavi. Nebo je bilo mirno in je pomagalo slaviti znameniti dan v knežji rodbini. Občinski odbor se je zbral k slavnostni seji in soglasno sklenil, da se knezu v dokaz vdanosti in hvaležnosti za mnogotere dobrote in milodare, ki jih je velikodušno delil občini v koristne namene, društvom in posameznikom, votira častno članstvo trške občine Planina in diploma po de-putaciji izroči. — Pevski zbor je ob navzočnosti knežje rodbine in mnogoštevilnih po-slušavcev v gradu izvajal več pevskih točk z veliko natančnostjo in žel veliko pohvalo. Danes je g. župnik ob 7. uri daroval v župni cerkvi zahvalno sv. mašo, katere se je korporativno udeležil obč. odbor, uradno 0B0bje, mnogo dam in drugega občinstva. V grajski kapeli pa je ob pol 10. uri v isti namen opravil naisv. daritev grajski duhovnik Hanuš, moravski Čeh, zaradi bolezni začasno upokojen. Mej drugimi se je danes poklonila jubilantu duhovščina in primerno izrazila Bvoja voščila: g. dekan Kunstelj v imenu deka-kanijske duhovščine, domači župnik v imenu planinske župnije, spadajoč pod patronstvo Njega Svetlosti, in župnik z Unca v imenu ubožcev svoje župnije, ki jih vsako leto o Božiču obdaruje. Naj Bog izpolni razna voščila, ki so se izražala od vseh strani z ustmi, s pismi in brzojavkami ter ohrani plemenitega moža, uzornega katoličana in človekoljuba, še nekaj let rodbini, ki ga neizmerno ljubi in spoštuje, pa tudi Planini in vsej okolici. Čatež, 23. maja. Danes se je od nas poslovil cenjeni naš dosedanji župnik, gosp. Nikolaj Stazinski ter odšel na novo službo v Staro Loko. Bil je malo časa pri nas, toda s svojimi lepimi in duhovitimi govori je mnogo dosegel in ostal v najboljšem spominu. Žal, da je moral tudi mnogo pretrpeti. Prav po nedolžnem so ga nasprotniki hoteli spraviti v veliko nesrečo. Konečno je pravica zmagala, kakor ste obširno poročali. Mož pa, ki je tukaj zasejal liberalno seme in užgal iskro prepira ter nasprotstvo proti S župniku, jo je moral odkuriti s Čateža, ospodu N. Stazinskemu pa se zahvalimo za njegov trud in nauke ter mu želimo vse najboljše. V znak hvaležnosti in spoštovanja bo ga mnogi spremenili na velikolaški kolodvor. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. maja. Is ljubljanske Škofije, župnija Kamnik je podeljena preč. gosp. Ivanu Lavrenčiču, župniku in dekanu v Šmartnem pri Litiji. — Župnija Bohinj-eka Srednja vas je podeljena č. gospodu Janezu B e r 1 i c u , župniku v Moš-njah. — Premeščen jo veleč. g. Anton Jaklič, e. in kr. vojaški kurat I. vrste v Trstu, v Zader in hkrati imenovan za ta mošnjega upravitelja. Visok gost se je mudil v ponedeljek 26. t. m. v Kranju, namreč noveimeno-vani knezonadškof goriški msgr. Jordan. Maševal je v mestni župni cerkvi. Ob grobu monaign. preč. g. Ivana Trovna piše tržaška »Edinost«: Iz Idrije nam je došla žalostna vest, da je tamkaj umrl umirovljeni bivši sv. Ivanski župnik, veleč, gospod Ivan T r e v e n. Z Ivanom Trevnom polože v grob poštenjaka, moža plemenitega značaja, rodoljuba v polnem zmislu te besede. Mnogo je bilo viharjev v dolgih letih njegovega župnikovanja pri sv, Ivanu, ali pokojni Treven je vsikdar junaški kazal svoje narodno prepričanje. Bodi mu lahka slovenska zemlja! Is Novega Mesta se piše, da je danes po noči ob 11. uri umrl zadet cd srčne kapi vodja zemljiške knjige gcsp. Janez B e v c. Promocija. Danes dopoludne je bil promoviran na Dunaju doktorjem filozolije bivši koncertni vodja »Glasbene Matice« g. JožeiČerin, ki je kapelnik v cerkvi sv. Lavrencija na Dunaju in imejitelj glasbene šole. Polom v Št. Lenartu. Nemštvo v Št. Lenartu v Slovenskih goricah škriplje. Afera v nemški hranilnici, katero je »Grazer Volksblatt« spravil v zvezo z nekdanjim spodnještajarskim nemškim prvakom Mrtvi a g o m, postaja vedno zanimivejša. Vnem-ški posojilnici manjka nad 196.000 K, a preiskava se še nadaljuje. V blagajniških knjigah kar mrgoli korektur, radiranja itd. Sedaj se razume, zakaj hranilnica ni hotela pristopiti k nobeni hranilnični zvezi. Nem-škutarski hranilnični člani v Št. Lenartu so v veliki zadregi. Ne pomaga jim nobeno stokanje. Okolu 200.000 K bodo morali spraviti člani skupaj. To je gotovo že sedaj, a kaj morda še pride . .. Toda kje naj vzamejo denar? Mnogim bode delo celega življenja s tem uničeno. »Nemško purgarstvo« v Št. Lenartu je nakrat čez noč postalo silno ponižno. V svojem obupu so se obrnili na poslanca dr. WoIff hardta, da bi pomagal sanirati blagajno, a kje bo revež vzel denarja ? Ali menijo nemškutarski Št. Lenarčani, da bo nemški Wolffhardt dobil odprto deželno ali državno blagajnico? »Marburger Zeitung« apelira na uvodnem mestu na vzajemnost vseh Nemcev. »Marburger Zeitung" upije, naj se napravi v korist Št. Lonarčanom loterija! In ostali nemški listi ponavljajo refren: Nemštvo v Št. Lenartu je uničeno! Bratje hitite na pomoč! Darujte! In nemštvo gleda kislih obrazov na Št Lenart, kjer se je tako ošabno pod Mravljagovim vodstvom šopirila ljubezen do Vsenemčije. Ta ljubezen je postala nakrat eilno draga... Kje je sedaj tisti sijaj Mravljagov, ki je bil svoje dni imenitna oseba med Nemci in pri uradih, kjer je njegova beseda veljala skoro vse. Sedaj je prišla na krov tudi »Siidmarka. « Nemški listi prinašajo oklic »Siidmarke«, ki pravi, da je težka nesreča zadela trg Št. Lenart, po krivdi nekega »Volksgenossa« taka nesreča, da bi prizadeti morali prodati hiše m vse kar imajo in kot berači izseliti se iz Št. Lenarta. »Stidmarka je v pokritje poneverjene svote dala 2 0.000 kron, za ostalo svoto pa proBi, naj jo zbero Nemci. Tako sedaj Nemci nimajo nič koristnejšega početi, nego zbirati denar, da se pokrije sleparija nekega posa-sameznika! In nemško časopisje zadene plemenita naloga, da bode darove in imena darovalcev priobčevalo v svojih časopisih. Ali bi ne bila krajša pot, da bi »nemška" rodovina tistega, ki je zakrivil nemškutarstvu v Št. Lenartu toliko zlo, stopila skupaj in pokrila, kar je njen član zakrivil ? Nemški listi, ki se vedno zaletavajo v »klerikalno« na- rodno gospodarstvo in se lažejo o »katastrofah" v naših društvih, imajo sedaj dejansko, resnično priložnost, da tisto, kar so se nalagali o »klerikalcih« si v dejanju ogledajo v svojem lastnem taboru. Mi imamo dobro oskrbljeno revizijo — spodnještajar-skemu nemštvu je bilo prihranjeno, da je presenetilo svet s tolikim škandalom. »Ta-gespost«, »Grazer Tagblatt" sedaj upijte, kako infamno je nemški prvak zapeljal ljudstvo! Mi se bojimo, da bodo tudi takrat, ko pridejo najbrž na kant hiše in posestva akoijonarjev nemške »hranilnice«, Slovenoi zamudili ugodno priložnost, ali pa je ne bodo za-mogli porabiti da se polaste posilinemškega trga! — Za tiste slovenske kmete pa, ki v obližju trgov in mest hodijo pete lizat nemškim mogotcem in jim pri volitvah za par borih grošev ali li-trčkov s svojimi glasovi pomagajo do moči, bodi že svetega Lenarčka nemška posojilnica vendar enkrat strašilo, da se i z p a m e t u j e j o in pridružijo svojim bratcem po krvi! Stranska blagovna postaja na Bledu, ki se je zatvorila z dnem 30. nov. 1901, se zopet otvori dne 8.junija letos. Dostavinsko okrožje obsega kraje: Bled, Z »gorico, Želeče in M lino. Vse druge podrobnosti se izvedo iz objave na lepakih ter pri postajnem uradu Lesce-Bled. Shod v Dekanih (Istra). Shod radi občinskih volitev v Dekanih, ki ga jo pro-šlo nedeljo tam priredil deželni poslanec dekan Kompare, se je Bijajno izvršil. Shcda se je udeležilo nad 150 posestnikov - volivcev obeh strank. Dekan Kompare je govoril krepko in prepričevalno. V imenu političnega društva »Edinost« je govoril urednik C o t i č. Dalje so govorili župnik D e f a r iz Dekan, Siškovič in več drugih. Shod je bil informativno poučen. Imenovanje kandidatov se je prepustilo lokalnim činiteljem. Edino, kar se je zahtevalo v imenu narodne stvari, je to, da bodi sestava občinskega zastopa taka, da ne bodo imeli tuji — italijanski — elementi nobene ingerence na občinsko upravo. Na shodu je bil tudi bivši župan Mahnič. Prijatelji koperskega Banat-tija se niso upali ziniti besede. Doma bodo ostali. K procesiji svetega Rešnjega Telesa tudi letos ne bo za stopnikov tržaške občine, ki ne morejo gledati velikih slovenskih množic, ki se bodo vile za zastavo bv. Cirila in Metoda. Njihova želja, da bi cerkvena oblast zastavo prepovedala in razburila Slovence, je padla v vodo. Pobožne slovenske množice bodo pač procesiji večji sijaj, nego pa par zastopnikov od tržaškega magistrata. K atentatu na brsovlak pri Rakeku se nam piše: Ob takih dogodkih se pač čudno sliši, da hoče južna železnica skrčiti število nižjih uslužbencev. Naj bi južna železnica hranila raje pri onih, ki imajo naslove »svetniki«, a imajo večinoma za brez delje na tisoče plače. Skrčenje števila pazni kov in nižjih uslužbencev pomenja nevarnost za življenje potujočega občinstva. Radovedni smo, kaj bo južna železnica dala onima vrlima paznikoma, ki sta preprečila predvčerajšnjim nesrečo pri Rakeku? Ta dva vrla moža pač zaslužita kaj več, nego samo prazno pohvalo in hvaležnost občinstva. Umrl je v Brežicah g. Hugo A d a-m u s, znan podpornik nemške stvari. Občinski uradniki istrijanski so imeli v nedeljo shod v Trstu, kjer so izvolili odbor, ki ima izdelati pravila za »Društvo istrskih občinskih uradnikov. Končana stavka, btavka v VVeitzer-jevi tovarni vozov v Gradcu je končana. Po 13tedenski stavki delavci niso dosegli druzega, nego odpust tistih delavcev, ki — niso hoteli stavkati. Sooialno gibanje v Trstu. Zidarji so izročili obširno spomenico delodajalcem s grožnjo, da stavkajo, ako so jim ne ugodi. Delodajalci zahtevajo časa za premislek. — V nedeljo popoldan je bil shod podavačev. Tu se je poročalo o razmerju delavcev do »Lloyda«. Pri Lloydu se je oglasilo več tujih delavcev, ki so delali pod običajno plačo. Delavci so be pritožili, in ravnateljstvo Lloyda je sklenilo nove delavske pogodbe ž njimi. Ustanovi se »DruStvo pristaniških delavcev". — Mizarski pomočniki so imeli shod, na katerem so se potegovali za zboljšanje. — V Trst je zopet dovoljeno uvažati živino iz Vidma. Novo tovarno sodovioe ustanove v Zagorju ob Savi. Shod v Prevaljah. V nedeljo je »Katoliško delavsko društvo« v Prevaljah imelo shod, na katerem sta govorila delavski tajnik g-Gostinčar in prevaljski gospod kapelan. Shod je bil prav dobro obiBkan. Deklamatorični večer v korist podpornemu zalogu zagrebškega dijaštva, ki ga je v areni »Nar. doma« sinoči priredila g. Matilda Teodorovič s svojim sinom, je privabil dokaj občinstva, ki je pohvalno sprejelo posamne prednašane točke vsporeda. ljubljanske novioe. Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Jakoba gospod Da-niel M a k a r , posestnik in gostilničar v Metliki, z gospodično Agato Cešnovar i i Ljubljane. — G. Alojzij Pegan, notarski kandidat v Ljubljani, je bil včeraj na tožbo g. Fr. K a n d a r e t a zaradi razžal. časti obsojen na 40 K globe. — Umrla je na sv. Petra cesti štev. 23 gospa Ce*ko. — Pazite na otroke! Triletna hčerka čevljarja Pavla Šventnerja se je igrala včeraj popoludne na bregu Gradašice v Trnovem. Dekletcu je spodrsnilo in padlo je v vodo. Utonilo bi, da je ni rešil mizar Ign. Vehar. — Na breguLjubljanice z a s p a 1 je na sv. Petra nasipu včeraj popoludne v pijanosti 541etni delavec Jožef Jankovič z Brezovice. Nakrat se je po strmini zvalil v Ljubljanico. V istem trenotku je prišel mimo oddelek priailiencev, ki je prišel na pomoč s smrtjo borečemu se možu. Jankoviča so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. — Potresno tresenje so zaznamovala včeraj ob pol 1 ure popoludne orodja v tukajšnji potresni opazovalnici. Središče potresi je bilo pri Korfu, kjer je bil jako močan potres. — Konji b p 1 a š i 1 i. Včeraj popoludne so se spla-šili konji posestnika Andreja Verhovca na Poljanski cesti. Gala pokrivalo orožnikov. Orož niki baje dobe za slavnostne prilike na svoje čelade čop konjske žime. Županom v Beljaku je bil izvoljen soglasno Friderik Scholz. Samomor učitelja. V Gradcu je skočil preko Franc Karlovega mostu učitelj Va-clav S tur m. Priletel je s toliko močjo ob skale, da si je razbil črepinjo. Vzrok samomoru je neozdravljiva bolezen. Stavke. Stavkujočih zidarjev in stav-binskih delavcev v T r s t u je 1980. Delo počiva na 37 zgradbah. Delavci zahtevajo, da 6e razdele v tri kategorije in sicsr tako, da bi prva kategorija dobivala 5.20 K dnine, druga 4.60 K in tretja 4 K. Delavni čas naj bi se določil za vse leto od 7. ure zjutraj, do 5. ure popoldne z 1 in pol urnim odmorom. Delavci, ki so izpostavljeni nevarnosti, dobivati bi morali 50% poviška. Za pomožne delavce zahtevajo sledeče dnine: delavci 3.20 K, žene 2.40 K in vajenci 2 K. Za ponočno delo zahtevajo 9 urni delavni čas in podvojeno dnino. V svoji spomenici stavijo delavci še nekatere zahteve glede praznikov in drugih določb. Tudi v Lvovu se je pričela stavka stavbinskih delavcev. Stavka okolu 1000 zidarjev. V čistilnici riža pod Skednjem se je zopet pričelo z delom. Delavci so dobili nekaj poboljskov, delavni čas se je znižal od 12 na 10 ur. Most čes Sočo pri Gorici. Zgradba tega velikega mostu se je zaradi nenadnih zaprek ustavila. Na interpelacijo poslanca Lenasija je odgovoril min. predsednik, da je po pogodbah z dunajsko tvrdko Gaertner in s tovarno Wagner zagotovljeno nepretrgano nadaljevanje zgradbe. Krojaška sadruga v Gorici imela je koncem leta 1901 270 članov s 619 deleži. Prometa je imela 316.847-70 K, blaga je razprodala za 165 288 94 K; stanje deležev je znašalo koncem upravne dobe 28.384-20 K, skupna aktiva pa 149.045 14 K. Čistega dobička je bilo za 4667*50 K. Na predlog načelBtva je sprejel občni zbor sledečo razdelitev čistega dobička: 1. 2odstotno dividendo deležem; 2. 100 kron kot nagrada načelstvu ; 3. 200 kron kot nagrada poslovodji; 4. 250 kron kot dar »Solsk. domu«; 5. 1000 kron kot prirastek podpornega zaloga trgovskega osobja zadruge; 6. vse ostalo se nakaže rezervnemu zakladu. Umor ▼ vojašnici V artilerijski vojašnici v Gorici je včeraj inspioiral podčastnik Franc Lainacher. Ko je došel na mesto, kjer je stal na straži artilerist J. Sadelčič iz Celja, ni dobil na vprašanje za dnevno geslo nobenega odgovora. Vprašal je še enkrat. Zopet ni dobil nobenega odgovora, na kar se je obrnil, da gre po patruljo. V istem hipu je počil strel. Lainacher se je zgrudil zadet in je umrl v bolnici, badelčič, ki je bil takoj aretiran, je izjavil, da je puško imel k strelu pripravljeno, a da se je po nesreči izprožila. Točo in hudo uro so imeli v Mare-z