OB PRENOVI SPOMENIKA
Pri zgodovinskem krožku smo raziskovali kultumo dediščino pri nas in v naši bližnji okolici. Za pomoč smo prosili tudi strokovnjake in institucije.
Ko smo iskali podatke o spomeniku vojakom domačinom, padlim v 1. sv. vojni (stoji v Polju pred pokopališčem, odkrit je bil leta 1926; kip je delo Lojzeta Dolinarja, oprijelo se ga je ime Kranjski Janez), smo se obmili tudi na gospo Anko Doma iz Občinskega sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Prijazno se je odzvala in nam povedala vse o obnovi tega spome-nika (rekonstrukcija je bila končana leta 1992). Na koncu pa nam je svetovala, kako naj nalogo zaidjučimo s konkretnim delom.
Odločili smo se poiskati spomenik, potreben obnove.
Našli smo ga na pokopališču v Po-lju, na levi strani ob zidu. Prav tako je posvečen vojakom iz 1. sv. vojne, a tokrat nedomačinom vojakom tuje narodnosti. Bili so z vseh vetrov: iz Poljske, Češkoslovaške, Nemčije, Rusije, Jugoslavije... 24 po številu. Kot ranjenci so se zdravili v bolnici Studenec pri Ljubljani. Niso preživeli in zadnji počitek so našli na pokopa-lišču v Polju.
Po 1. sv. vojni so jim postavili spo-menik, a zob časa je opravil svoje.
Zato smo se odločili, da pošljemo pobudo za obnovo spomenika na Ob-činski sekretariat. Opremili smo ga tudi s fotografijo.
Delo je v okviru javnih del prevzelo podjetje Ulrih iz Ljubljane. Povabili so nas, naj si ogledamo, kako tako delo poteka. Delno smo se s tem sez-nanili že v šoli, saj nam je g. Bogovčič iz Restavratorskega centra o tem pri-pravil razstavo, razlagal pa nam je tudi ob diapozitivih. Na pokopališču pa nam je g. Zidar razložil posamezne faze obnove, seznanil nas je z materi-
ali in tudi šolanjem za ta poklic. Gle-dali smo potrpežljivo in natančno delo strokovnjaka. Oči in roke resta-vratorja so neutrudno delale. Nje-govo dleto je okusilo že mnoge stare stvari, takrat pa je pred našimi očmi spomenik dobival nekdanjo podobo.
Ob končanem delu smo se vsi sode-lujoči zbrali ob spomeniku, prinesli rože, prižgali svečko in povedali ne-kaj priložnostnih besed. Zvedeli smo, da bodo opravili še nekaj manjših del: prebarvali ograjo, zamenjali pesek, uredili zid. Skupaj smo si ogledalr še en skupinski grob, posvečen borcem NOB, kjer se je zelenje že močno razraslo. Tudi za to bodo poskrbeli.
Med ogledom restavratorskega dela smo vse bolj spoznavali, koliko ljubezni in truda je treba vložiti v neko stvar, da se povrne v prejšnje stanje. Sklenili smo, da sami nikoli ne bomo   namerno  poškodovali   nobe-
nega spomenika ali česa drugega. Na sprehodu po pokopališču pa smo spoznali, da bi tu lahko potekala prava učna ura, saj so se udeleženci obeh svetovnih vojn znašli nazadnje tu.
Vedeli smo, da smo lahko na ta način prispevali k urejenosti pokopa-lišča pred 1. novembrom.
Za  zgodovinski   krožek   OŠ   Zado-
brova
PETRA REKAR in mentorica MAJDA TEKAVEC