Poi“r»o“SriVgS“^1,“- Cena 50 lir TRST, nedelja 19. septembra 1965 Leto XXI. - Št. 223 (6201) BUTAN HVDERABAD BARMER LKUTA DVARKA N Dl JA Arabska £Porjz_ BOMBAV. Praznik mladine TVanes se bodo ponovno zbra-| f li v Trstu na stadionu «Pr-vi maj» mladina iz slovenskega zamejstva in gostje iz sosednih področij matične domovine. Ta širok odziv mladine iz najrazličnejših krajev daje ((Prazniku mladine« poseben pomen in vrednost. Dokazuje, da je slovenska mladina enotna in nedeljiva, da je ne ločujejo administrativne ali državne meje, saj so skupni naši cilji, to je delovati za dvig našega naroda, naše kulture in tradicij. Se poseben poudarek pa daje temu prazniku prisotnost gostov iz Slovenije, kar izpričuje živo zanimanje matičnega naroda za delo in razvoj naše manjšine. Z matično domovino nas vežejo jezik, kultura in tradicija in, kot do sedaj, hočemo vedno tudi v bodoče črpati iz bogate zakladnice kulture in tradicij, v katero smo zamejci tudi veliko prispevali. Matični narod je živo deblo, ki ohranjuje obstoj in kulturno rast nas Slovencev v zamejstvu in nam je glavna opora v prizadevanjih za naš narodni in kulturni napredek in razvoj. Prepričani smo, da so manjšine velik činiteli zbliževanja med narodi. Mi, Slovenci v Italiji, smo in moramo ostati most med slovenskim in italijanskim narodom in s tem tudi med obema sosednima državama. Ta most naj vedno bolj omiljuje trenja in razlike ter naj prispeva k boljšemu razumevanju in sodelovanju ter tako predstavlja ozračje miru in sožitja med narodi. Iz teh razlogov si mi, slovenska mladina, želimo, da bi se napori v tej smeri uresničili ter da bi tako izginil, na srečo že pojemajoči vpliv takih elementov, ki se na vse načine trudijo, da bi naša manjšina ne dobila tistega, kar ji pripada. Prav v zadnjem času smo ponovno videli na delu te ljudi, ki so jih blagoslavljali tisti, ki bi morali biti med prvimi pri oznanjevanju bratstva in ljubezni med ljudmi. Ves ta hrup so zagnali ob izvolitvi slovenskega svetovalca v občinski odbor tržaške občine. Ni tu mesto, da bi ocenjevali razne politične sporazume, ki so do tega privedli. Poudarjamo samo to, da upamo, da se je s tem začela — upajmo za vselej — rušiti politika diskriminacije, in da bomo Slovenci tu enakopravni, da bomo živeli med enakimi. Tistim, ki so slovenskega svetovalca izvolili, za kar jim gre vse priznanje, pa povemo še enkrat, da se s tem dejanjem, še niso avtomatično rešila vsa vprašanja. Kampanja proti Dušanu Hreščaku je bila le pretveza, saj je vsa gonja, kakor je v Trstu že v navadi, takoj dobila pečat odkritega napada na Slovence in na naše ustanove. Ker da ni ((formalnih določb«, oblasti niso seveda mogle, kot že marsikdaj, reagirati, da bi se rasistične demonstracije že v kali zatrle. Ko gre za kak drugačen primer, se formalne določbe takoj najdejo, kot na primer, ko je treba prepovedati plavi, rdeči in beli trak na štafetni palici ((Spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve«, prepovedati ob isti priložnosti venec z enakim trakom v Rižarni. Vedno smo trdili, da mora biti slovenska manjšina v Italiji enotna in složna, ko nastopa v obrambo svojih pravic. Konkretni primeri nas učijo, kakšni so uspehi. Vemo, da je združitev vseh Slovencev v eni stranki ali volilni grupaciji zaradi prevelikih idejnih razlik nemogoča in tudi nerealna. In prav zaradi tega si ne sme nihče lastiti monopola nad slovensko manjšino ali pa celo določati, kdo Je Slovenec in kdo ne. Zavedati se moramo, da smo kot manjšina izpostavljeni raznim bolj ali manj hudim in milim oblikam pritiska in raznarodovanja in da bomo tem kljubovali uspešno, le če bomo enotni, če bomo pozabili na stare homatije in razprtije in če bo vsakdo nekoliko popustil. Toda med mladino veje nov, zdrav duh in prepričani smo, da bomo v bodočnosti te težave premagali. Seveda je treba še mnogo dela in truda. Nekaj korakov v tej smeri je že bilo napravljenih, a veliko več jih bo še treba. Da je do tega prišlo, je tudi velika zasluga mladine, ki je prepričana in na ves glas zahteva, naj se preneha s strankarskimi ločevanji, ko gre za zaščito narodnih pravic, ko gre za naš lepi in moderni Kulturni dom. Kulturni dom naj postane center življenja manjšine, enotnost naj se v njem ustvarja in iz njega naj prihaja. Spoznali smo nujnost enotnosti pri naših akcijah, pri našem delu, pri STEDU, v časih pobalinskih napadov na naše ustanove. Nismo spoznali te potrebe na sestankih, kajti to bi bila formalna, neresnična enotnost, ampak jo občutimo v nas samih, pri naših vsakodnevnih naporih za napredek našega malega, a vendar tako velikega naroda, za katerega obstoj se borimo tu, na skrajnem zahodnem robu, kjer prebivamo Slovenci. Mladina se mora aktivno vključevati v slovenske narodnoobrambne organizacije ter se truditi za še večjo poživitev delovanja zamejskih Slovencev. Mora biti v prvih vrstah borbe za narodnostni obstoj, kakor so bili pred leti voditelji upora proti nasilju mladinci, ki so za naše boljše življenje žrtvovali svoje življenje! Naše delo mora sloneti tudi na študiranju problemov, v njih poglabljanju, da se na tak način doseže njihovo uresničenje. Ta duh pobude, energije, navdušenja in enotnosti mora vnašati v celotno naše življenje prav mladina, ki pa se pri tem ne sme omejiti samo na narodnostna vprašanja, ker se tudi take rešitve povezujejo s splošnimi socialnimi, gospodarskimi in političnimi razmerami. Program, zlasti naloge so velike. Vemo, da so različna mnenja o nadaljnjem razvoju mladinskega gibanja, in prav zato je pravilno, da se o vsem odkrito govori in javno obravnava in da pri tem vsi sodelujemo ; to pa zato, ker bi ne bilo prav, da bi se mladinske pobude zožile na kak ozek krog. Mi nimamo nič skrivati. Naš cilj je, da bi tudi na tak način vzbudili zanimanje čim večjega števila zavedne mladine, in tudi starejših, za naše probleme, za delovanje za boljše življenje našega naroda. Naj bo tudi ta ((Praznik mladine« pomemben mejnik v nenehni borbi in aktivnem sodelovanju ter medsebojnem povezovanju med vsemi zamejskimi Slovenci. IGOR KOSMINA 0 200 400 600 800 |-------1--------1-------1--------1 KITAJSKA y----Bzngo. (s k_i_ J- :==: 2 a L t v— - Vojni spopad, ki se je vnel med Indijo in Pakistanom, postaja vedno nevarnejši za svetovni mir. Prav med prizadevanji glavnega tajnika OZN U Tanta, da hi dosegel od obeh vlad začetek pogajanj za konec bojev, je kitajska vlada poslala Indiji ultimat z zahtevo, da mora odstraniti obrambne postojanke na meji med Sikimom in Tibetom. Indija je odločno odgovorila, da se bo branila, če bo napadena. Vse ka*e, da hoče Kitajska s pritiskom na Indijo na tej meji pomagati Pakistanu. V Novem Delhiju se bojijo, da bo Kitajska izkoristila sedanje stanje In celo napadla Indijo. Morebitni k'tnjski napad bi imel izredno huje posledice, ker bi s tem nastala nevarnost, da v spopad posežejo še druge velesile in da se "ojna razširi še na druga področja. Gornja slika kaže odred ndi.iske vojske na ulicah prestolnice. Dnevi soglasja Prelepi sončni dnevi sijejo sedaj, ko si poletje in jesen prijazno podajata rok6. Sonce ne muči več z žgočo navpičnostjo. Nagiblje svoje žarke v pohlevno, božajočo pošev-nosi, da se jih koža kar ne more dovolj nasrkati. Zelenina gord in modrina neba, tudi v odsevih mor jd, že skoraj boli od sladke miline in neizrazne lepote. Pa kaj bi tisto, ko nam v te prelestne dni sije obenem še dru go, še lepše sonce! To nas ogreva od znotraj. Vzhaja iz bratskega in blagega soglasja slovenskih src ob vpisovanju naših najmlajših v slo venske otroške vrtce in v prve raz rede osnovne šole. Ce so si bili Slovenci vsa leta povsem edini v zdravem, naravnem nazoru, da se mladina najuspešneje izobražuje v materinem jeziku, se je ta skupna misel prav te dni še bolj poglobila in utrdila kakor priča poziv Odbora za slo vensko šolo slovenskim staršem naj se odločijo v soglasju z last no narodnostjo in v blagor svojih otrok, da si bodo ti v jeziku, ki jim je najbližji, širili dtt hovno obzorje in cenili vrednote lastnega naroda. Pa tudi mladna sama poudarja v vabilu na praznik mladine svojo nedeljivost v težnji po resničnem navredk.u, po enotnosti in borbenosti za slovensko šolstvo, ki je vse lej bilo in vselej bo najzaneslji vejši temelj za nadaljnji razvoj slovenske kulture. Na enako struno je uglašeno vse slovensko časopisje v Italiji. Cio vek z veseljem prebira te dni na ši liste raznih smeri. V tem vpra šaniu ubirajo vsi eno samo smer iz vseh se razlega soglasen klic: "Slovenski starši, vpišite svoje otroke v slovensko tolo!» Svojevrsten in prav posebno ganljiv je tak od me v v "Matajurjus, glasilu Slo vencev v videmski pokrajini, ki pravi med drugim: "Tudi mi še enkrat prosimo za popolno spošto vanje naše jezikovne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini in ki je na žalost najbolj pozabljena in zanemarjena. Slovenci v videmski pokrajini zahtevajo sedaj vso potrebno pomoč, da se bo mogla pri četi toliko pričakovana ekonomska obnova, Se preden se bo stanje poslabšalo. Prosijo tudi, da bi jim bile dane tudi vse tiste ugodnosti katere že uživajo Slovenci v go riški pokrajini in na Tržaškem začenši s šolskim poukom v mate rinem jeziku.» Ali demokratična republika res ne uvideva, da je PO PEKINŠKEM ULTIMATU INDIJI Premiki kitajskih čet na sikimski meji U Tantova posvetovanja z delegati ZDA in SZ Varnostni svet nadaljuje U Tanta - Johnson razpravo - Britanska vlada podpira akcijo v stalnem stiku s svojimi svetovalci aNehajta, mar nista slišala, kaj je rekel U Tant?» («T/te Guardian,)) NEW YORK, 18. — Varnostni svet Združenih narodov se je danes ponovno sestal v zvezi z indijsko-pakistansko vojno. Seja se je začela nekoliko kasneje, ker so se nadaljevala posvetovanja med raznimi delegati. Po včerajšnji seji so bila številna posvetovanja zlasti med ameriškim delegatom Gold-bergom, ki predseduje varnostnemu svetu, tajnikom U Tan-tom in sovjetskim predstavnikom Fedorenkom. V varnostnem svetu se opažata dve tendenci. ZDA so baje naklonjene resoluciji, ki bi v smislu sedmega paragrafa listine OZN določila stroge u-krepe v primeru, da Indija in Pakistan ne bi izpolnila navodil varnostnega sveta. Taka resolucija bi omogočila morebitne gospodarske sankcije ali pa tudi nastop mednarodnih sil Združenih narodov. Druga skupina držav, ki jih vodi Jordanija, se zavzema za sprejem manj stroge resolucije. Sovjetska delegacija pa je zahtevala časa da se posvetuje s svojo vlado. Prvi govornik je bil pakistanski predstavnik Zafar, ki je zavrnil Indijske obtožbe o zaroti med Pakistanom in Kitajsko. Dejal je, da Pakistan ni napadel Indije leta 1962, ko je Kitajska napadla Indijo. Trdil je zatem, da je kašmirsko vprašanje ((lokalna zadeva«, in da Pakistan ne želi, da bi se spopad spremenil v mednarodni spopad. Govornik je posvaril Varnostni svet, naj ne določi sankcij proti Pakistanu. Dodal je, da je Pakistan neprestano zahteval izvedbo resolucij, ki jih je varnostni svet sprejel pred 17 leti, in ki določajo plebiscit v Kašmlru. Na koncu je dejal: ((Pakistan rajši žrtvuje vse, kakor pa da bi se odrekel slovesni obveznosti, ki jo je prevzel do svojih bratov v Kašmlru, da Jim zagotovi samoodločbo.« Po govoru pakistanskega delegata je bila seja prekinjena. Indijski delegat v varnostnem svetu minister Cagla je časnikarjem izjavil, da do sedaj kitajske čete niso vdrle na indijsko ozemlje. Med telefonskim pogovorom s Sastrijem pa Je zvedel, da so kitajske čete izvedle ((sondiranje« in so se utaborile na štirih krajih meje. Angleško zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da britanska vlada v celoti podpira U Tantove napore za rešitev indijsko-paldstanskega spora. Londonska vlada je mnenja, da so osnove U Tantovega poročila koristna podlaga za nadaljnje nujne razgovore v varnostnem svetu. Zvedelo se je, da bo angleški državni minister za odnose s Com-monwealthom odpotoval Jutri v Washington na razgovore s tamkajšnjimi voditelji. NOVI DELHI, 18. — Indijsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so opazili premike kitajskih čet v bližini sikimske meje, ki je indijski protektorat in meji s Kitajsko. Predstavnik indijske vlade je Sporočil, da so o-pazili kitajske čete blizu kitajsko-lndijske meje na severozahodu in na področju Siklma. Na sevemo-zahodnem sektorju Je predstavnik omenil kraj Demochok, ki je na inHI iclri efronl mntn tvinel T o Ja. kom in Tibetom, približno 450 kilometrov Jugovzhodno od kaš-mirske prestolnice Srinagar. Demochok so kitajske čete zasedle med boji leta 1962 in je nato ostal . na ((demilitariziranem področju«, kakor so ga določili Kitajci. Znano Je, da je kitajska vlada dala Indiji tri dni časa, da poruši svoje vojaške utrdbe na sikimski meji. Ta kitajski ultimat poteče ob eni uri zjutraj v ponedeljek po kitajskem času (ob 18. uri v nedeljo po srednjeevropskem času). Dopisnik indijske poročevalske agencije piše iz sikimske prestolnice, da so na meji med tem kraljestvom in Tibetom opazili številne odrede kitajske vojske. Dopisnik pravi, da so videli 500 kitajskih vojakov v bližini treh gorskih prehodov, ki povezujejo ti-betsko dolino Cumbi z vzhodnim Sikimom. Gre za tri gorske prehode, ki jih kitajska vlada omenja skupno z drugimi kraji, kjer bi morala Indija porušiti svoje vojaške utrdbe. V Novem Delhiju so uradno zanikali trditve, da so kitajski vojaki prekoračili indijsko mejo. Vendar se vztrajno širijo govorice, da Je prišlo do prekoračenja meje v nekaterih krajih Ladaka. Govori se, da ima Kitajska na tej meji 10.000 vojakov, ki so pripravljeni na napad, in ki hi se mogli združiti z vtihotapijenci, ki so prišli iz Pakistana v Kašmir, ter nato napasti Srinagar. Poveljnik indijskih čet v Sikimu je izjavil, da so se tri skupine kitajskih vojakov zelo približale meji med Sikimom in Tibetom. Predstavnik indijske vlade je nocoj potrdil premike kitajskih čet na sikimski meji. Poveljnik indijskih čet v Sikimu Je izjavil, da so tri skupine kitajskih čet po 200 vojakov vsaka prišle davi do 500 metrov od prehoda Natula, ki pelje v Gangtok, prestolnico Siklma. Poveljnik je dodal, da je dal ukaz vojakom, naj ne streljajo, če Kitajci ne prekoračijo meje. Pripomnil je: «Ti premiki kitajskih čet so nedvomno izzivalnega značaja. Ce bi se Kitajci Se dalje približali prehodom in bi začeli streljati, bomo seveda prisiljeni odgovoriti.« Ameriški poslanik Bowles se Je danes pogovarjal z indijskim notranjim ministrom in z načelnikom Sastrijevega tajništva v zvezi s premiki kitajskih čet ob meji. WASHINGTON, 18. — Pred- stavnik tiskovnega urada Bele hiše Bill Moyers je na tiskovni konferenci Izjavil, da Je predsednik Johnson v stalnem tesnem stiku s svojimi glavnimi svetovalci, med katerimi sta državni tajnik Dean Rusk in tajnik za obrambo McNamara. Dodal je, da Wa5hington v največji meri podpira napore glavnega tajnika OZN U Tanta za sporazumno rešitev spora med Indijo in Pakistanom. Pripomnil je, da predsednik upa, da bo varnostnemu svetu OZN uspelo kmalu rešiti spor. Moyers ni hotel govoriti o (Nadaljevanje na 2. strani) slovenska skupnost brez slovenske šole velik nesmisel in — še večji evropski škandal? SlovensKi otroci ne smejo na nobenem kosu slovenskega ozemlja zanemarjati in pozabljati svojega materinega jezika, ne v domači narečni ne v književni obliki. Dosedanji razvoj našega književne ga jezika in slovstva je tako pomemben in važen, da se upošteva kakor drugi kulturni jeziki tudi v mednarodnem merilu, kakor smo videli nedavno v Ljubljani. V glavnem mestu Slovenije je bil v okviru Organizacije združenih narodov večdnevni seminar o človeških pravicah v večnarodnh skupnostih z osemdesetimi predstavniki edeindvajsetih držav. Razpravljali so o pravicah na splošno, posebej pa še o pravicah uporabljanja materinega jezika. Za nas. ki se že vso dobo svoje pripadnosti k Italiji z bolj klavrnimi uspehi pote gujemo za take pravice, so take mednarodne razprave tn taki mednarodni sklepi življenjske važnosti Prav tako pomembno je bilo zborovanje svetovne organizacije književnikov, včlanjenih v PEN-KLU BU, ki je bilo več dni na Bledu Te prireditve so se vršile na naj višji, svetovni ravni in so pripomogle, da so se Slovenci s svojim jezikom in slovstvom povzpeli na prav tako raven. Današnje slovenske šolske ustanove, ki sprejemajo naše najmlaj še pod svoje okrilje, bodo njih srca in glave polnile z občečloveškimi čustvi in mislimi, s smislom za skupno delo in življenje, z naklonjenostjo do rojakov in sosedov. Njih učitelji in učiteljice jih bodo spremljali z očetovsko in materinsko ljubeznijo in brižnost-jo od praga učenosti vse iMe in vtše. do koder sega učni . načrt vsake Sole, in se bodo z njimi veselili njihovih uspehov in njihove duhovne rasti Bližina italijanskih Sol in pogosto srečavanje italijanskih učencev jih bo navajalo k mirnemu sožitju, k spoznavanju, da smo v ist' deželi vsi enakopravni in ima mo vsi pravico vsak do svojega šolstva, svojega izobraževanja in svoje kulture. Družbeni vpliv slovenske šole je neznansko oddaljen od tistega klavrnega ozračja, ki so mu nedavno podlegle maloštevilne, zapeljane skupine tistega italijanskega mladinstva. ki je ondan razgrajalo in vpilo po tržaških ulicah zcoer Slovence. Glavne italijanske stranke in organizacije obsojajo teke nastope prav tako odločno kakor sloi'enske Sola ima pri tem na obeh straneh prevaino nalogo, da vzgaja nove rodove v duh« medsebojnega razumevanja in spo števanja. Tako bo tudi šo’a na svojem področju pomagala ublaže-vat; nasprotja, krhati ostrine in utrjevati duha resničnega bratstva med sosednimi narodi. Sosedstvo med Slovenci tn Ita lijani je v teh krajih zgodovinska nujnost, ki traja stoletja in stoletja in je nihče ne more izbrisatt, ker bi tako početje bilo nenaravno in protinaramo Vsa stoletja skorai stalne jezikovne meje med slovanskim in latinskim plemenom pričajo, da je bilo sožitje ob njej zmeraj znosno in človeško, ponekod pa včasih tudi prijateljsko. Ena sama italijanska vladavina je štiri leta po prvi svetovni vojni ob jezikovni meji zbesnela in razglašala načelo, da bodi Italijan Slovencu v Italiji volk. Nekaj nad dve desetletji je ljuta izvajala ta svoj nauk — a jezikovne meje ni premaknila Volčjost jo je zapelja la v take svetovne napetosti, da si je iz njih sama spletla zanko za vrat in pahnila Italijo v največje ponižanje in v najhujio sramoto. Zdravo jedro italijanskega naroda pa se je naglo okrepilo in ustvarilo današnjo republiko Ce v tej danes za Slovence še ni vse tako, kakor bi moralo biti, so to pobolečki prejšnjega stanja, ki pa ne bodo mogli predolgo trajati. Da pri nas ne bodo trajali, za to morajo poleg Italijanov skrbeti tudi Slovenci ter se na vse kriplje otresati krivic, ki se jim še vsiljujejo. Slovenska šola ima v tem prizadevanju svojo važno nalogo. Služiti mora vsem Slovencem, skrbeti za to, da bodo poznali vsi Slovenci poleg svojega narečja tudi slovenski književni jezik, zgodovino slovenskega slovstva v mejah učnega načrta vsake šole, obseg in zgodovino vsega slovenskega ozemlja ne glede na današnje državne meje in zgodovino slovenske kulture, zopet v mejah učnega načrta vsake šole. Slovenska šola mora skrbeti za to, da izide vsak njen učenec iz nje z zadostnim slovenskim znanjem, ki mu bo služilo v nadaljnjem življenju, s takim znanjem, s kakršnim izide italijanski učenec iz svoje italijanske šole, ki mu je dala dovolj ANDREJ BUDAL (Nadaljevanje na 2. strani) 5AR AGAT V SANTIAGU Tudi Čile zaskrbljujejo odnosi z evropsko gospodarsko skupnostjo Zaključno poročilo o razgovorih med Saragatom in argentinskim predsednikom lllio SANTIAGO, 18. — Današnji dan obiska predsednika Sa-ragata v prestolnici Čila je bil posvečen protokolarnim dolžnostim. Saragat je dopoldne položil venec pred spomenik narodnega junaka gen. Bernarda 0’Higginsa. Nato mu je predsednik Frei predstavil v vladni palači člane vlade in priredil kosilo. Politični pogovori pa so bili vče. — raj in so trajali dobro poldrugo uro. Pri pogovorih je v bistvu šlo za izpopolnitev stališč, o katerih so razpravljali že med obiskom predsednika Čila v Italiji, Razpravljali so o vseh najvažnejših političnih in gospodarskih svetovnih vprašanjih, poleg tega pa še posebej podrobneje o dvojestran-skih odnosih. V ospredju pogovorov pa so bili odnosi med skupnim evropskim tržiščem in celotnim področjem Južne Amerike, kar ne zanima samo Čile temveč vse države, in o čemer je bilo govora že med obiskom v Argentini. Predstavniki Čila zato pričakujejo od Italije, da bo v okviru Evropskega skupnega tržišča zagovarjala bolj odprta stališča. Pogovor med obema predsednikoma je nato zajel nekatera splošna vprašanja in predvsem vojno med Indijo in Pakistanom ter položaj v Alžiru. Popoldne se je pogovor nadaljeval med obema zunanjima ministroma, k; sta razpravljala predvsem o dvojestran-skih vprašanjih. Po obisku v Argentini so objavili uradno poročilo ki v uvodu opisuje obisk Saragata. V drugem poglavju govori o enakih temeljnih političnih načelih, ki vodijo obe republiki, ki temeljijo «na načelih demokracije, svobode, go- spodarskega in socialnega razvoja, mirnega sožitja in spoštovanja med naredi.« V poročilu se posebe poudarja velik pomen Organizacije združenih narodov in njenega poslanstva v korist miru. Argentinske oblasti so soglasno z ostalimi državami Latinske Amerike odločene podpreti združevanje teh držav. Italija in Argentina pa se strinjata o potrebi bolj intenzivnih odnosov Latinske Amerike z Evropo in ZDA in da je treba odstraniti vse morebitne težave. Gleoe dvojestranskih odnosov se je Italija obvezala, da bo tudi letos pokrila primanjkljaj plačilne bilance med Italijo in Argentino, ter da bo krepila tehnično sodelovanje na 'osnovi načrtov o razvoju, ki upoštevajo v prvi vrsti razvoj železarstva. Dogovorili so se, da bodo sezidali novo poslopje za italijansko šolo v Buenos Airesu, za kar bo Argentina darovala zemljišče, Italija pa bo prispevala potrebna sredstva. Zanimivo je tudi, da so sklenili, da je treba izvesti člen 4 kulturne pogodbe, ki predvideva obojestransko priznanje diplom. Razpravljali so o krepitvi sodelovanja RAI-TV, o potrebi krepitve letalskih zvez in končno zaključili poročilo z omembo pomemb-............................ nostj takih stikov. Ob koncu obi- sicer na ameriškem ozemlju. Časnikarji so predstavnika Bele hiše spraševali, ali bosta Johnson in papež govorila tudi o navezavi diplomatskih odnosov med ZDA in Vatikanom. Predstavnik pa na vprašanje ni odgovoril, V ameriški prestolnici so mnenja, da je malo verjetno, da bosta Johnson in papež govorila o tem. Prav taka ne verjamejo, da bo prišlo da uvedbe diplomatskih odnosov med ZDA in Vatikanom. Bolj verjetno je, da se bodo pozneje povrnili k formuli, ki Jo je bil uporabil Roosvvelt, ko je imenoval v Vatikanu svojega (osebnega opazovalca«. Casablanca, is. — Danes se je začelo v Casablanci 47 redno zasedanje Arabske zveze. Navzoči so zunanji ministri držav članic. Koča Popovič kandidat za predsednika skupščine OZN NEW YORK, 18. — Jugoslovanska delegacija je poslala danes 11S državam članicam OZN pismo, v katerem uradno napoveduje kandidaturo bivšega zunanjega ministra Koče Popoviča za predsednika 20. zasedahja glavne skupščine OZN. Pismo pravi, da se kandidatura Popoviča naslanja na resolucijo, ki so jo sprejeli na 18. zasedanju skupščine glede rotacije predsedstva med regionalnimi skupinami, in dodaja, da »podpora, ki jo veliko število držav daje kandidaturi Koče Popoviča, dopušča domnevo, da ne bo proti njemu postavljena druga kandidatura*. Tito obišče Bolgarijo BEOGRAD, 18. — Na vabilo pre-zidija narodnega sobranja Ljudske republike Bolgarije in centralnega komiteja bolgarske komunistične stranke bo predsednik republike maršal Tito s soprogo od 22. do 27. septembra u-radno obiskal Bolgarijo. Odločno stališče CGIL glede reforme uprave V ponedeljek prične senat razpravo o spremembah zakona Merim RIM, 18. — Tiskovni urad CGIL Je sporočil, da Je tajništvo sindikata skupaj s predstavniki Feder-statali proučilo položaj in da bo o končnem stališču odločal izvršni odbor federacije sindikata državnih uslužbencev, ki se bo sestal 25. in 25. septembra. Na sestanku z ministrom Pretijem, ki bo v sredo 22. septembra, pa bodo nadalje zahtevali naj vlada privoli v pogajanja o celotnem vprašanju reforme državne uprave, oziroma o prejemkih državnih uslužbencev. V poročilu se obsojajo vesti o notranjih sporih v CGIL, «češ da se skuša dejanje notranje demokracije spremeniti v spor, ki bi imel povsem druge cilje«. Senat se bo sestal v ponedeljek, ko bodo razpravljali med drugim tudi o zakonskem osnutku, ki bistveno spreminja zakon od februarja 1958 o ukinitvi javnih hiš, znan kot iimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiiMiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiumui DANES VOLITVE V ZAHODNI NEMČIJI 38 milijonov volivcev izbira med Erhardom in Brandtom Na zadnjih volitvah so socialdemokrati dobili 36.3 odst. glasov, vladna koalicija pa 57.9 odst. Kitajske čete na sikimski meji (Nadaljevanje s 1. strani) kitajskem ultimatu, poudaril pa Je, da se njegove izjave tičejo celotnega stanja, ki je nastalo za radi spora med dvema državama, ki sta prijateljici ZDA. Dodal je, da nima uradnih poročil o vdoru kitajskih čet v Indijo. Predsednik Johnson Je v stalnem stiku tudi z ameriškim predstavnikom v OZN Goldber-gom. Zatem je Moyers Izjavil, da se ne predvideva enostranska akcija ZDA v sedanji krizi. To je -poudaril tudi, ko so ga vprašali, ali bi ZDA eventualno obnovile pošiljanje vojaške pomoči Indiji. Sovjetski odpravnik >, poslov v Novem Delhiju Rodfonov je izročil danes Sastriju pismo, Kosigi-na v zvezi z indij sko-pakistan-■klm sporom. V Novem Delhiju so sporočili, da so Indijske čete odbile vse pakistanske napade in da se približujejo Sialkotu. Ob razmejitveni črti v Kašmiru so se znova vneli boji na raznih področjih. Na fronti blizu Lahora Je relativno mimo. Na jugu, v puščavi Ražastana pa so Indijci odbili poskus pakistanskih čet, da bi zasedle Munabao, ki so ga bili zavzeli indijski vojaki. V Pakistanu pa so objavili u-radno sporočilo, ki pravi, da so bili vsi indijski napadi v zadnjih urah na raznih frontah odbiti. Sporočilo pravi dalje, da so Indijci zgubili v zadnjih osmih dneh 453 tankov. Od začetka bojev pa je po pakistanskih trditvah padlo 6.889 indijskih vojakov. Podpredsednik indijske republike Zahir Husain je govoril prebivalstvu po radiu. Obtožil je Kitajsko, da hoče podrediti afriško-azijske dežele in zatreti svobodo na vsem svetu. Nadaljeval je: «Naj ostali svet stori kar koli, mi dobro vemo našo dolžnost. Ne bomo klonili in se bomo zanesli na vse, kar je plemenitega in velikega v človeku, in z dobro voljo bomo zmagali. Od nas Indijcev, Hindujcev, muslimanov, kristjanov in drugih, katerih dežela je Indija, se zahteva z grožnjo orožja, naj dopustimo, da Kašmir ne more zakonito pripadati Indiji ker je večina teh prebivalcev muslimanov, in da moramo zarali tega to deželo ponuditi Pakistanu. Vse to ni mogoče in se ne bo zgodilo nikoli « pekinški časopisi so objavili danes ostre napade na sovjetske voditelje in Jih obtožili, da Imajo velik del odgovornosti za lndijsko-pakistanski spopad Listi dodajajo da (vse kaže, da hočejo sovjetski voditelji izkoristiti to priložnost da začnejo novo protlkitajsko kampanjo v svetu« BONN, 18. — V Zahodni Nemčiji se Je zaključila volilna kam-ska je Saragat povabit argentm- panja. Volilno pravico ima 38 milijonov in pol volivcev. Od skega predsednika na uraden o- teh je 20 milijonov 900 tisoč žensk in 17 milijonov 700 tisoč bisk v Italijo. moških. Med temi je približno tri milijone in sto tisoč novih volivcev. V Bundestagu so poslanska takole razdeljena: Napovedan sestanek to krSionskl Johnsona s papežem cialci 242 (k temu je dodati devet berlinskih poslancev), so-WASHiNGTON, 18. — Predstav-1 cialdemokrati 190 (in 13 berlin-nik Bele hiše Bill Moyers je spu- - skih poslancev), liberalci 67, ročil, da se bo predsednik Johnson sestal 4. oktobra s papežem Pavlom VI. v New Yorku. Johnson bo odšel v New York 3. oktobra zvečer in bo tam prespal, da se naslednjega dne sestane s papežem. Johnson nima za sedaj namena govoriti v glavni skupščini OZN. Johnson je četrti ameriški predsednik, )ci .5P bo sestal s papežem, toda prvi, ki se be- sestal z njim izven Rima, in Volitve bodo jutri. Izvoliti mora jo 496 članov bonskega parlamenta (Bundestaga). K temu bodo po volitvah prišteli še 22 zahodnober-linskih poslancev, tako da jih bo skupno 518. Mogoče, da se bo število povečalo, ker zahodnonemški volilni sistem omogoča vodilnim strankam, da iz ostanka glasov dobijo še tri do štiri poslance. Na nedeljskih petih povojnih volitvah sl opozicijska socialnodemo iiiiiiiMiMiuiiiiMiniiiiMiiiiiriiHiNiiiiiiiimiiiiHiuiMiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii GRŠKA KRIZA PRED REŠITVIJO ? Stefanopulosu zagotovljena večina? Tiskovna konferenca o programu nove vlade Dnevi soglasja (Nadaljevanje » 1. strani) italijanskega znanja za tivljenje. Le v luči take enakopravnosti se slovenski učenci ne bodo čutili nc zapostavljene ne prikrajšane in premalo zavedni slovenski starši ne bodo imeli nobenih predsod kov o slovenski Soli, nobenih manj vrednostnih kompleksov in nobe nlh protinaravnih izkuSnjav. da bi svoje otroke, kri od svoje krvi narodnostno pačili in jih z nepra tjim vpisovanjem izročali nesloven skim vzgojiteljskim rokam. Sloven ski slovar imenuje take pojave od padniitvo in tudi s Se hujšimi iz razi Učenec drugega razreda šentja kebske šole v Trstu Davor Pečen ko piše v osmi številki »Galeba«. »Ponosen sem, da pripadam male mu slovenskemu narodu, ki je trtvoval toliko sinov za lastno svo bodo in svobodo vseh» (str. 198) Enake razloge za tak ponos imajo vsj slovenski otroci, pa tudi vsi slovenski starši. ATENE, 18. — Prvotno je bilo lereno, da se bo Stetanopuios predstavil parlamentu v ponedeljek, sedaj pa govorijo poročila iz Grčije, da se Do zadela debata v sredo. Po vesteh iz istih virov ima Stefanopulos potrebno večino v parlamentu: 8 poslancev s .a„no uoan.carskih progresistov; 99 desničarske ERE, »s ■‘•.v ■t?**. mmm 'J"A"' *'X ■ i1'1* : '4 i ■ »I -s- gl* - Albert Sirk: Kar dolguješ mrtvim, plačaj do poslednjega beliča, sicer ne boš živel v miru! Te življenjske maksime se Cesto spomnim in kar priznal bom, tem češče, čim bolj zaznavno mi sneg beli lase... Na sploh, ko se bliža jesen in se bogsigavedi zakaj in čemu potikam po Celju... Tudi nedavno sem zašel na celjsko pokopališče, ki smo ga takrat, ko sem bil še študent na tamkajšnji gimnaziji, poznali kot »slovenskega« ali «okoliškega», medtem ko je za ono, drugo pokopališče, v Cretu pod hribom Sv. Jožefa, bilo v splošni rabi ime (inemško« ali «mestno» pokopališče. Takrat mi ni in ni «moglo v glavo«, zakaj razlika med mrtvimi? Potlej pa mi je kaj zlahka «šlo v glavo« še marsikaj drugega! “ ... . 1 , Ne vem katerikrat sem že obstal pred skoraj dva metra visokim nagrobnikom: -t'1 >: ALBERT SIRK akademski slikar * 1887 + 1947 V spomin Mesto Celje Zaskelelo me je globoko v možgane... Da, da! Ze drugo desetletje tone v večnost njegov odhod iz naše sredine... Resda počiva BERT SIRK med mnogimi zaslužnimi Slovenci: dr. Josip Sernec, dr. Vatroslav Oblak, profesor Mihael Zolgar, (tudi moj) profesor Matej Suhač, vladni svčtnik Emilijan Lilek in drugi. Resda je na Bertovem spomeniku eksplicite napisano, da se ga spominja mesto Celje, kar naj nemara takd preberem, da sodi med oblikovalce kulture mesta Celja, čeprav trdim, da je prispeval v kulturo na območju z mnogo večjim premerom; kar zapisal bom: Berta Sirka utemeljeno prištevamo med elito slovenskih slikarjev, s pristavkom «prvi slovenski marinist«! Resda poteče znova In znova in skoraj neusahljiva beseda o «Bertu», kadarkoli želi kak njegov vrstnik pokazati na ((takšnega«, ki se je za življenja odlikoval kot neke vrste ((neponovljiv individuum«, kot človek, ob katerega imenu — se zdi — je treba obstati in globlje razmisliti... Samemu sebi na primer nikakor ne morem oprostiti, zakaj še nisem prispeval k pravičnejšemu in nadrobnejšemu orisu ti-tega obdobja v življenju Berta Sirka, ki ga je Fran Sijanec v monografiji (izdala GREGORČIČEVA ZALOŽBA v Trstu 1952) «odpravil» s šestimi stavki: ((...Sirka in njegovo ženo so izselili s tretjim transportom v Paračin (Srbija), od koder sta se čez dva meseca preselila v Zaječar (vzhodna Srbija). To je bila v tem letu Sirkova druga pot v Srbijo, tokrat kot interniranca, izgnanca, ki je odslej nestrpno čakal na konec vojne, na osvoboditev. V Zaječaru je prevzel vodstvo menze slovenskih «izbeglic», skrbel je kot dober gospodar za dobavo živil, pomagal našim ljudem in domačim po svojih najboljših močeh, pogosto tudi z denarjem prodanih del, poleg tega pa reševal življenja talcev (17). Pod okupacijo ni imel nobene službe, niti ni prejemal begunske podpore. Preživljal se Je samo s slikanjem. Obdelal je vrsto krajevnih motivov ter je priredil dve skromni razstavi (1942, 1944)...» Ali ni teh «šest stavkov« le preskromna »zgodovina« slovenskega izgnanca v Zaječar, v Srbijo — za polna štiri leta svetovne morije?! * • • Prav nocoj, 13. septembra 1965, ko sem sedel za mizo, da začnem zapisovati svoje spomine na Berta, je minilo od njegove smrti že 18 let... Prav v teh dneh pred 24 leti smo slovenski izgnanci v Zaje- «PREROK» čaru ((ustanavljali« DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBEGLIC, skupnost nasilno z rodne grude pregnanih in bratskemu narodu dodeljenih ((tretjemu nemškemu raj-hu nevarnih« ljudi... Organizacija ni bila nikoli in ne kakorkoli ((registrirana«; ni temeljila ne na tem ne na onem zakonu, marveč — »rodili« smo jo in — je živela! In mi z njo. Berta Sirka smo izvolili za predsednika; dolgo, dolgo se je «na vse kriplje« upiral... Za tajnika so izvolili mene. Z Bertom sva stanovala v isti ulici »preko pu-ta»... Razšla sva se leta 1945. Po NOV sva se srečala dvakrat: jeseni 1945 v Celju ter januarja ali februarja 1947 v Ljubljani, na pločniku pred Domom sindikatov, v Miklošičevi ulici... Ko sva se vdrugič — v Ljubljani — stojd na pločniku pomenkovala, mi ni prav nič prikril bridkega razočaranja »nad vsem«... Kmalu zatem sem nem obstal pod težo vesti o njegovi smrti... * * * Ne bom prisegel, da je bilo prav leta 1938, ko sem ga spoznal. Bilo pa je vsekakor 1938-40. Kje neki le? V splošno priljubljeni gostilni PRI TURŠKI MAČKI v Celju, v tisti tesni ulici blizu Mestnega gledališča, ali tudi «pri ŠTOLFI«... ŠTOLFOVI so tudi s Primorskega in so si menda prav zavoljo tega izbrali tak »punkt«, ki je sredi ((primorskega« ambienta... Med hišami skrit; prav blizu je srednjeveški obrambni stolp; znotraj njega «teater», tako da so ljubitelji Talije hočeš nočeš morali mimo vonja po sveže pečenih ribah in «refošku»... Učinkoviti vaba! Kot C ■ Se dandanes vidim Berta Sirlfa sredi razigranega omizja vzdolž stene nasproti vhodnim vratom v točilnico. Bert ni bil visok, vendar najbolj «obilen» v družbi «komparov»; pleča široka, da je bil kot kmečka omara ob zidu. Ovratnik na srajci je držal vselej odpet na stežaj... Kakor vladar brez krone! Levja glava, lasje pa kot žrebčeve grive... Bert je bil pravo žarišče v gostilni... Nic ni dejal, ampak zdajci se je sunkovito dvignil izza mize in že je bilo vsepovsod tiho — v sobi, pa še v kuhinji so se jeziki polegli... In Bert je povedal šalo — »vic« — v strašno polomljenih stavkih; beseda ni bila z drugo povezana, kakor to zahteva slovnica... Ne! Beseda k besedi!... Kakor Bert pri slikanju: s čopičem se je na lahno dotikal palete, se odmikal za korak ali dva, potem pa spet s čopičem... Prav tako pri šalah — beseda k besedi in — poanta »vica«! In krohot je pljusknil v stene in planil skozi priprta vrata na ulico... Toda — Bert ni miroval in se morda «pasel» na učinku... Se se ni smeh polegel, Bert je že — intoniral pesem... Nikogar ni vpraša., češ katero naj bi zapeli? ...Bertu je pesem privrela iz grla... Nihče ni ugovarjal... Vsak, vsi so «AV vejš, de murje ima več barv, kuoker jih sploh je!» Nagrobnik na Sirkovem grobu v Celju pripeli — brez ugovora... Pesem je vžgala pevce, sobo in prek etra še vse «okoli» TURŠKE MAČKE!... • • • Ko zapisujem »strašno polomljene stavke«, ne pretiravam. Bert se z zakoni sintakse ni nikoli sprijaznil. Kadarkoli sem ga prijateljsko poskušal popraviti, me je zavrnil: «Pej kej češ!« In ko sem le nadaljeval, je zamahnil z roko: »Ben! Pusti stat! Tekuo me usl zestuopio, pa basta!« In smo ga res vsi razumeli. • * • Bert Je znal sprožiti salve in salve smeha, medtem ko se sam ni nikoli «krohotal». Kadar pa se že nikakor ni mogel premagati, se je smejal — kot otrok, smeh mu je vrel iz duše kot gejzir, ni ga bilo moč zaustaviti... Njegovim šalam niso bile potrebne «škarje» in ne morda naknadno «žgečkanje», vžigale so ob prvem udarcu. Bert namreč ni niti poskušal pripovedovati, česar ni povsem doumel! In Bertove šale so bile »živopisne«! »Živopisne?« Beseda «živopisac» je bila za Bert« na splošno usodna. Fran šijanec v Sirkovi monografiji pravilno navaja, da Je nemški okupator Sirka najprej pregnal v Paračin, od koder so slovenske izgnance pozneje takratne srbske oblasti razmeščale po notranjosti. No, tako je bila določena tudi skupina za Zaječar, druge skupine pa za druga mesta. V spiske je bilo treba vnesti med drugimi podatki tudi poklic. In Bert Je zase zapisal, da je vertata. Čeravno je bil Bert že poprej večkrat v Srbiji, saj je razstavljal in obiskoval sorodnike v Skopju, vendar — srbščini Bert ni in ni bil kos. Dvomil je v srbskega «sltkaraa 7. naglasom na prvi zlog, ki je povsem enakovreden slovenskemu «slikdrjua z naglasom na drugi zlog. Nekdo mu je prišepnil, pa je zapisal, da je sertatp. Takrat je bil‘župan v Zaječaru inž M. Djordjevič, lastnik gradbenega podjetja, ki je pravkar iskalo — arisdrjaa (tehnika) ali srbsko scrtaiaa. Mestna občina je razmeščala bodoče slovenske izgnance: vsaki premožnejši družini — družino!... Razumljivo, da je župan inž. M. Djordjevič zase izbral — scrtdtaa Berta Sirka. Ta obojestransko dobronamerna zamenjava je bila vsa štiri leta med NOV Cest predmet kramljanja, zakaj, kaj kmalu se je izkazalo, da je bil slikar vsestransko bolj koristen, kot bi bil ristirl... Bert je ničkolikokrat Srbom razlagal svoj poklic. Spet v polomljeni srbščini! Ni in ni mogel do kraja razložiti: »Znate, bratje, ja nišam črtat, koji riše; ja sam živopisac, znate. to je črtat, koji molujelu (- mala, slika). Gostilniška družba kajpak tega ni doumela, marveč je — vanj le strmela. Ce pa bi Bert pribil, «Ja sam slikarla, takrat, »bi Berta razu-meo ceo sveta! m m a Bert je najraje zahajal v preproste gostilnice, v »kafanice«. Prisedal Je h kmečkim ljudem in tudi slehernega, ki je le zaželel, če sme k njemu, prav rad povabil k svoji mizi. Nikoli ni kaj Jaka Slokan dlje molčal, moral je začeti raz-gpvor... V okolici Zaječara žive Vlahi, romunska narodna manjšina, pa Bolgari in tudi ciganov ni malo... Kadar se je Bert zapletel z njimi v »skupinski pogovor«, je nastal — BABILON, pravcati svetopisemski BABILON. Vsakdo je govoril svoj Jezik, Bert pa v vseh in v nobenem jeziku... Vzlic temu so Berta vsi razumeli — po mimiki in gestah! Bert je medtem neopazno študiral »tipe«! Kolikokrat me je opozarjal na tega ali onega! Razpredal mi je načrte, kako ga bo upodobil kot skico za detajl, delček vilike slike, ki jo bo ustvaril — po vojni... Koliko teh »tipov« je ostalo — nedokončanih! Tudi tista vtlika slika o SLOVENSKEM morju je pokopana s Sirkom. • • • Nam Slovencem v Zaječaru je Bert pomenil neke vrste ((prednjo stražo«. Pretaknil je vse gostilnice in kafanice in nas obvestil, kje je tokrat »na čepu« najboljša kapljica... In Bert Je bil — vinski sladokusec, pravi mojster v poznavanju pristnih vin... Pil je z vsem telesom, od prstov na roki, ki je z njo držal čašo, — z drugo roko si Je hitro popravil razkuštrane lase —, pa doli do nog, ki Jih je po vsaki čaši prestavljal... Znova je — zdaj občroč — spravljal grivo v red... Bert je bil skozi in skozi galšn — vselej zlikan, obrit in počesan! Pil je požirkoma, kapljico za kapljico... In ni dolgo zdržal brez srna-rendea... Pa kak mojster je bil zanjo! Pripravljati jo je znal kot nihče med nami... Ce jo je naročil v gostilni, je s poukom pripravljal «kuvarja» često do — pred eksplozijo! No, Bert je znal vselej preprečiti tisto «najhujše»! — S šalo, s smehom in s pesmijo! Da, zapel je «svojo — sveto-kriSko himnoa! »Svetokriška himna?« Ne znam je ponoviti, pa ji tudi nikoli nisem doznal — besedila. Tudi Bert ga ni znal izdiktirati... Refren mi še zveni v ušesu: »...je maSina!a... Baje gre za «vlak»!? Slovenci v Zaječaru so jo peli, Sicer pa je bila zares — himna! Srca je znova in znova ogrevala... Spominjala je na mornarje, na Sveti Križ pri Trstu... (Nadaljevanje na 5. strani) OB 700-LETNICI SOPOČANOV Umetnina jugoslovanske srednjeveške umetnosti Balkanski polotok, če izvzamemo bogato zakladnico, ki jo je zapustila stara Grčija, se v kulturnih spomenikih ne more meriti z Apeninskim ali Iberijskim polotokom. Drugačna je bila njegova zgodovina, saj je slovenski pesnik pravilno poudaril, da smo »jugoslovanski barbari« »potratili čas« s tem, da smo Evropo »branili pred narodov divjih u-dari«, da smo torej balkanski narodi preživeli stoletja v neprestanih bojih s Turki in to prav tista stoletja, v katerih so drugi narodi ustvarjali tisto, s čirrer se danes lahko ponašajo. To mnenje o »kulturnem siromaštvu« je tudi nekatere umetnostne zgodovinarje navedlo na co. Samostan Sopočani: Štirideset mučenikov (detajl) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiii,iii|l,„mlniMlllllmMIIIIIIIIIIIIIII||||||||||M||||||(|||||||||||||||1||||||)||||||||M|||||||||||||||t|||||M|t||||||||||||||||t|M|)|||||||l||||||||n||f||M|||||||ll|l|llllllll|ll||IIMII|t||||||||||M)|n| S PESTRIM IN ZANIMIVIM REPERTOARJEM Ljubljanska Drama v novi sezoni Prve dni oktobra bo Drama gostovala na Poljskem in v ČSSR Slovensko Narodno gledališče-Drama Ljubljana je prvega septembra začelo z rednim študijem. Umetniško vodstvo in direkcija sta sprejela repertoar za sezono 1965-66. SNG — Drama v Ljubljani, o-srednje slovensko gledališče je po uspeli pretekli sezoni in po počitnicah zopet oživela. Članstvo se je vrnilo v Ljubljano in pričele so se vaje za prvi dve gledališki deli, ki jih je Umetniško vodstvo določilo za otvoritev sezone 1965-66. Za otvoritev sezone 1965-66 je določeno dramsko delo J. P. Sartra: «Hudič in ljubi bog«. Naštudirano je bilo že v pretekli sezoni do interne predstave. Po nekaj vajah bo premiera, kakor tudi otvoritvena predstava sezone dne 1. oktobra 1965. V septembru pa so na repertoarju nekatere predstave iz lanske sezone, in sicer: A. Miller: Po padcu, W. Shakespeare: Kralj Lear itd. Prvo delo, ki je v študiju, je novost, ki jo je napisal Slavomir Mrožek z naslovom «TANGO». »Tango« bo izveden prvič v Jugoslaviji. Delo je prevedel Uroš Krajger, režira pa režiser iz mlajše slovenske generacije gled. režiserjev Miran Hercog. Lektorsko delo opravlja prof. Mirko Mahnič, scenograf je ing. arh. Uroš Vagaja, načrte za kostume pa bo pripravila Alenka Bartlo-va. V glavnih vlogah nastopijo: Savka Severjeva, Ivanka Meža-nova, Majda Potokarjeva, Polde Bibič, Maks Bajc, Ali Raner in Janez Albert. Premiera Mrožkove-ga «TANGA» je predvidena v prvi .......................... Ponatis III. in IV. knjige Finžgarjevih spisov Da sodi Fran S. Finžgar med najbolj brane slovenske pisatelje-klasike niti ni treba posebej poudarjati. Zato naj vsem prijateljem Finžgarja posebno pa tistim, ki so zamudili izid izbranih spisov tega pisatelja, sporočimo, da je založba, Mohorjeva družba v Celju, pripravila ponatis tega dela. Prve knjige izbranih spisov so namreč že nekaj časa razprodane in jih ni več dobiti. Lani smo poročali o ponovnem natisu druge knjige izbranih spisov, pravkar pa sta ponovno izšli še tretja in četrta knjiga. S tem bo prav gotovo ustreženo vsem tistim, ki teh dveh knjig še nimajo v svojih zbirkah, pa tudi vsem ostalim prijateljem Finžgar-jevega pripovednega dela. Tretja knjiga izbranih spisov prinaša dela, ki segajo v središče Finžgarjevega slovstvenega snovanja in predstavljajo vrh njegovega umetniškega razvoja. V pisatelju se Je namreč v času nastanka teh del, neposredno pred in med prvo svetovno vojno, dogajal velik prelom, saj Je iz pripovednika vzgojitelja in glasnika socialnih in narodnih idej dozoreval umetnik. Tako obsega tretja knjiga izbranega dela poleg povesti «Sama» znamenito Finžgarjevo vojno delo, slike iz svetovne vojne. Te povesti in črtice pod skupnim naslovom Prerokovana sodijo med naša najboljša dela s tovrstno tematiko, kar ni čuda, saj je to po soglasni sodbi vseh kritikov in literarnih zgodovinarjev najzrelejše in najpopolnejše Finžgarjevo delo. Tretja knjiga vsebuje končno še znano Finžgarjevo dramo Veriga. Četrta knjiga Finžgarjevih izbranih spisov pa ni zgolj navaden, temveč dopolnjen ponatis. Knjiga obsega namreč spise, ki so poleg življenjepisa najbolj o-sebni Finžgarjevega pisateljevanja. Prav med temi spominskimi črticami in povestmi, pa so v tej drugi izdaji objavljena nekatera dela, ki niso bila uvrščena v prvo izdajo. Gre za štiri črtice, ki so posvečene Finžgarjevim prijateljem (med njimi tudi Cankarju) in ki morda bolj kot podobo pisatelja Finžgarja dopolnjujejo podobo oseb, katerim so posvečene. Sicer pa prinaša četrta knjiga Finžgarjevih izbranih spisov poleg petnajstih spominskih črtic s skupnim naslovom Spomini še nekaj novel in povesti med njimi znano povest Študent naj bo, tri zgodbe pod naslovom Pisarna, znane mladinske črtice Gospod Hudournik ter na koncu še dramo Razvalina življenja. Ker gre tako v tretji kot v četrti knjigi za dela, ki sodijo še danes med najbolj brana dela Finžgarjeve pripovedne umetnosti, je nova Izdaja s ponatisom obeh knjig izbranega dela ne samo zanimiv .temveč tudi potreben in koristen dogodek na našem knjižnem trgu. SI- Ru. polovici oktobra. Delo je bilo izvedeno prvič v Waršavi v juniju 1965. Drugo dramsko delo, ki je že v študiju, je slovenska komedija Mire Miheličeve »URA NAŠIH DNI«, ki je absolutna slovenska novost in se bo pojavilo prvič na odru v' tej sezoni. Komedijo nURO NAŠIH DNI« režira že renomirani režiser ljubljanske Drame Mile Korun, Lektorstvo je poverjeno Majdi Križajevi, scenografija pa tudi v tem delu ing. arh. Urošu Va-gaji. Kostumograf bo Anja Dolenčeva, glasbeni vodja Brane Demšar. Zanimivo je, da se je tudi o-srednje slovensko gledališče SNG — Drama odločilo za zelo hiter in strnjen študij, saj so se vaje za «Uro naših dni« začele 1. septembra 1965, premiera pa Je določena že za 8. oktobra 1965. V glavnih vlogah nastopajo: A- leksander Valič, Marija Benko-va, Fr. Presetnik in Mila Kači-čeva. Igrali pa bodo še: D. Benedičič, J. Rohaček, B. Miklavc, H. Erjavčeva, A. Hlepcetova, D. Skedel in J. Zupan. Kakor še v pretekli sezoni, bo tudi letos SNG-Drama razdelila svoje predstave v tri grupe, in sicer na: Veliki oder, Komorni oder in Oder-Komedije. Pod temi imeni je tudi letos določen okvirni repertoar. Vse predstave, objavljene pod temi naslovi so v dvorani SNG-Drame na Erjavčevi cesti. Ne sme pa nas to zavesti, da bi zamenjali, recimo Komorni O-der in Oder — Mala drama, ki je začela delovati preteklo sezono. Oder — Mala drama, je v poslopju Križank, kjer je prej delovalo Eksperimentalno gledališče in Gledališče Ad Hoc Tako imenovano Viteško dvorano v Križankah je vzela pod svoje okrilje SNG — Drama in si uredila stalni oder z naslovom Oder — Mala drama, katerega otvo- ritev je bila 11. aprila 1965 z igro Arturja Kopita: »OH OČKA, UBOGI OČKA, MAMA TE JE OBESILA V OMARO IN MENI JE TAKO HUDO«, kar je tudi najdaljši naslov igre v zgodovini teatra. Po polemikah pred uprizoritvijo in po njej v New Yorku, Je Kopitova igra uspela zelo dobro in nič manj ni uspela na ljubljanskem Odru — Mala drama, kjer Je bila pri publiki navdušeno sprejeta, pa tudi kritiki so se izražali o njej zelo pohvalno. A. Kopit Je pisec dram, imenovanih »drame absurda« in se mu je posrečilo napisati ne morda literarno vredno, zato pa toliko bolj scensko, to je gledališko vredno delo, ki gledalca prevzame. Seveda morajo posebno pri takem delu opraviti režiser in igralci tisto, kar se zdi, da manjka. Uspeh v Mali drami so poželi režiser žarko Petan in posebno igralci glavnih vlog: Duša Počkajeva, Vinko Hrastelj, Iva Zupančičeva in Janez Rohaček. Oder Male drame nikakor ni sekundarnega značaja, enakovreden velikemu odru v dramski hiši, saj na njem igrajo in režirajo najboljši igralci in režiserji iz Drame SNG. Posebna naloga Male drame je v tem, da s svojim repertoarjem seznani gledalca z domačimi in tujimi avtorji, ki s svojimi deli odpirajo nove vidike današnje dramaturgije. V programskem pogledu naj bi Mala drama združevala tradicionalno klasično in pa moderno eksperimentalno dramaturgijo, zato je umetniško vodstvo sprejelo poleg že omenjene Kopito-ve igre «Oh Očka...« še naslednji okvirni repertoar za drugo polovico sezone 1964-65 in za sezono 1965-66; William Gibson: «DVA na gugalnici«, katere premiera je bila v maju 1965 in ki jo je prav tako kot Kopitovo »Oh Očka« režiral Žarko Petan, igrala pa Marija Benkova in Boris Kralj. Za vnaprej so določeni še avtorji: Tadeusz Rozeviča: Kartoteka, T S. Eliot: Zasebni tajnik, Denis Diderot: Rameaujsv nečak, Francois Billetdoux: Tschin-tschin, Samuel Beckett: Čakajoč na Godota, Bertolt Brecht: Dialogi, Karel Wiltlinger: Ali poznate rimsko cesto — itd. Kolikor smo mogli za sedaj zvedeti, bo v sezoni 1965-66 prvo na sporedu za študij Francoisa Billetdoux-avo delo: »Tschin- tschin«, na odru Male Drame. Poleg že omenjenih novosti; poljske-Mrožek: Tango in sloven-ske-M Miheličeva: Ura naših dni, bo SNG-Drama naštudirala in odigrala v sezoni 1965-66 na o-dru Drame na Erjavčevi cesti sledeča dramska dela: Veliki Oder: Shakespeare: «Troi-lus in Cresida«, A. P. Cehov: «Striček Vanja«, J. P. Sartre: »Hudič in ljubi bog«; Komorni Oder: Mrožek: «Tango», P. Weiss: ((Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata«, J. Arden: «Ples narednika. Musgrava«, Oder Komedija: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček sc ženi«, M. Mihelič: «Ura naših dni«, J. M. Singer: »Vražji fant zahodnega sveta«, Moliere: «U-čene ženske«. V tekoči sezoni bodo ostala na sporedu naslednja dramska dela, iz sezone 1964 65: B. Behan: »Talec«, A. Albee: «Kdo se boji Virginije Woolf», Wil. Shakespeare: «Krnlj Lear«, A. Miller: »Po padcu«, I. Cankar: ((Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, Eurlpides: »Medeja«, M. Krleža: «V Agoniji«, M. Zupančič: »Dolina ne ue-tih radosti«. Iz dramskih del, ki so v pretekli sezoni imela največ uspeha in ostanejo prav zaradi tega na repertoarju tudi- v novi sc rimi, bi omenil posebno Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ki je bilo zrežirano in in-scenirano tako, da je pri slovenskih kritikah zelo uspelo in tudi zelo neuspelo. Izzvalo je mnogo različnih polemik v dnevnem časopisju, pa tudi veliko raz- ličnih diskusij v klubih, kavarnah itd. Pohujšanje je režiral Mile Korun. Gl. vi. Polde Bibič, M. Ribičeva, S. Sever. Na gostovanjih v Trstu so slovenski in italijanski časopisi napisali precej lepih in laskavih kritik za Beha-novega «Talca» in Albeejevo »Virginije Woolf». Ti dve‘ predstavi st« imeli velik uspeh tudi pri. domačem občinstvu, kakor pri kritiki!*.. .Virginijo Woolf Je režiral Mile Korun, igrali pa so: Duša Počkajeva, Jurij Sou*ek, Marija Benkova in Danilo Benedičič. Poleg omenjenih predstav lanske sezone je bil dosežen velik uspeh še s predstavo «Po padcu« A. Millerja, ki jo je zrežiraj Slavko Jan; glavne vloge so igrali Boris Kralj in Duša Počkajeva. Zanimiv je razpored abonmajev SNG - Drame za prihodnjo sezono, kjer se poleg premiere in predstav, ki se igrajo izven abonmajev pojavljajo vedno novi abonmaji — organizirani tako, da bi bilo mogoče zajeti in pridobiti čem več občinstva, kateremu je dana tudi največja svoboda izbire dneva obiska predstave. Tako so poleg že obstoječih abonmajev (A, B, C, D, E, F, G, H, K, U, S, dalje popoldanskih, nedeljskih popoldanskih in PP-Prva ponovitev) organizirali letos še novi »petkov večerni«, ki bo vezan na petkovo večerno predstavo Vsi abonmaji dobijo o-sem predstav na sezono; zagotovljeni so stalni sedeži in nižje ns da bi mogli povedati besede... cene, kot so običajne določene za gledališko vstopnico. Poleg omenjenih bodo obnovljeni dijaški in študentski abonmaji. Slovensko gledališče . Drama bo tudi v tej sezoni, kot je to že v navadi, odhajala na gostovanja po Sloveniji m Jugoslaviji. Prav gotovo bo odšla na gostovanje tudi v inozemstvo — posebno v Trst pa tudi kam drugam. Razgovori se vodijo za meddržavna prijateljska gostovanja in za zamenjavo gledaliških ansamblov in dramskih del, ki dosegajo uspehe in so umetniško na višku. Prvo tako meddržavno gostovanje SNG - Drame bo v bližnji prihodnosti v Bratislavi, pri Drami Slovaškega narodnega divadla v Hvezdoslavovem gledališču. S tem bo SNG . Drama vrnila prijateljski obisk Slova- S- STAREŠINIČ (Nadaljevanje na 5. strani) Arthur Miller: Po padcu. Magie: Duša Počkajeva, Quentin: Boris Kralj da so menili, da so n pr. Srbi in Hrvati v svoji starejši dobi dali v svetovno umetnostno zakladnico le svoje bogastvo narodnih pesmi. Poznavalci kulturnih zakladov na Balkanu pa niso istega mnenja in so staro trditev o siromaštvu dokaj zgovorno ovrgli s potujočo razstavo preslikanih fresk, ki je obšla pol sveta. In v ta del stare kulturne zakladnice Balkana nedvomno spada kot eden najzgovomejšin primerov neocenljivo bogastvo fresk Sopočanov. Kdor se z umetnostno zgodovino ne ukvarja bolj temeltiM mu to ime ne bo veliko povedalo. Zato ga skušajmo časovno in krajevno lokalizirati: Sopočani je cerkev, ki Jo je leta 1265 — torej pred 700 leti — dal sezidati srbski kralj Uroš I. Iz družine Nemanjlčev. Že ta podatek nam pove, da gre še za staro Raško. In Sopočani so zares ob izviru male rečice Rabite, to se pravi kakih deset kilometrov od mesteca Novi Pazar, do kader pridemo, če gremo od znanega srbskega industrijskega središča Kragujevca proti jugu najprej do Kraljeva in se odtod usmerimo ob reki Ibru pod gorovjem Kopaonik do mesteca Raške in še nekaj kilometrov dalja do Novega Pazarja. Zgodovina Sopočanov Je ra pojme ostale Evrope nenavadna, za Balkan pa malone značilna. Stara cerkev, ki jo je dal sezidati kralj Uroš pred sedmimi stoletji, ni velika, pa čeprav jo je dal zidati kralj, in čeprav naj bi bila predstavljala katedralo. Poleg tega je bila do pred nekaj desetletji porušena in je od prvotne Uroševe »zadužbine« o-hranjen le del. Toda umetni5.-.o bogastvo ohranjenega dela je velikansko, saj Je neki znani francoski umetnostni zgodovinar o tem rekel, da »freske v Sopoča-nih je treba imeti po njihov, n likovnih kakovostih enakovredna grškim delom iz dobe nneposred-no pred Fidljo«. Isti francoski u-metnostni zgodovinar zatrjuje ca-lo, da so te freske nad Giotto-vlmi umetninami. Jugoslovanski umetnostni zgodovinar Svetozar Radojčič pa zatrjuje, da so sopočanske freska zaradi svoje kakovosti »dane* znane vsakomur, ki se vsaj nekoliko spozna na evropsko srednjeveško umetnost«... »V vseh zgodovinah bizantinskega slikarstva imajo Sopočani svoje določeno mesto«. Kakor smo že omenili, Je bila Uroševa «zadužbina» le delno o-hranjena. Okoli tridesetih let našega stoletja so Jo ponovno »odkrili«, vso zgradbo obnovili in freske restavrirali. Začelo se Je njihovo temeljito proučevanje in danes je v svetovni umetnostni literaturi že razmeroma mnogo napisanega o tem izrednem delu neznanega ali neznanih umetnikov, ki so po naročilu kralja Uroša napraviti ta »umotvor iu-goslovanske In evropske srednjeveške umetnosti«, kot je zapisal Svetozar Radojčič O nastanku tega umetnostnega zaklada in Se posebej o njegovi vrednosti se mnenja pogosto na skladajo, posebno kar zadeva oo-dobnost teh fresk s freskami v drugih starih srbskih cerkvah in »zadužbinah«, ki jih ni malo. Tako n. pr. Svetislav Mandič meni, da so Sopočanske freske »logično nadaljevanje monumentalnih fresk iz cerkve v Studenici :n iz Mileševe, lahko bi rekli celo, da so izšle iz mileševskih, ki so bile napravljene nekaj desetletij prej...« Mila Rajkovič pa meni, da «so-počanski mojster živi in ustvarja edino v trdni povezavi z antičnimi oblikami in občutji. On se nikakor ni mogel učiti ant kt, v Mileševi«. V teh kontrastih mnenje o vrednosti in nastanku tega velikega dela bomo dali še mnenje enega najboljših poznavalcev srbske zakladnice stare umetnosti, še citiranega Svetozara Radojči-ča, ki je prav v zvezi s sedam-stoletnico sopočansklh fresk med drugim rekel: «Sopočansko slikarstvo spada v ločeno kategorijo klasične umetnosti, tako po svoji monumentalnosti, kakor tudi po svojem antropocentrizmu in uravnovešenosti. Velika skladnost med plastičnimi oblikami in barvo, med posameznimi motivi in celoto — vse to Je v Sopočanih zlito v veličastne harmnije. Klasična jasnost umetniškega izraza sopočanskih mojstrov je tako prepričljiva, da nam sama vsiljuje utvaro, da smo sopočanske freske doumeli in do kraja spoznali In vendar je ta iluzija varljiva. Jasnost je pogosto — v bistvu bolj nedostopna kot zapletenost, posebno se vedrost klasičnega vsili brezčasovna in to je kot vedno navzoča sodobna lepota« Isti strokovnjak je še rekel: «Struktura sopočanskega velikega stila temelji na elementih prastare preizkušene umetniške kulture, ki terja opazovalca nadpovprečne kulturne izobrazbe. Sopočanske freske niso izdelane na lahki Igri izposojenk iz antike. Velike teme... se ne zreducirajo na ponavljanje določenih shem. Vsak prizor ima svoj osnovni ton, skoraj adekvaten glasu v cerkveni glasbi. Ta intonacija, kot posebna svetloba, prežema vsako posameznost velika teme, ki diha svoje življenje.* F. U. ko kot MARIA PASTOR GARCIA BO KONČNO OBLEKLA ŠKOTSKI SUKNJIČ Trije zakoniti dediči si lastijo pravico do bajne dediščine podkralja Peruja Leta 1795 se je perujski podkralj Don Vincente Pastor Garcia marki de la Llosa vrnil v Evropo z 200 tonami zlata - Velikansko bogastvo9 ki je naloženo v neki angleški banki, presega 85 milijard funtov šterlingov Marija sanja o lepem karira-nem Škotskem suknjiču modre, Kleče in zelene barve. Trinajst let ji je in jima Se pet bratov in sester. Prebiva v El Marifu, ljudskem predmestju Casablance. V resnici nosi sivo, nekoliko ponošeno obleko, ki je postala njeni starejši sestri pretesna. Njena mati Ana Pastor meni, da je pri relikem številu otrok vendarle neka ugodnost, to je da lahko nosijo manjši ponošene obleke večjih. Mala Marija prosi vsak dan v svoji večerni molitvi, da bi njen oče dobil dediščino. Dejansko je Gabriel Pastor zakoniti dedič u-tnrlega podkralja Peruja Don Vin-centeja Pastora Garcie, marklja de la Llosa, ki se je leta 1795 vrnil iz Južne Amerike s tremi ladjami, naloženimi z 200 tonami zlata. To zlato je bilo njegova osebna last. Vincente Pastor se je rodil leta 1732 kot najmlajši sin španske plemiške družine. Kot Je bila takrat navada, so namenili njegovega najstarejšega brata redovniškemu poklicu in Je umrl leta 1785 kot ugleden nadškof. Mlajši sin Je stopil v vojsko in Je kmalu postal eden izmed najbolj pogumnih vitezov španskega kralja Karla III., ki so se ga vsi bali. Peru, ki je bil dvesto let pod španskim jarmom, se je začel upirati. Osvajalci so ljudstvo namreč prehudo zatirali. Njihovo brezsrčno ropanje zlata in srebra Je potisnilo Inkase v brezupen suženjski položaj. Leta 1770 so se pridružili Indijanci drznemu vojskovodji, Condorcomqui po imenu, in kralju Karlu III. ni preostalo drugega, kot da je poslal nadnje vojsko pod poveljstvom Vincenteja Pastora Garcie, da bi zadušil odpor. Ko se Je 39-letni Vincente izkrcal v zalivu La Conception v člleju, je kmalu dokazal, da Je bil zelo drzen vojaški vodja, poleg tega pa tudi spreten politik. Indijance Je spravil k pokorščini z drznostjo in pogumom ; pa tudi z milim ravnanjem če je bilo treba. Zato ga Je Karel III. kmalu imenoval za podkralja Peruja. Dvajset let Je opravljal to visoko službo in v Peruju se je gospodarsko stanje nekoliko izboljšalo. Seveda pa Je skrbel Vincente predvsem zase in njegovo bogastvo Je naraslo. Bil je lastnik rudnikov zlata in srebra in jih je seveda temeljito izkoriščal. Zato si Je nabral velike količine žlahtne rude. Poleg tega pa je imel tudi ogromne dohodke od svojih posestev. Končno ne smemo pozabiti, da so bili takrat tudi duhovni bogati in je torej Vincente podedoval lep kupček tudi po svojem umrlem bratu nadškofu. Ko se je v starosti 63 let odrekel svoji službi podkralja, je bil eden izmed najbolj bogatih mož v španskem kraljestvu. Tako Je leta 1795 odpeljal, kot smo že dejali, s seboj tri ladje. Ena je bila naložena z dvesto tonami zlata, ostali dve pa z neštetimi dragocenostmi, starinami, kovan ci in lišpom Inkasov. Don Vincente se je srečno pre tolkel po Magellanovi morski po ti in je jeseni 1795. leta zagle dal špansko obalo. Toda njegova domovina je bila v vojni. Fran- ■k J 1 2 3 4 5 | [6 7 8 9 L A -J 10 L ii ■ 12 L 13 OH14 n iT~ 17 ni 19 w~ 21 ■ 22 23 25 26 27 28 29 30“ fl' b 31 32 I 1 3~ ir 56 37“ 38“ 3T1 <.0 42 43 44 45 47 ■ 49“ 50 51 52 1 lu 54 s 55~ n* F n vr M _ IG - - r i VODORAVNO: 1. popularna Belllnijeva opera, 6. lunina faza, 10. predstojnik visoke šole, 11. popust pri prodajni ceni, 13 gora v Grčiji, bivališče muz, 14 plačilo, nagrada, 16. upanje, na da, 17. grabežljiva rečna riba, 19 grška črka, 20. kačji glas, 22. pogan, 23. zlatnik, 25. krilo poslop ja, 28. zračni duh v Shakespearu vem «Viharju», 30. dalamatinska vprašalnica, 31. tokovni spremi njevalec, 34. avtomobilska ozna ka Švice, 36. obsežnost, 37. Iran coski pozitivistični estet in u metnostni zgodovinar (Hippoly te), 40. velika vodna površina, 42. reka v Angliji, 44. čas brez vojne, 45. kratica države Oregon v ZDA, 46. del voza, 49. kazalni zaimek, 50. stopničasti slapovi, 53. italijansko koncentracijsko taborišče v Furlaniji, 55. najboljši jugoslovanski orodni telovadec, lastnik več olimpijskih odličij (Miro), 56. ime znamenite sopranistke Tebaldi, 57. starodavna japonska prestolnica, 58. mehko vita preja za vezenje. NAVPIČNO: 1. katran, 2. odprtina v steni, 3. postava, život, 4. vidni slovenski politik v krogu staroslovencev (Etbin Henrik), 5. sto kvadratnih metrov, 6. sorodnik tjulenja, 7. industrijska rastlina, 8. pristanišče na Finskem 1 (Turku), 9. obcestna struga, 10. ozek borilni meč, 12. mladinska povest Franceta Bevka, 13. maškara, 14. vodik, 15. telesna poškodba, 18. propadanje železa, 21. nenadna smrt, 23. utežna mera, stot/-2Š.. inte ^ameriškega filmskega režiserja Kazana, 26. urez obleke, 27. starodavno mesto ob Nilu, 29. kemični znak za iridij, 32. avtomobilska oznaka Trsta, 33. ime ameriške igralke Novak, 34. vrsta močnate jedi, 35. znameniti rimski lirik, 38. mesto in reka istega imena v CSSR, 39. grški bog ljubezni, 41. nešaljiv, 43. veletok v zahodni Afriki, 46. velika reka na Poljskem, 47. vmesna pokrajina, 48. pokrajina v Vietnamu, 51. zemeljska ožina na Ma-laki, 52. orel v germanski mitologiji (iz istih črk kot ARA), 54. oče, 56. ozek konec polotoka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Stritar, 8. pretok, 14. prerija, 15. alpaka, 16. rudar, 17. Pan, 19. isto, 20. abak, 21 kanja, 23. sol, 24. Var, 25. molk, 26. Rn, 28. Bi, 29. ar, 30. bakla, 31. teden, 33. Metro, 34. kipar, 35. sadra, 36. mokar, 37. Sukai, 38. Karel, 39. RF, 41. Er. 42. kc, 43. Aral, 44. mir, 45. ZDA, 47. afrik, 49. kava, 50. Nela, 52. ion, 53. sovan, 54. Alenka, 56. Kardelj, 58. Maskat, 59. Ontario. NAVPIČNO: 57. A(lfred) N(obel). cozi so vdrli v Španijo in Karel IV., ki je takrat vladal tej državi, je bil šibak in neodločen vladar. Srečen bi zato lahko že bil, če bi se izognil popolnemu porazu. O vsem tem je bil Don Vincente poučen, saj so mu prinesli pred izkrcanjem te novice na krov. Zato je presodil, da bi bilo bolj pametno, če bi prenesel svoje zaklade v bolj varno deželo Vzdolž irancoske obale, kjer je olla takrat revolucija na višku, je plul proti Angliji in srečno prispel z vsemi tremi ladjami v London. Tam je zaupal svoje- ogromno premoženje tamkajšnji državni banki. Leta 1813 je banka pozvala dediče umrlega perujskega podkralja markija de la Llosa, naj se javijo. V naslednjih stoletjih je nešteto potomcev družine Pastora drvelo v London iz vseh krajev sveta. Vendar ni hotela banka izplačati dediščine, ker je vsem tem potomcem podkraljeve družine manjkala v priimku ena črka «1» in so se torej pisali Losa. Banka je namreč iskala družino, ki se Je pisala «Llosa». Kasneje, to je leta 1932, je začel iskati neki španski odvetnik resnične «Pastore». Končno se Je leta 1959 notarju Maitre Don Santosu Segoviji y Martinu iz Ali-canteja posrečilo odkriti v Casablanci okrog petdeset oseb s priimkom Pastor. Po strogem proučevanju je notar ugotovil, da imajo pravico do dediščine samo trije, med njimi tudi Ga-tfritel Pastor »Guafierb, Joče , šestih otrok. Maitre Dori 'Santos Segovija je izjavil, da je pripravljen, -da ,bo storil vse korake, če mu odstopijo četrtino vse dediščine kot honorar. S tem so se seveda vsi trije dediči strinjali. Za pristop k dediščini je bila potrebna seveda tudi oporoka. Tudi to delo je notar iz Alicanteja opravil v celoti. Pokazal je dedičem fotokopije pisem njihovega pradeda Don Vincenteja, v katerih je bilo rečeno, da je izročil svojo oporoko nekemu odvetniku v Conceptionu v Cileju z izrecno nalogo, naj njegove dediče seznanijo z njo Sele v petem pokolenju. In ravno Gabriel Pastor v Casablanci pripada temu rodu. Notar iz Alicanteja se je vrnil zelo zadovoljen z nekega lanskega potovanja v Čile. Seveda mož dobro ve, da ni dovolj, da se nekdo javi pri angleški banki in preprosto reče: »Želel bi svojih 85 milijard in 714 milijonov A R G 0 N A V T 1 JAZON PA JE MARSIKATERO noc premi. . V P REMI JUE VAN JU.' funtov šterlingov, ki sem jih naložil pri vas leta 1795, Kje naj potrdim, da sem sprejel ta denar?« Kakor vedno pride pri takih pogajanjih do kompromisa in če bodo dediči dobili samo ulomek te astronomske vsote, se bodo lahko šteli za zelo srečne. Pri vsem tem naj še na kratko povemo, da se družinska zvestoba in predanost staršem vedno poplača. Gabriel Pastor Guerre-ro, ki mu je sedaj 49 let in ki seveda ne more sijajno vzdrževati svoje velike družine, saj je pomočnik fotografa in zasluži samo 72.000 lir na mesec, se je spomnil, da je v rani mladosti odkril doma uokvirjen grb. Njegova družina ga je vzela s seboj, ko se je za nekaj let izse- lila v Argentino. Od tam ga je zopet prinesla s seboj, ko se je v.rnila v Španijo. Takrat so ga skrbno spravili v prtljago skupno a redkimi dragocenostmi. Ko se je Gabriel Pastor izselil v Maroko, je vzel s seboj pozlačeni grb delno iz praznovernosti in delno tudi zaradi zvestobe svojim prednikom. Ko je sedaj notar iz Alicanteja pokazal trem dedičem grb bivšega perujskega podkralja, je Gabriel zaklical: «Jaz imam prav takšen grb doma!« Tudi rodovnik je dokazal, da izvira Gabriel Pastor od podkralja in tako obstaja upravičeno upanje, da bo v kratkem mala Marija vendar lahko oblekla nov moder, rdeč in zelen kariran škotski suknjič. Lepaki, na katerih so narisane lepotice, ne zadostujejo več. Zato je angleška petrolejska družba EP uvedla nov sistem reklame. Avtomobilistom prodajajo bencin dekleta, ki morajo obvezno nositi bikini. Uspeh nove reklame je presegel vsa pričakovanja. Ce ne bi bilo tako daleč, bi marsikak naš avtomobilist rad tanka! pri ljubkih prodajalkah bencina IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllMtIilllMIIIIIIMHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllMIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllll VEČKRAT MODERNE IZNAJDBE NIČ NE POMAGAJO la preprečevanje letalskih nesreč nad letališči uporabljajo izurjene sokole za lov na ptite Trčenja ptic v nizko leteča letala so samo v Kanadi povzročila za milijardo lir škode - Sirene, snopi radarskih valov in ultrazvoki niso nič pomagali - Na letališču «Victoria» izurjeni sokoli vestno opravljajo svojo nalogo Čudno se zdi, da človek, ki je že dosegel tako visoko stopnjo tehnike ter iznašel vse polno koristnih in nekoristnih skvari, ni še iznašel rne?ode*a1i izpopolnjenega aparata, ki bi preprečeval veliko nevarnost, kateri gredo naproti velika in majhna letala, ki letijo nizko preden se spuščajo ali dvigajo z letališča. To veliko nevarnost predstavljajo ptice, ki treščijo v letala, še posebno med manevri dviganja in spuščanja na vzletišče. Zaradi velike hitrosti letala in hitrosti letenja same ptice, pride do tako močnega trčenja, da postane ptica pravzaprav nekakšen izstrelek, ki večkrat preluknja samo, dokaj močno pločevino letala, razbije oklopna stekla in večkrat poškoduje motorje, da letalo strmoglavi. V Kanadi je samo v zadnjih treh letih prišlo do več kot 400 trčenj med letali in pticami. Na srečo ni prišlo do tako hudih nesreč, ki bi zahtevale človeške žrtve, vendar so ptice na letalih povzročile tako škodo, ki je presegala milijardo lir. V Italiji se je podobna nesreča pripetila lanskega novembra v Genovi, ko je civilno dvomotorno reakcijsko z enim reakcijskim motorjem vsesalo galeba. Zmečkana ptica v reakcijskem motorju je močno poškodovala turbino, ki se je razletela na tisočere kovinaste delčke. Na srečo je pilotu uspelo, da je obdržal oblast nad letalom in se s samo enim prižganim motorjem, nekaj časa, spustil na vzletišče. Da bi se izognili takim nesrečam, so doslej na raznih letališčih poskusili vrsto metod, s katerimi so upali, da bodo ptice zapodili. Toda vsi poskusi z močnimi sirenami, s snopi radarskih valov in projektorji na ultra zvoke, niso dali nobenega zadovoljivega rezultata. Pred nekaj meseci pa je kanadski državni svet za raziskovanje objavil poročilo, da so na letališčih poskusili nov sistem, ki je žel zadovoljive u-spehe. V Kanadi so namreč poskusili uporabljati izurjene sokole, ki so lovili ptice in jih podili daleč od letališč ter tako preprečevali vsakršno nesrečo ali trčenje z letalom. Prve poskuse so naredili na letališču «Victoria» v Britanski Kolumbiji, nad katerim so še pred nedavnim neprestano letele jate galebov. Naturalist prof. F. Beebe se jq moral nekoliko potruditi, da je spočetka navajal sokole na lov na galebe, ki po naravi niso njihov plen. Poskusi na letališču pa potekajo v sledečem zaporedju. Komaj tehnik pri radarju opazi, da se leta lišču približuje jata galebov, obvesti «sokolarja» na letališču «Victoria» in ta spusti svoje sokole, ki začnejo loviti ga- lebe. Dovolj je, da sokol napade enega samega galeba, da se še tako številna Jata morskih ptičev razbeži in porasgubi. Med temi poskusi so tudi u-gotovili, da odkar na letališču uporabljajo sokole za lov na galebe, tudi druge ptice vedno manj pogosto letajo nad vzletišči,' tako da je dviganje in prihajanje letal na omenjenem letališču z uvedbo novega sistema s sokoli, najbolj varno. Pri urjenju sokolov so morali tudi paziti na zelo delikatno okoliščino. Sokole so morali tako izuriti, da sami letijo v veliki razdalji od letal, ko ta pristajajo ali se dvigajo, da s svojim letom ne povzročijo nesreče, katere imajo nalogo da preprečijo. In da se povrnemo k prvotni ugotovitvi. Rekli smo, da je človek iznašel vse polno stvari in napredoval je v tehničnih iznajdbah, vendar se mora večkrat zateči, rekli bi, k srednjeveškim metodam, da reši vprašanja, ki jih ne more rešiti s še tako izpopolnjenimi aparati in tehniko. Zato tudi sokoli mu prav pridejo v primeru, ki smo ga opisali. Veljaven od 19. do 25. septembra @1 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V teh dneh I se bo položaj v za-/ sebnih zadevah iz-; boljšal. Rešili se bo-— ste kompleksov in boste lahko rešili vrsto vprašanj, ki so vas mučila. Bodite previdni z denarjem, čeprav lahko razpolagate z njim. Ne tvegajte dolgoročnih kupčij. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Imeli boste ugodne prilike, da spoznate zelo vplivne ljudi, ki vam bodo v bodoče pomagali Ravnajte diplomatsko in boste veliko več dosegli, tudi pri svojih predstojnikih. Obeta se vam lepo potovanje V prijateljskih odnosih Je čas zelo ugoden in se boste postavili s svojo osebnostjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ne boste doživeli nič novega v ljubezenskih zadevah, proti koncu tedna pa se bo položaj izboljšal. Raje obdržite stara prijateljstva. Nova poznanstva vam lahko samo škodujejo. Posvetite se malo bolj svojim osebnim zadevam, ker samo tako boste lahko imeli korist. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Sporazumeli pustiti. Ne bodite živčni, ko boste rešetali domače zadeve, s tem lahko mnogo pokvarite. S preudarkom in mirnostjo se bo vse lepo rešilo. Ne dopustite, da bi bližnji vplivali na vas in vam pokvarili srečne trenutke. / \ LEV (od 23. 7. do ( c> m. \ 22. 8.) Ljubezenski JpMC ) položaj je pri vas V * % ' J zelo zapleten in mu-V y či vas ljubosumje. Poskusite prisluhniti srcu in ne tistim, ki vam šepetajo na uho. Proti koncu tedna boste doživeli spremembe. Bodite radodarni, ne bo vam žal. Nekoliko bolj pazite na svoje zdravje ^ DEVICA (od 23. 8. f * do 22. 9.) Obetajo I (sA \ se vam srečni dnevi. I J7/ J Zbližali se boste z ljubljeno osebo in ^ S doživeli nekaj novega, kar vas bo presenetilo. Obdržite prijateljske stike z bližnjimi. Finančni položaj se bo izboljšal, ker se boste znali postaviti. Ugodna priložnost, da doživite nekaj srečnih uric v družbi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bod^e bolj strpni z oseba, ki vam je ob str«, ni. Ne skušajte v»-nomer vsiljevati svo jo voljo. To vam škoduje tudi v odnosih z delovnimi kole,;-. Raje posvetite več časa svojemu delu in pripravi novih načrtov, ki vam bodo prinesli gmotno korist. S tem bo prišla do veljave vaša osebnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11. Ni iz-gledov, da boste v prvih dneh tedna doživeli kaj izrednega. Sele proti koncu tedna se vam obeta ugodna priložnost, da se povzpete na višji položaj Kljub temu ne smete preveč tvegati. Izpolnitev načrtov bo pri osebah v ožjem krogu zbudila zavist. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Potrebna je velika opreznost, da ne poslabšate že itak kritičnega položaja, ki je po vaši krivdi nastal z ljubljeno osebo. Jeza in živčnost vam ne bosta ničesar pomagali. Raje se sprostite in uživajte nekaj miru. To vam bo zelo koristilo. Proti koncu tedna se bo vse pojasnilo. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Za vse bo veliko bolje, če boste nekoliko pozabili na svoje službene dolžnosti in se nekoliko posvetili družini. Nimate izgledov, da še v tem tednu zaključite svoje delo. U-krepajte raje bolj preudarno. Stiki s prijatelji se bodo izboljšali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V zasebnih zadevah ste s svojo zaletavostjo povzročili zmedo. Potrpite nekoliko, vse boste lahko rešil:, če ne boste tako živčni. Ne bo vam žal, če se boste nekoliko sprostili, ker je nevarnost, da se vam zdravje poslabša. Finančni položaj je zadovoljiv, vendar ga boste že izboljšali. RIB1 l«*1 20. 2- do 2«. 3.) Doživeli boste [ 11 prerojenje. Oseba, ki ' KugV I ni verjela v vas, bo / pozabila in se bo vr-x nila. Položaj se bo zato neizmerno izboljšal, vendar ne delajte si utvar. Tisti, ki vam bo blizu, bo od vas tudi nekaj pričakoval. Ponuja se vam ugodna priložnost, da poravnate skoraj pozabljeni spor. ‘ ...."I L TEDEN Pretekli teden je bilo v Trstu precej važnih dogodkov, kar dokazuje, da se je politično, u-pravno, gospodarsko in obče življenje mesta razbohotilo po poletnih počitnicah. V ponedeljek in torek je bila v Trstu na povabilo predsednika deželnega odoora dr. Ber-zantija delegacija Koroške, ki jo je vodil deželni glavar dr. Hans Sima. Skupno z njim so prišli tudi številni visoki funkcionarji koroške deželne uprave in nekateri časnikarji. Med bivanjem v Trstu so imeli koroški gostje na sedežu trgovinske zbornice uradne razgovore s predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in predstavniki gospodarskih ustanov, na katerih so razpravljali predvsem o utrditvi kulturnih odnosov med obema deželama, ureditvi vprašanja o-sebnega prometa skozi mejni prehod Kokovo, letalski zvezi med Celovcem, Vidmom, Trstom in Benetkami in o ureditvi cest turističnega pomena na italHansko-avstrljskl meji. V posebni izjavi je koroški deželni glavar dr. Sima tudi poudaril. da bi se bilo treba Dosveto-vati tudi s predstavniki Slovenije za ureditev vprašanj, ki zanimajo Koroško, Furlani j o-Julijsko krajino in Slovenijo. Na Proseku je bila nremkio nadel 1o lepa pros’ava 60. obletnice ustanovitve Gospodarskega društva, ki ima v središču vasi društveno gostilno. Na nrosla- vi so poleg vodstva in članov društva sodelovali tudi pevski zbor Prosek-Kontovel in Godbeno društvo. Proslave so se n deiežili tudi zastopniki vseh dništev, ki sedaj delujem ra Proseku, p-edstavhkl Gospodarskih društev s Kontovela, z Opčin in iz Gabrovice, predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja, Kmečke zveze, Zveze Malih posestnikov, Kmetijske zadruee v Trstu Itd. Pro-seško Gospodarsko društvo ie prijelo mnogo čestitk od raznih gospodarskih in kulturnih ustanov v Trstu. Tržaška občina je objavila obširno publikacijo, v kateri so podatki o ljudskem štetju iz leta 1961. Publikacijo sta časnikarjem obrazložila odbornik za statistiko dr. Gasparo ln načelnik občinskega oddelka za statistiko prof. Boni-faoio. Publikacijo šteje skupno 114 strani z 52 statističnimi razpredelnicami. Dr. Gasparo in prof. Bonifacio sta časnikarjem poudarila, da je občina objavila te podatke, da nudil vsem krajevnim oblar stem, sindikatom in političnim organizacijam, raznim kulturnim in drugim ustanovam možnost, da se seznanijo z razmerami, v katerih živi tržaško prebivalstvo. Med tednom se je sestal deželni svet, ki je v sredo razpravljal in odobril zakon o nakupu nepremičnin za sedež deželnih uradov ter zakon o prispevkih raznim krajevnim ustanovam za pospeševanje družabnih, vzgojnih in rekreacijskih dejavnosti. S tem zakonom bo deželni upravi omogočeno, da bo lahko podpirala tudi delavske družine, invalide, sirote itd. Na drugi seji je deželni svet ponovno odobril zakon o ustanovi za razvoj obrti. Na tržaškem vseučilišču pa se je začelo zasedanje 19. tržaških zdravniških dnevov, ki jih vsako leto prireja zdravniška bolniška šola pod pokroviteljstvom deželne uprave in vseučilišča. Na zasedanju sodeluje tudi veliko število italijanskih in tujih strokovnjakov na zdravstvenem področju. V petek pa je prišla žalostna vest, da je v ljubljanski bolnišnici umrl odvetnik dr. Fortunat Mikuletič. Pokojnik se je rodil 26. julija leta 1888 v Trstu. Po končanih srednjih šolah v Trstu je študiral pravo na Dunaju in v Pragi in postal odvetnik. Svoj poklic je izvrševal najprej v Trstu, nekaj let v Ilirski Bistrici, nato pa v Celju, kamor se je umaknil pred nenehnim fašističnim strahovanjem in preganjanjem. Po vojni se je skupaj z mnogimi vrnil v Trst in kasneje v Koper, kjer je zadnja leta opravljal delo u-radnega prevajalca Uradnega Usta koprskega okraja. Dr. Mikuletič je opisal veliko humoristično navdahnjenih zgodb izza časov svoje politične konfinacije ln italijanskih ječ in več strokovnih člankov v našem dnevnem in strokovnem tisku. Najvažnejši dogodek preteklega tedna na Goriškem je, da so se pokrajinske delegacije treh strank levega centra KD, PSI in PSDI končno le spora zutnele o osnovah politično-Programskega sporazuma za goriško pokrajino in tiste ob-čine, kjer bodo sestavili skupne upravne odbore, ki bodo delovali p>o smernicah, ki jih določa tak sporazum. Listina, ki so jo podpisali v petek, zagotavlja državljanom slovenskega jezika možnost razvoja njihovih tradicij in navad ter odpravo diskriminacij nasproti državljanom slovenskega jezika. Predvidena je tudi borba za odpravo vojaških služnosti in za vrednotenje odporniškega gibanja ter pravično razdelitev davčnih bremen Podpis tega sporazuma je omogočil sklicanje prve seje občinskega sveta v Gorici, ki. ho jutri. Na njej bodo izvolili župana, odbornike in niihove namestnike. Sporazum doioča, da-bo v Gorici župan predstavnik Kri. ki ho dob:ia 3 skalne odbornike, PSDI dobi podžupana, 1 stalneea odbornika in 1 namestnika. FST 1 stalnega odbornika in 8DZ 1 nrToci-ni-ka. Tako bo v občinski odbor prišel prv!č tudi slovenski predstavnik pa čeprav le kot odborniški namestnik. Za pokrajinsko upravo, kjer bo prva seja pokrajinskega sveta v četrtek 23. t.m. zvečer, do'oča sporazum za KD predsednika, 2 stalna odbornika ln 2 namestnika. Za PSDI podpredsednika, za PSI 1 stalnega odbornika. V Tržiču so izvolili novo občinsko upravo na osnovi tega sporazuma že na seji pretekli petek zvečer. Za župana je bil ponovno izvoljen Romani (KD), ista stranka je dobila še 2 odbornika in 2 namestnika. Po enega odbornika sta dobili tudi PSDI (Marchesan) in PSI (Semola). Ravnateljstvo goričke livarne SAFOG je sporočilo namero, da namerava skrajšati delovni čas še 200 delavcem s tem, da bi jih poslalo v dopolnilno blagajno. Sindikalne organizacije pa so mnenja, da je treba reJiti krizo podjetja z reorganizacijo njegove proizvodnje in njegovega ustroja. Goriški neposredni obdelovalci zemlje, ki so včlanjeni v Kmečki zvezi, so pred dnevi organizirali lep dvodnevni Izlet po Sloveniji. Pri tej priliki so obiskali zlasti vinorodne kraje in vinarske naprave na štajerskem. Izlet je lepo uspel in so bili z njim vsi udeleženci zadovoljni. Župana iz Sovodenj in Ste-verjana sta bila v preteklem tednu pri deželnem odborniku za javna dela v Trstu, katerega sta seznanila z najbolj perečimi gospodarskimi problemi in potrebami obeh občin. Odbornik Masutto je obljubil, da bo deželna vlada skušala pomagati s vsojim prispevkom pri reševanju najnujnejših problemov obeh občin. itaillllliMtBllllIlIllita vf aiaattltliaMiliaiiiiaiiitaiiatlliMl* POPRAVEK V posebni prilogi našega lista «Gospodarsko društvo 1905 — Prosek — 1965» od 12. t. m., se nam je pod sliko, na kateri sta Matevž Milič in Dominik Ukmar, vrinila neljuba napaka. Napisali smo ... »ki sta posadila leta 1905 kostanje na dvorišču pred društveno gostilno*. Dejansko pa so bili kostanji posajeni takoj po prvi svetovni vojni. Zato prosimo Prosečane, da nam za vrinjeno napako oprostijo. NOVA ZAKONSKA PRAVILA V KORIST VINOGRADNIKOV Zelo strogo preganjanje potvorb pri izdelavi in prodaji vina Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta po trgatvi na razpolago svojim članom, da jim svetujeta, pomagata in izpolnita prijave pridelanega vina S skorajšnjo trgatvijo stopijo v veljavo nova pravila, ki jih vsebuje dekret predsednika republike št. 162 z dne 12. 2. 1965, ki se tiče preganjanja potvorb pri izdelavi in prodaji vina, mošta in kisa. To je dolg in podrohen zakon, ki ga je najbrž navdihnila potreba, da se odpravi čuden pojav, da je vinogradnikom ostajalo v kleteh ogromno dobrega pristnega vina, medtem ko so se po gostilnah in sploh na tržišču pojavljali in točili vsi mogoči zvarki. Pri nas se verjetno še spominjamo, kako so v Nemčiji na primer kontrolne oblasti odklonile prevzem celih ladij takega «vina». V korist samih proizvajalcev je bilo torej, da se uvede strožja kontrola, da se ugotovi, koliko se pridela res pravega vina in kakšno vino se prodaja. Omejili se bomo na to, da v glavnih obrisih osvetlimo tista določila, ki se tičejo naših vinogradnikov, ker bi drugače že sam ponatis zakona z njegovimi 119 členi zavzel najbrž celo stran časopisa. PRIJAVE VINA Vsakdo, ki dela iz svojega ali iz kupljenega grozdja vino (to je vinogradniki sami, vinogradniške zadruge, zadružne kleti, podjetja) mora na posebnem obrazcu prijaviti ves pridelek vina in mošta, ne glede na to, če ga je nekaj že porabil ali prodal. Na drugem obrazcu je treba prijaviti vse vino, ki ga ima kdo še v kleti opolnoči 30. novembra, pa četudi je mogoče že prodano. Rok za ti dve prijavi zapade 10. decembra. Novega pri tem je, da je rok nepreklicen (prejšnja leta so namreč dali še možnost zamudnikom, da naknadno prijavijo), da bo kontrola pristojnih organov strožja, predvsem pa zelo stroge kazni za take, ki ne bi svojega vina prijavili: od 100.000 do milijon lir globe. PRODAJA USTEKLENIČENEGA VINA Za vse vino, ki se prodaja v posodah, ki držijo manj kot 60 litrov, to se pravi v velikih pletenkah, dvolitrskih pletenkah in steklenicah, pa veljajo naslednja pravila: Vse posode morajo biti zaprte z garancijskim zamaškom, ki mora imeti na zunanji strani oznako, ki bo omogočala, da se ugotovi, kdo je vino dal v posode. Velike pletenke morajo imeti nekak zapečaten klobuček, dvolitrske pletenke ln steklenice pa je treba začepiti s čepom do grla in garancijskim pečatom ali s pločevinastimi zamaški. Na vseh posodah (pletenkah in steklenicah) mora biti nalepka, na kateri mora biti označeno kaj vsebuje (vino, peneče vino itd.), količina (sme biti le 2.5 od sto razlike med navedenim in resnično vsebovanim), ime in naslov vinogradnika ali tvrdke, ter alkoholna stopnja (dovoljena je razlika pol stopinje med navedeno in resnično). Kot vidimo so torej nova pravila precej stroga, zelo strogo so še zlasti kazni za kogar se jih ne bi držal. Na vsak način bosta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, kot sicer tudi prej, po trgatvi svoj’m članom na razpolago, da jim svetujeta, pomagata in izpolnita prijave. Do tedaj pa želimo vsem vinogradnikom dosti sonca, da jih bo vino tudi po kakovosti poplačalo za njihov trud. LUCIJAN VOLK VIIOVLJE Iz naših vasi so redki dopisi; je pač majhna in bolj sesljan-ska; ker se Vižovci vedno bolj zenačujemo s Sesljanci, kar Je povsem razumljivo, če pa sta obe naselji turistični in spojeni v eno naselje. Prvotna kmečka vas se v nekaj primerih bori, da ohrani zadnjo sled svojega nekdanjega značaja. Kaže, da razvoj le ne bo tega povsem zabrisal. Je tudi razveseljivo, da se vaščani (tudi oni preko železnice — Sesljanci na našem svetu) vedno bolj nagibajo k gojenju raznega cvetja m okrasnega grmičevja ter deloma tudi zelenjave. Imamo primer, da je tnoč tudi pri nas vzgojiti krasno povrtnino, ki pomeni o-kusno, tečno, zdravo hrano (na primer lepi paradižniki s težo 40 50 in več dkg). Seveda je treba dotično zemljišče v ta namen tudi pravilno pripraviti in povrtnino pravilno gojiti. «To je zabava, oddih, zadoščenje«, pravi ljubitelj dela v naravi (vrtu), ki cel dan presedi pri svojem delu. Prvotne domove vedno bolj utesnjujejo moderne stavbe in nekatere teh razkošno urejene. Vas Vižovlje šteje še enkrat toliko hišnih številk, kot nekdaj, in bodo še rastle. Smo pač na privlačni legi. Vsak naš gostinski obrat bi prav nič ne zgubil, če bi razen italijanskega imel tudi slovenski napis. Kdor tega ne stori, ne more trditi, da ima svojo narodno zavest. PIS\L\ UREDNIŠTVU Zanimiv razgovor o šoli in vzgoji šolske mladine Menimo, da ustrežemo javnosti, če ji posredujemo zanimiv razgovor o našem šolstvu. Ker so takšni razgovori boli redki, sem z zanimanjem prisluhnil živahni besedi trojice — pri sosedni mizi, na kar so pisca tega pisma opozorile te-le besede: Rad se z mladino pogovarjam, ji kaj povem, svetujem, povprašam o šolskem življenju in napredku itd. Imam vtis, da naša mladina, kljub strogemu študiju, dokonča srednjo šolo z razmeroma skromnim znanjem. Kaj je temu vzrok? Se z vami strinjam. Imam kot poklicni profesor na srednji šoli svojo dolgoletno prakso. Nikoli mi ni bilo, in pravemu profesorju niti ne sme biti, samo za mrtvo učno snov, pa naj poučuje karkoli; vedno in povsod se mora to vršiti za-okvirjeno z vzgojo. Ta pomeni duhovno izoblikovanje mladine, ki je enako, oziroma več vredno, kot suho znanje, ki se brez vzgoje nima kam nalepiti. Lahko trdim, da so učno-vzgojne ure veliko bolj zalegle, kot pa današnje samo učne ure, ki so vrhu tega pretežno še brez vsake metode, primerne dotični snevi in razvojni stopnji mladine. V to se je vmešal tretji sobesednik, češ: Sodim, da imate popolnoma prav. Mladina se sama muči s to in ono snovjo in predeluje toliko strani iz določenega predmeta, lušči glavno in tako naprej. Pridni in nadarjeni zmagujejo, šibki omagajo in zaostajajo. Gojenec je le številka, mrtva, neuvaževana številka s težkimi in neprijetnimi spomini na šolanje. Saj iiiMMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinMiiiJiiiiiimiiiiiniiiiiiiiMiMMiMiiMiiiMuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMmiiiiiiiiin Učitelja Lojzete Macarola ni več med nami To ime poznajo v nabrežin-ski občini — v nekdanjem šem-polajskem šolskem okolišu, kjer je bilo njegovo začetno u-čiteljsko mesto. Odmaknjena doba, a ime je zlasti pri njegovih še živih učencih še sveže. A tudi Macarol je odtod odnesel in skrbno čuval najlepši in dragocen spomin ter bil s temi kraji močno povezan, tembolj, ker so tostran meje njegovi svojci (hčerka) in po ženi številno sorodstvo, če bi usoda v torek, 14. t. m. ne bila tako tragično prekrižala njegove namere, bi bil v tem mesecu neka) dni kot razigran in srečen gost med nami. Svojih 86 let je nosil tako utajeno, da smo mu prisodili mnogo manj. Nikdo ni mogel slutiti, da bodo temu telesno in duševno še prisebnemu možu pristrigle življenje posledice prometne nesreče m ljubljanski mestni ulici na način, kot je to v sodobnem, bolestno nestrp- nem obdobju na dnevnem redu. Se si bil dragi Lojze, klen Kraševec (Sežančan) in še spojen z življenjem, z dogodki v širšem in ožjem smislu, popotoval sem in tja, užival na doživetjih; še si zbijat neme ure s svojim ugankarskim konjičkom; še si bil nemiren in želel družbo, kjer je bilo na tedenskih sestankih tvoje mesto stalno izpolnjeno. če te ni bilo, so te močno pogrešali, češ: Kaj pa je z Lojzetom? Sicer si ljubil družbo «po meri» — takšno, ki je bila tvojega kova: v vsakem pogledu na dostojni višini, z značaji in poštenjaki, z resno, a tudi šaljivo besedo. Tedaj si bil dobre volje in je tvoj smeh razkril tvoje notranje vrednote. Bil si skrajno resnjvo- in pravico-ljuben in pri tem nepopustljiv. In še eno tvojo vrlino smo poznali, čeprav se je namreč tvoja življenjska pot skoro nepretrgoma vila v strmino, nisi omagal. Prva svetovna vojna, ga-liška fronta, dolgoletno rusko u-jetništvo, nekje v Sloveniji pa družina: žena s trojico otrok, povsem ločena od lebe. Niti ni bilo po vojni lahko učiteljevanje najprej na Koroškem, nato na dveh krajih v Sloveniji. Povsod so te ohranili v najlepšem spominu stanovski tovariši in on-dotno ljudstvo. V posebnem spominu pa so te ohranili v Perni-čah, kjer je bilo tvoje zadnje službeno mesto. To tvojo dragoceno bogastvo si v četrtek, 16. t. m., odnesel s seboj na ljubljanske Žale. Razen svojcev žalujejo za teboj vsi tvoji prijatelji in znanci. In še bodo, dokler te bodo nosili v spominu. JANKO FURLAN DOPISA IZ KRIZA Pred 50 leti na kriški obali Kriške tunolovke so izginile Ko je Rudolf Stefančič septembra 1915 skupno s drugimi ribiči vlekel mrežo polno tunov, je francosko letalo spustilo dve bombi - Slovenski otrok v slovenski otroški vrtec Škoda, da tudi letos ne bo-1 stanove FAO tudi dejstvo, da Rudolf Stefančič Naš spomin gre nazaj v leto 1915. Bilo je 17. septembra 1915 popoldne, ko so ribiči iz Križa vlekli v svojem zalivu pod Senikom mrež« iz morja polne tunov. Bill so zadovoljni, ker je bil lov zelo dober. Dobro razpoloženi so hiteli z delom ter so vsem, ki so jim pri lovu pomagali, darovali nekaj od nalovljenih rib. Morje je bilo mimo, prav tako tudi septem-berski popoldan, ki se je nagibal k večeru. Tedaj pa se Je na nebu v smeri od Gradeža pojavilo francosko vojaško letalo, ki je nepričakovano spustilo dve bombi. Ena od teh je padla na bližnje vinograde, druga pa prav na obalo, kjer sta bila prav tedaj dva domačina, in sicer Anton Guštin, po domače Smusčev in Rudolf Stevan-člč. po domače Dolfi. Prvega Je bomba ubila, drugega pa hudo ranila v levo nogo. Težko ranjenega, so Stefančiča odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer se je moral zdraviti dve leti. Ob nogo sicer ni bil, toda od tedaj je moral vedno nositi ortopedski čevelj. Prav te dni poteka 50 let od tega dogodka, ki se ga stari Križani še vedno spominjajo. Najbolje se ga seveda spominja sam Stefančič, ki živi še vedno v Križu in ki še čuti posledice tistega usodnega bombardiranja. Takrat je imel Stefančič 16 let ter bi bil moral k vojakom, Danes je že možak s svojo družino, odraslimi otroci in vnuki ter si verjetno kot vsi želi, da bi se takšni dogodki nikoli več ne povrnili-* * • Končno je po obilnem dežju začelo sijati toplo sonce, ki so ga naši vinogradi zelo potrebni in če bo lepo in sončno vreme trajalo tja do konca tega meseca, bo letošnja trgatev zadovoljiva, čeprav bo tu pa tam kaj gnilega grozdja. mo imeli ob kozarcu novega vina dišeče sveže tunine začinjene s koromačem, kot takrat, ko so pri Hrstičih odmevali klici «Abavta di grassa» ali «Abavta di magra». Uboga «tonara», ta upokojenka, polna vode, z globokimi razpokami od morske vode in sončnih žarkov, počiva sedaj na Mulu, medtem ko gnije trata v skladišču in je zanjo vedno .torba’. Na tune v našem zalivu je ostal le spomin in onih ribičev, ki se še krčevito drži morja, kala in vleče dnevno vrše, s katerimi lovijo «kanoče», ki jih tržaška kuhinja zna dobro ceniti Ce pa je v vršah več gužev kot «kanoč», je za galebe praznik. Kdor se je letos hodil kopat na Mul, se je prav gotovo večkrat najedel «pidoč», ki so jih bili obilni koli zapuščenega gojišča. Mnogi so imeli priliko, da preizkusijo svoje potapljaško znanje. Te okusne školjke so bile tudi glavna jed na «škombradi», ki so jo pred tedni priredili v našem porti-ču študentje kluba «Jadran», bile pa so tudi na mizah po vaških gostilnah, od one «Pri Maksu« (TendaRossa) ob obalni cesti, tam kjer se pogostO-ma dogajajo prometne nesreče, pa do one znane po odlični kuhinji — «Pri Bernardi« (AUa Grotta), kateri naj gre na tem mestu vse priznanje za postavitev novega dvojezičnega napisa, katerega pa na žalost ne vidimo na pročeljih ostalih javnih lokalov in trgovin. 20. t. m. se bo začelo vpiso vanje v slovenski otroški vrtec in ne bo odveč, če na tem mestu spomnimo vse sovaščan-ke, da spada otrok slovenske matere v slovenski, kriški vrtec. Vsako ponižanje je sramotno za človeka, ponos pa ga dela spoštovanega in poštenega. s- Razvoj kmetijstva na svetu Ustanova Združenih narodov za kmetijstvo FAO meni, da je kmetijstvo v določeni deželi toliko bolj razvito, kolikor manj pridelanih kmetijskih pridelkov porabi kmet doma. FAO je v tem pogledu napravila obširno študijo in je prišla do zaključka, da so kmetje, ki porabijo doma zelo malo svojih pridelkov, specializirali svoje kmetijstvo in se niso v glavnem omejili na pridelke, ki jim služijo za vsakdanjo hrano, kar Je značilno za družinska kmetijska gospodarstva, ki pridelajo najprej toliko, kolikor jim zadostuje za vsakdanje življenje. Nizka uporaba pridelkov v kmečki družini je po mnenju u; obstaja v bližini trg, ki nudi kmetu možnost, da dobro vnovči svoje pridelke in da z denarjem, ki ga tako dobi, skrbi tudi za prehrano svoje družine. Zato je FAO sestavila lestvico o neposredni uporabi pridelkov v kmečki družini na celoten pridelek v letih 1960-1963 v posameznih državah. Tako so ugotovili, da najnižji odstotek odpade na kmeta v Veliki Britaniji, In sicer 1 odst.; ZDA 3 odst.; Kanadi 5 odst.; na Irskem 13 odst.; v Zahodni Nemčiji 13 odst.; Franciji 14 odst ; na Norveškem 14 odst.; v Italiji 19 odst.; na Japonskem 21 odst.; v Keniji 54 odst.; Ma-laziji 62 odst.; Ugandi 70 odstotkov. ni naša mladina tako slaba, če pa je v šoli toliko slabičev, je prav v tem krivda. In profesor je dodal: Kot vidite, Je današnje življenje u-srrer.ieno samo v materialnost; usposabljanie je namenjeno le temu; proizvajaj čim več, čim bolje, čim hitreje, da na trgu lahko uspešno tekmuješ, materialno napreduješ in čimbolj laže zadostiš svoiim potrebam, vedno le telesnim. Izjeme — kolikor jih je še — iščimo predvsem pri delovnem ljudstvu. A glejte protislovje: prav njegovi otroci plačajo v šoli drago ceno. Temu služijo tudi učni sistem, učni načrti, vse šolsko Izobraževanje. Go-jenčeve sposobnosti se v bistvu merijo le z obvladanjem učne snovi, vse izven tega okvira šolo kaj malo zanima ali je sploh ne zanima. Krivda za slabe učne uspehe tiči v izobrazbenem sistemu, oziroma v materializirani sodobnosti, ki tepta vse moralne vrline. Na to profesorjevo izvajanje se je o-glasil sobesednik: Nekoč so rekli, da naj se mladina v os.nov-ni šoli nauči dobro čitati, pisati in računati. To je v bistvu veljalo tudi za srednjo šolo in še velja, le s to razliko, da je treba to razumeti v spopclnje nem, napredku odgovarjajočem smislu. Jaz vidim, da se v šoli zahteva tudi znanje, ki igra v življenju zelo skromno vlogo. Pravijo, da spada to k splošni izobrazbi. Drugi sobesednik: In to znanje izhlapi tako naglo, da se sploh dotičnik komaj spomni, če se je ta predmet v šoli kdaj učil Mislim, da si usvojimo in obdržimo le to, kar je življenj sko, oziroma kar nas zanima. Na to je profesor dodal s pritajenim nasmehom: čitati, pisati, računati — v redu. A mogel sem z lastnimi čutih ugotoviti veliko pomanjkljivost znatnemu odstotku gojencev začetnikov I. razr. nižje srednje šole. Kje je tukaj napaka? Strinjam pa ,se z mijfojep onih, ki pravijo, da naj pouk posega bolj v bistvo dotične snovi in se, kolikor je le mogoče, usmerja v vzgojo, še to vama povem: Nedavno sem se sešel z mojim bivšim dijakom. Ta mi je med drugim rekel: Srednja šola nas je precej krmila s potrebno in tudi kaj malo ali spioh nepotrebno snovjo, ki nas ni veselila in je kaj hitro šla iz glave. Niti za bistvo, za ono, kar je vedno in povsod korist no in potrebno, recimo materin jezik, zgodovina, prirodoslovne vede, niti za to ni bilo plamena ne v osnovni ne v srednji šoli ni bilo v nas onega ognja, ki bi nam bil pričaral zanimanje, veselje, požrtvovalnost. Moj bivši dijak je povedal to, kar vedno ponavljam: Današnje šole ne vzgajajo. Ker se z vzgojo ukvarjajo le redke družine ln ima javno življenje prav s svojo negativno platjo na mladino tako velik vpliv, ne moremo od nje pričakovati kaj več Jaz se čudim, da je morai no še tako čvrsta m zdrava. ■aaaaaaaaaaaiaaainaaaiiN......................................m Izboljšanje krme z umetnimi gnojili na kraških travnikih Bert bo živel v «Preroku» (Nadaljevanje s 3. strani) Bert je otroško verjel, da bo po vojni prejel v dosmrtno hasnovanje po 500 metrov obale vsakdo, ki je rojen pri Svetem Krilu.... »Ko dobim 500 metrov morja, Jaka, potem pridi pogledati!« Nekoč sem mu oporekal, češ da neka njegova upodobitev morja ni — realistična! Dejal sem, da sem vendarle sam doživljal morje, tu, na tisti sliki, ki jo je razstavljal v Zaječaru 1944, pa da so barve, ki Jih — mori« nima! Razhudil se je do kraja. Z roko si je pogladil lase, se zavrtel dva, trikrat kot vrtavka la raztrgano zlogoval: »Ben, kej češ! Ti inu mare? Al' vejš, da mourje Ima več barv, kuoker jih sploh je!» TakO sem moral priznati eksistenco nad eksistenco! Ko zdaj gledam njegove »Barke na suhem» — verjamem.... • * * Bert je v Zaječaru študiral tri leta upokojenega protojereja ... V gostilni ZLATNI VENAC Je posedal usihajoči srbski duhovnik Tiste prve dni jeseni 1941 nas je Slovence vabil k sebi m »častil« s po čašo vina. Rad je prisluhnil našim izpovedim o zločin*h nemških okupatorjev, ki so nas izgnali Iz Slovenije... «Svaka sila — do vremena!» — Je bila njegova sodba. * • • Ta «sila» je besnela polna štiri leta, preden je tudi Bert Sirk lahko pohitel proti slovenskemu morju, proti Svetemu Križu... V tistih štirih letih izgnanstva je Bert Sirk sejal dobro besedo med nas vse... Političnim silam ni dorasel, pomagal pa je vsem tistim, ki so bili pomoči potrebni... Bert bo živel v PREROKU, oljnati umetnini, ki mu je bil model eden prvih dobrotnikov Slo vencem-izgnancem v Zaječaru, tisti upokojenec . prota med njegovimi »marinami«, ki jih je upodobil v Zaječaru med podoživljanjem lastnih «odisejad» po Jadranu; med tistimi mnogimi umetninami, ki jih je ustvaril hkrati z izžarevanjem vere v končno zmago pravice nad nasiljem... . Resda, zdaj ne počiva nekje na tistih svojih «500 metrih slovenske obale«, marveč v Celju, ki ga je zapisalo med svoje kulturne odličnike. Življenjepis — bomo izpopolnili. Moramo! Lani v tem času je bil v «Naši zemlji« objavljen članek «Kakšna gnojila potrebuje kraška zemlja«. V članku sem navedel rezultate večletnih poskusov gnojenja z umetnimi gnojili na travnikih Izrazite kraške narave. Tudi letos smo dosegli zelo lepe uspehe, katere je vredno navesti, čeprav v kratkih potezah. V treh repeticijah na 3 x 8 parcelah, vsaka ima površino 100 kv.rn, smo zgodaj spomladi gnojili z različnimi količinami super-fosfata, kalijeve soli in nitramom kala. Prvi odkos je bil izvršen 27. 6. tj. Na površinah, ki so bile pognojene z vsemi tremi umetnimi gnojili (količina superfosfata je šla od 3 do 7 stotov na ha), smo pridelali povprečno 29 stotov na ha, ali za 47% več sena kot na negno-jenih površinah Lansko leto je bila razlika za 15 stotov na ha. Tudi letos ni bilo bistvene razlike v količini in kvaliteti pridelka med parcelami gnojenimi s kalijevo soljo in negnojenimi površinami, kar pomeni, da naša kraška zemlja ni revna na kaliju. Najboljši uspeh, in sicer 61 stotov na ha, smo dosegli z uporabo 6 stotov na ha superfosfata, 2,5 stota na ha kalijeve soli in 1,25 stota na ha nitramon-kala. Na negnojenih parcelah smo letos pridelali povprečno 25 stotov na ha sena. Omeniti je vredno, da je obilno deževje dobro vplivalo na razvoj travne ruše. Lansko leto, ki niso bile tako ugodne vremenske razmere, smo pri vsem tem pridelali na gnojenih površinah 34 stotov sena na ha, na negnojenih pa le 15 stotov na ha. Lahko bi tudi računsko prikazali rentabilnost gnojenja z umetnimi gnojili. Danes imam namen prikazati vpliv gnojenja in to posebno s fosfatnimi gnojili (superfosfatom) na izboljšanje travne ruše. Ze pri poskusih prejšnjih let smo ugotovili, da so se na površinah, katere smo gnojili s superfosfatom In nftramonkalom, razbohotile detelje. Istočasno se je zgostila travna ruša. Izginile so škodljive trave in plevelne rastline. Poleg detelj so na pognojenih površinah prevladale le najboljše trave tipa travniška bilnica (Festuca), ovsenice (Arena-therum), šopulje (Agrostis) Itd. Tudi letos sta superfosfat (P2 05) in nitramonkal Izredno dobro vplivala na razvoj detelj, saj so na omenjenih površinah absolutno prevladale. Zanimiva je ugotovitev, da smo imeli na negnojenih površinah 11 odst. detelj, medtem ko Je bilo na površinah gnojenih s kalijevo soljo le 5 odst. detelj. Torej tudi v pogledu kvalitete krme nismo dosegli le s kalijem nobenih vidnih rezultatov. Na ostalih repeticijah, kjer smo gnojili s kalijem, fosforjem in dušikom, je bilo več kot 45 odst. detelj. Bilo bi potrebno, poslužujoč se Kellnerjevih tabel, izračunati, kakšno količino hranilnih snovi vsebuje seno gnojenih in kakšno količino vsebuje seno negnojenih parcel Kellnerjeve tabele nam n.pr. pokažejo, da vsebuje 1 kg odličnega travniškega sena, kjer prevladujejo detelje, več kot 100 gramov prebavljivih beljakovin (beljakovine so najbolj dragocena snov v krmi!). To količino sena lahko primerjamo hraniini vrednosti 0.4 kg ječmena (škrobna vrednost krme). 1 kg slabega sena z minimalno količino detelj pa vsebuje le 25 g preb. beljakovin in ima le 0.20 kg škrobne vrednosti. Torej je seno iz gnojenih parcel še enkrat bolj tečno kot slabo seno negnojenih parcel. Dr. FRAN JURISEVIC Ljubljanska Drama v novi sezoni (Nadaljevanje s 3. strani) kom, ki so preteklo sezono v maju uspešno gostovali v Ljubljani. Slovenski gledališki kritiki so gostovanje Slovaške drame odlično ocenili in niso štedili s priznanji, da je to eden resnih in velikih teatrov, s celo vrsto zelo dobrih igralcev in igralk — posebno srednje generacije. Poleg Antigone in drugih ter Virginije Voolfove, ki so bile v Sloveniji tako dobro ocenjene, je seveda odnesla Goldonijeva »Pahljača« največ pohval. V tej predstavi, ki je bila zares dobro pripravljena in odlično podana, so slovaški gostje dosegli višek tudi pri ljubljanskem gledališkem občinstvu. Ni še dokončno odločeno, s katerimi dramskimi deli pojde SNG - Drama na Slovaško. Prav gotovo pa bodo izbrana primerna ln umetniško najbolj dozorela gledališča dela, tako da bosta tudi bratislavska kritika in gledališko občinstvo zadovoljna. Najnovejša novica, ki smo jo zvedeli iz direkcije Drame .SNG, je ta, da je že dogovorjeno gostovanje ljubljanske Drame SNG s Poljsko in CSSR. Niso še določeni točni datumi vendar se govori o odhodu na Poljsko 7. ali 9. oktobra. Na Poljskem bo Drama gostovala v Krakovu in Varšavi, na Češkoslovaškem pa v Bratislavi, Brnu in Pragi. Čeprav se še vodijo diskusije v umetniškem svetu, kakor tudi z odgovornimi faktorji posameznih mest v CSSR in Poljski, se že da sklepati, da bo ljubljanska Drama SNG odšia na turnejo s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski, A. Kopita: Očka ubogi očka. mama te je obesila v omaro m meni je tako hudo, A. AJbee: «Kdo se boji Virginije VToolf, B. Behanov: Talec. Razmišljajo tudi o Millerjevem dramskem delu: Po padcu in Shakespearovem: Kralju Leam, vendar se o teh dveh delih še niso dokončno odločili, kar je razumljivo — Vedeti je namreč treba, da se potuje v dežele z visoko razvito gledališko tradicijo, kjer Je mnogo dobrih gledališč, velikih ln malih — modemih in klasičnih SNG - Drama bo v velikih mestih Češke, Slovaške ln Poljske predstavljala slovensko gledališko umetnost. Potrditi pa bo morala sloves prvega in centralnega gledališča v Sloveniji, kar ne bo tako težko, saj poznamo njeno umetniško raven in njene umetniške dosežke v zgodovini pretekle dobe, kakor tudi najnovejše umetniške vzpone. SNG ■ Drami iz Ljubljane želimo na njeni turneji pri orat-skih slovanskih gledališčih obilo uspeha in srečno vrnitev v domovino. Vreme včeraj: najvlsja temperatura 24, najnižja 16.8, ob 19. url 21.2; zračni tlak 1018.9 stanoviten, vlaga 74 odst., nebo 3 desetine po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 22.7 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, NEDELJA, 19. septembra Vi tog rad Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 12.23 Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 14.55 Jutri, PONEDELJEK, 20. septembra Brane GRADNJA, RAZŠIRITEV IN PREUREDITEV POSLOPIJ Pojutrišnjem na deželi razprava o pomoči javnim in zasebnim šolam Pričakujejo, da bo diskusija zelo živahna, ker bosta prišli navzkriž dve nasprotujoči si koncepciji: laična ali mešana vzgoja! Pojutrišnjem 21. t.m. se bo ponovno sestal deželni svet na svojo redno 98. sejo. Kot smo že poročali, bo glavna točka dnevnega geda razprava o osnutku zakona, ki ga je predložil deželni odbor ki o katerem so razpravljali na seji pristojne komisije deželnega 6veta in ki zadeva vprašanje podpor za šolske gradnje. Poročilo o tem vprašanju bo podal svetovalec Bianchini v imenu komisije, ki je proučila osnutek deželnega odbora. 2e včeraj smo omenili, da bo diskusija o tem načrtu verjetno lelo vroča, polemika se bo namreč gotovo vnela, ko se bo razpravljalo o pomoči deželne oblasti gradnjam, ki se izvajajo na področju otroških vrtcev na pobudo verskih ustanov. Ko se razpravlja namreč o podobnih vprašanjih, postane spor tako rekoč nujen: na eni strani demokristjani zastopajo stališče, da je treba podpirati poleg državnih tudi zasebne šole, medtem ko vse claične« stranke zastopajo stališče, da je treba uveljaviti povsod samo državne šole. Gre za dve čisto nasprotni ideološki koncepciji, ki vedno pogajata, kadar s tega ali drugega razloga nastopi čas xa odločitve, ostre spore v vladni koaliciji. Ali povedano drugače: sprožitev takih vprašanj pogaja v današnjih časih hude spore v strankah levega centra, kajti socialisti in socialdemokrati (vštev-ii tu tudi republikance) bodo z načelnega stališča nastopali proti težnjam, da se podpirajo šole, ki delujejo na podlagi določene ideologije ali vere. Ali bodo demokristjani zmagali v tej bitki? Vprašanje je precej zapleteno, kajti liberalci se bodo verjetno postavili na stran levičarske opozicije. Obstaja pa vprašanje, če se bodo na isti način obnašali tudi misovci, ki so na tem področju nagnjeni h kompromisom. Toda poglejmo, kakšne namene zasleduje osnutek zakona, ki ga je predložila deželna uprava. Člen 1 zakonskega osnutka, ki je bil predmet najbolj živahne diskusije, pravi v formulaciji komisije deželnega sveta: »Pooblašča se deželna uprava, da nudi pokrajinam in občinam pomoč na račun kapitala in obresti za gradnjo, razširitev, dovršitev in preureditev poslopij, ki naj služijo kot sedeži ustanov za tehnično ali strokovno izobrazbo. Prispevki, o katerih se govori v prejšnjem odstavku, se lahko dodelijo tudi javnim ali zasebnim u-stanovam s pravno osebnostjo, ki prevzamejo breme za gradnjo, razširitev, dovršitev in preureditev poslopij, ki so namenjena otroškim vrtcem«. Iz besedila tega člena je torej razvidno, da bo dežela lahko nudila dvojno vrsto prispevkov. V pr vem primeru bo celotni znesek prispevka znašal 500 milijonov lir ter ne bo mogel prekoračiti 50 odst. celotnih stroškov za dela, ki so že deležna državnih prispevkov Za gradnje, ki niso deležne državnih prispevkov, pa se predvidevajo prispevki na račun obresti, za obdobje do 30 let, v najvišji meri 5 odst. Deželni stroški za to dru-go obliko prispevkov bodo znašali letno 100 milijonov lir, in sicer od letos do leta 1994. Najvidnejši namen zakona Je torej rešiti dokončno vprašanje novih sedežev tehničnih in industrijskih šolskih ustanov v deželi Furlanija - Julijska krajina. V poštev pridejo v tej zvezi: zavod «Mali-gnani« v Vidmu, «Volta» v Trstu in «Kennedy» v Pordenonu. Tem trem ustanovam so že zagotovljeni določeni državni prispevki. Za tem ((vidnejšim,i namenom za. kona pa obstaja drugi, ki zadeva razširitev in utrditev otroških vrtcev. Tem namreč država ni posvetila do sedaj še skoraj nobene pažnje. Vzgoja mladežl od 3 do 6 let je bila prepuščena pobudi zasebnikov ali najrazličnejših ustanov. Ce bo sprejet bo novi deželni zakon omogočil raznim zasebnim ustanovam (v večini primerov verskih), da bodo deležne določene pomoči. Pojutrišnja seja deželnega sveta se bo začela z odgovori odbornikov na vprašanja, ki so jih zastavili svetovalci. Na dnevnem redu je vpisanih 25 vprašanj in interpela-cij. Prihodnji teden se bodo sestale tudi razne stalne komisije deželnega sveta. Četrta komisija, ki bi se morala sestati v sredo, bo začela obravnavati vprašanje ustanovitve posvetovalnega odbora za brodarstvo. Tretja komisija — prosveta, socialno skrbstvo ter higiena in zdravstvo — bi morala zaključiti debato o strokovni izobraz. bi delavcev. Poleg tega je predsednik de Ri-naldini poveril prvi komisiji — predsedniške zadeve, finance in proračun, proučevanje zakonskega osnutka, ki zadeva razne podporne ustanove, a peti komisiji — javna dela, urbanistika, prevozi in turizem — proučevanje osnutka za ukrepe v prid gradnjam bolnišnic. Festival tiska KPI Danes ob 17. uri se začne v kulUimem krožku «Zvezda» v Podlonjerju festival komunističnega tiska. Nastopili bodo »pod-lonjerski pevci*. V imenu federacije KPI bo pozdravil vse navzoče občinski svetovalec inž. An-tonino Cuffaro. Sledil bo ples. Poskrbljeno je za dober prigrizek in žlahtno kapljico. SINOČI NA STADIONU «PRVI MAJ» Pričetek praznika mladine ob veselih zvokih ansamblov Danes pester športni in kulturni spored Na stadionu «Prvi maj« je sinoči vladalo veselo razpoloženje, ki ga je ustvarilo tekmovanje kar štirih mladinskih orkestralnih ansamblov in sicer «Fans», «Nomadi», »Ran-gers» in «Jaguars». Ob veselih zvokih teh ansamblov, se je tako pričel praznik mladine, ki ga prireja Mladinski delavski krožek. Sinočnje tekmovanje med ansambli in seveda napovedani ples, je na stadion «Prvi maj« privabil ogromno število mladink in mladincev, ki so z navdušenjem spremljali izvajanje štirih orkestrov. Ob duhovitih skečih priznanega napovedovalca Bruna Rupla s Proseka, je vsak ansambel izvajal tri skladbe. Oceno kvalitete nastopajočih, pa so organizatorji prepustili sami publiki. Vsak poslušalec je dobil listek, na katerega je po tekmovanju štirih orkestrov, napisal ime tistega, katerega izvajanje je bilo njemu najbolj pogodu. Organizatorji so na ta način prepustili občinstvu sodbo. Se tekom včerajšnjega večera so organizatorji praznika mladine, ki se je pričel zelo dobro, sešteli glasove, vendar bo- 4lllllllllllllltlllllllllllllllllllllllNIIIMIItMIIIIII,>llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII,fllM Hlinili lllllll INI lllllllll IIIIIII lili lil mm II Ullllill IIIIIIIII MIHI MII NEKOČ JE BILA NA PRVEM MESTU GENOVA Trst glavno pristanišče za uvoz kave v Italiji Lani je šlo skozi tržaško pristanišče nad 61 odstotkov vsega uvoza kave Tržaško pristanišče Je postalo glavno središče v Italiji za uvoz kave. Se leta 1962 Je bila Genova na prvem mestu. Toda podatki v zadnjih sedmih letih jasno dokazujejo, kako se je Trst nenehno vzpenjal na lestvici italijanskih pristanišč pri uvozu kave, tako da je leta 1963 z velikim vzponom presegel Genovo in podvojil količino uvožene kave v letu 1962. Sest let je trajalo za tržaško pristanišče stalno naraščanje prometa s kavo (razen leta 1962, ki je za malenkost padlo), sedmo pa se je vzpon zaustavil in je količina v primerjavi s šestim letom ponovno za malenkost padla. Hkrati za vzpon Trsta so se stalno zmanjševale količine uvoza kave skozi Genovo, Neapelj in Benetke. Od leta 1959 do leta 1964 se je uvoz kave skozi genovsko pristanišče zmanjšal za eno tretjino, za 256.084 vreč, in sicer od 782.220 na 526.136 vreč letno. Uvoz kave skozi pristanišči v Neaplju in Benetkah pa se je v .omenjenem obdobju zmanjšal za 60 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da medtem ko je uvoz kave skozi genovsko pristanišče leta 1959 predstavljal okrog 56 odstotkov vsega italijanskega uvoza, je lansko leto ta odstotek zdrknil komaj na 26,46 odstotka. V naslednjem podajamo razpredelnico števila uvoženih vreč kave skozi genovsko, tržaško, neapeljsko in beneško pristanišče v zadnjih sedmih letih: LETO GENOVA 1958 628.603 (46,3) 1959 782.220 (55,8) 1960 748.812 (45,3) 1961 702.366 (40,1) 1962 702.241 (37,6) 1963 695.651 (35,7) 1964 526.136 (26,4) TRST 244.049 (18,0) i 392.251 (28,0) 647.763 ( 39,2) 693.745 (39,6) 643.485 ( 34,5) 1,256.450 (64,5) 1,217.119 (61,2) NEAPELJ 253.815 (18,7) 284.482 (20,3) 327.784 (19,8) 313.985 (17,9) 255.066 (14,3) 331.065 (17,0) 167.983 (8,4) BENETKE 112.416 (8,3) 86.898 (6,2) 94.740 ( 5,7) 68.251 (3,9) 64.127 (3,4) 61.834 ( 3,1) 64.239 (3,2) Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo največ vreč kaze uvo. Ženih skozi tržaško pristanišče leta 1963. Lansko leto se je število uvoženih vreč kave za malenkost znižalo. Ce pa pogledamo podatke o uvozu kave v letošnjih prvih štirih mesecih, se je položaj za Genovo zelo poslabšal, saj je njen uvoz v primerjavi s prvimi štirimi leti lanskega leta padel za 30,95 odstotka, v Trstu se Je povišal za 12,35 odstotka, v Neaplju pa kar za 89,80 stotka, Tako so od januarja do vključno aprila letos izkrcali v Genovi 156.083 vreč kave, v Trstu 333.268 vreč, v Neaplju 152.500 vreč, v Benetkah pa 13.150 vreč kave. Tečaji ruščine Prispevajte ;ia DIJAŠKO MATiCO! zunanjo trgovino) poziva prizadeta podjetja, ki so dosegla zadnje podaljšanje roka do 30. septembra letos ah ki so pred tem datumom v celoti izkoristili dovoljenja, ali ki jih sploh niso izkoristili, naj sporočijo do 30. t. m., v kolikšni meri so izkoristili dovoljenja sprejeta v okviru posebne operacije Alpe-Adria 1963. Pri tem morajo sporočiti, zakaj niso v celoti ali delno izkoristili omenjenih dovoljenj. Škropilnik padel dekletcu na glavo Mali, komaj 3-letni Franci D’Am-brosi iz Ul. San Pantaleone 5 se je včeraj popoldne pripetila zelo nenavadna nesreča. Njena 26-letna mati Cornelia jo je peljala s seboj v cerkvico nunskega samostana v Ul. Giarizzole 2- V cerkvi je deklica segla v škropilnik, da bi si pomočila prste v blagoslovljeno vodo. To pa je bilo zanjo usodno, ker se je marmornati podstavek škropilnika prevrnil na deklico. Težak kamen ji je padel na glavo in ji povzročil udarce, rano na .jdgsni strani pela ter udarce po prsih. Mati je deklico v zasebnem avtu spremila v bolnišnico, kjer so malo ponesrečenko sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 5 do 20 dni. do šele danes nagradili zmagoviti ansambel. Današnji program praznika mladine je zelo obsežen in pester. Ob 9. uri je napovedano tekmovanje v namiznem tenisu, ob 16.45 se bodo pomerili mladinci v teku čez drn in strn, ob 17. uri pa se bodo v isti športni panogi pomerili člani. Ob 17.30 bo sledila tekma v odbojki med ekipama «Cankar» in «Bar-kovlje». Po končanem športnem delu bo prisotne pozdravil Favel Vidav, nakar bo sledil kulturni spored, ki bo obsegal recitacije in nastop pevske, ga zbora iz Repna. Kot je pač običaj pri mladini, se bo tudi današnji praznik zaključil v veselem razpoloženju s plesom. Šolske vesti Z vespo se je prevrnil Na križišču cest pri Krmenki se je včeraj popoldne ponesrečil 57-letni kotlar Franc Strain iz Doline št. 153. Vozil se je proti domu na svoji vespi, ko pa je privozil na omenjeno križišče, je s kolesi zdrsel na cestišču, na katerem je bilo polno gramoza, ter se prevrnil. Pri padcu si je izvini! desno ramo, si verjetno zlomil desno nadlaket in se pobil po nosu in desnem kolenu. Z zasebnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 20 do 30 dni. Zasedanje «!ržaških zdravniških dni» Na tretjem zasedanju »Tržaških zdavniških dni« sta dva tržaška zdravnika prečitala udeležencem kongresa dva zelo zanimiva kore-ferata. Prvi je spregovoril dr. Eho Belsasso, ki je pomočnik na I. zdravniškem oddelku splošnih bolnišnic. Ta je v sodelovanju z dr. Francom Fortunatom pripravil poročilo o uporabi preparata «vin-caleucoblastina« pr; zdravljenju bolezni «limfogranuloma mali-gnum«, Drugi koreferat pa je podal dr. Amedeo Scagnol, ki dela na rentgenskem oddelku splošne bolnišnice. Ta je skupaj z dr. Luigijem Del Fabbrom pripravil sestavek o »Limfografiji bolezni sistema re-tikula histocitov«. Zdravnika sta proučevala vprašanje več kot tri leta. Kot prvi uradni govornik je včeraj nastopil prof. Fornara iz Novare, ki je obravnaval razne bolezni, ki se tičejo otrok. Govornik je prikazal svoje izkušnje z okoli 200 primeri. Za njim je govoril prof Pansibi iz Ferrare. Jutranje zasedanje se je zaključilo s predavanjem prof. D. W. H. Bar-nesa iz Didcota, ki je obravnaval razne poskuse z mišmi. Na popoldanskem zasedanju so govorili prof. Guli in Verme iz Siene, Signorelli iz Catanie in Fieschi iz Genove. Sinoči so priredili udeležencem kongresa kosilo v hotelu «jilly», katerega so se udeležili tudi predstavniki oblasti. Danes se bo po štirih dneh dela kongres zaključil. Med drugimi bo še govoril prof. Bevilaajua iz Trsta. Na kraju bodo predvajali dva znanstvena kratkometražna filma. Opozorilo razlaščencem v Dolini Odbor konzorcija opozarja razlaščence v Dolini, ki so že prejeli dekrete, naj pazijo, da ne zamudijo roka za priziv. Za pojasnila in nasvete jim je na razpolago tajništvo konzorcija v Ul. Geppa 9. Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki s« bo zaključilo 25 septembra. Državna srednja šola pri Sv, Ja-kobu. Ul. Frausln 14, vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrSi vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. < Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Havnateljstvo Drž. srednje šole in Ind strok Sole v Trstu (Kojan. Ul. Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in 111. razred do 25. septembra t.l. Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25 septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2 In 3 razred zaključi 25 septembra. Ravnateljstvo državne srenaje Sole na Katinarl obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965 i9»-b vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o glasni deski. Havnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4. obvešča, da le vpl-sovanje za II In lil. razred do 25 septembra 1965 Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda «G.R Carli« sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu «G.R Carli« Je tudi vpisovanje v 1. razred Strokovne Sole za upravne Izvedence in korespon dente v tujih jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Dlaz 20 od 10.30 do 11.30. in sicer do 25. trn Dr/nvnl tehnični trgovski zavod »Carli« sporoča, da bo letos usta novljen večerni tečaj za dljake-de-lavce Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66 Trajanje tečaja In njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem Ob koncu študija dobilo tečalniki spričevalo knjigovodje iragloniere) in trgovskega Izvedenca. Ravnateljstvo Državne srednje Sole v Nabrežini z oddeljenimi razre-di v Sv Križu sporoča, da se zaključi vpisovanje v vse tri razrede dne 25 9. 1965 Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu v Trstu, Ul. Frausln št. 12 sporoča staršem, da se vpisovanje za šolsko leto 1965-66 zaključi dne 23. trn. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šoie v Ul. Dlaz štev. 20 od 11. do 12. ure SIRITE FUIMUKSKI DNEVNIK Slovensko gledališče v Trstu Razpis abonmajev za sezono 1965-66 REPERTOAR 1. Ivan Cankar: HLAPCI 2. DANTEJEV VEČER (ob 700-letnici rojstva) 3. Saša Škufca: JANKO IN METKA 4. Recital M. Sardočeve (Pisma gospe Lapinasse) 5. Robert - Duvivier - Jeanson MARIE - OCTOBRE 6. Slovenska noviteta 7. Recital J. Lukeša (Shakespeare) 8. Carlo Goldoni: GROBIJANI 9. PASIJONSKE IGRE 10. DOBRI VOJAK ŠVEJK (Češka dramatizacija po Haškovem romanu) Od ponedeljka, 20. t. m. dalje bodo občinstvu na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 naslednji abonmaji: PREMIERSKI Parter A Parter B Balkon I. PONOVITEV Parter Balkon L L L L L 20 000.— 12.000.— 8.000,— 9.000,— 4 000,— NEDELJSKI POPOLDANSKI Shod obsojencev posebnega sodišča V okviru manifestacij ob 20. obletnici odporniškega gibanja bo v okviru ANPIA 26. septembra v Volterri (Piša) vsedržavni shod vseh obsojencev fašističnega izrednega sodišča za zaščito države. Kdor se namerava udeležiti shoda, naj to sporoči županu Volter-re Giustariniju. Za vse informacije naj se prizadeti obrnejo na pokrajinsko zvezo ANPIA v Trstu, Ul. Zonta 4. Na sedežu Združenja Italija-ZSSR v Trstu, Ul. S. Nicolo ll-II. nad., tel. 29403 je v teku vpisovanje v tečaje ruskega jezika. Pouk bo letos tudi v slovenščini. Vsi, ki se želijo vpisati, naj se oglasijo na sedežu vsak dan od 17.30 do 20. ure. Obvestilo operaterjem Alpe-Adria Vladni komisariat dežele Furlanije-Julijske krajine (ravnateljstvo za •iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMHiiiiitiiiiiiiiiitfiimuituiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiituiMiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiMmiiiiiiiiiiii VČERAJ NA BAZOVIŠKI CESTI Dekle se je smrtno ponesrečilo pri trčenju nvtn v obcestni knmen Eno uro po sprejemu v bolnišnico je podleglo ranam m „rnti Bazovici v bliži- ljenim poškodbam. Njeno truplo so ni cestarske hiše nekaj sto metrov prenesli v mrtvašnico, kjer je na dalje od gostilne «Linz» nad Pod-lonjerjem se je včeraj okrog 14.15 pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postala mlada 17-let. na dijakinja Loredana D’Orso iz Ul. Milano 17. Peljala se je v fiatu 600 TS 32910, ki ga je 18-letni Fa-bio Carniello iz Ul. Fablo Severo 147 vozil proti Bazovici. Zelo verjetno zaradi'hitrosti je Carniello na prej omenjenem kraju izgubil oblast nad avtom, zavozil na skrajni desni rob ceste in silovito treščil v obcestni kamen. Sunek je bil tako močan, da so se pri avtomobilu odprla des na vrata in D’Orsovo je vrglo iz avta na škarpo, ki se s ceste spušča proti paštnom in podlonjer-skim vinogradom. Pri tem se je mlada dijakinja hudo pobila po glavi in po desni nogi. Stanovalci bližnje cestarske hiše so ponesrečenki priskočili na po-moč in poklicali rešilni avto Rdečega križa. Na kraj nesreče so prihiteli tudi karabinjerji s postaje pri Sv. Ivanu, ki so uvedli preiskavo o vzrokih nesreče. Medtem so D’OrSovo odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Vse zdravniške nege pa so za nesrečnico bile zaman, ker je le uro po sprejemu v bolnišnico podlegla hudim zadob- prenesli razpolago sodnim oblastem. Smrtne posledice nesreče na delu Na dermatološkem oddelku bolnišnice je včeraj zjutraj izdihnil 55-letni delavec Modest Pohlen iz Ul. Almerigotti 35. ki se je prejšnjo soboto hudo ponesrečil v Čistilnici ESSO-Standard pri Sv. Soboti. Kot smo poročali, je Pob len tistega večera s posebno pripravo polnil avtocistemo z vročim katranom. 2e je napolnil cisterno in prenesel napravo na prikolico, ko se je pripetila nesreča. Zaradi samovžiga, se je katran vnel in plameni so oplazili Pohlena, Ponesrečenemu delavcu so priskočili na pomoč delovni tovariši in šofer cisterne, ki se je tedaj pripravljal na pot v Pescaro. Reševalci so nesrečniku hitro strgali gorečo obleko s telesa in poklicali rešilni avto RK. Pohlena so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na dermatološki oddelek zaradi hudih opeklin po hrbtu in spodnjih udih. Toda vse zdravniške nege so bile zaman in včeraj zjutraj ob 8. uri je Pohlen izdihnil ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. septembra 1965 se Je v Tr. stu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 67-letn! Pletro Marchi, 62-letna Ida Posru por Ravbar, 55-letni Modesto Pohlen, 77-letnt Adamo Regglo, 66-letni Mario Marangoni, 69-letni Luigi Angelo Glacomelli-Donolo. OKLICI: pleskar Livio Gava In trg. pomočnica Annamaria Meton, železničar Renato Racchl ln uradnica Lucla Berdinl, šofer Ruggero Pečar in trg. pomočnica Santina Mllazzi, inženir Sergio Vlsintinl in gospodinja Nerlna Vidali, kapitan dolge plovbe Luclano Rlzzato ln gospodinja Lorenza Esente, inštruktor šofer Gior-gio Zacchi-gna ln uradnica Maria Fat-tnr. stražnik Javne varnosti Mario Castorio In gospodinja Giovannina Procacclnl, študent Giuseppe Blrlaco ln gospodinja Angela Mazzeo, karabinjer Aldo Clanca ln pletilja Gio-vanna Ranaldi, finančni stražnik Aldo Imperatore In trg. pomočnica Neva Frisone, železničar Guerrino Ar-manl ln gospodinja Alberta Godini, študent Fulvio Degrassi in uradnica Clara Facco, delavec Errrilio Divo In gospodinja Rita Stomello, mehanik Bruno Cozzlanl in gospodinja Antonia Sc amperi e, slaščičar Glu-liano Habjan ln delavka Lidia Škerli«, mehanik Giorgio Mattia ln šivilja Iolanda Radin, strojni oficir Fulvio Cecchinl ln gospodinja An-na Maria D'Aqiilno, uradnik Fulvio Madattla ln delavka Anita Antonlnl, tehnik Luiigi Pitacco In uradnica Silvana Purger, tekstilni delavec Paolo Daverl In gospodinja Maria Vls-novic, mehanik Livio Gambi ln de-lavka Glorgina Valdemarin, mehanik Olaudlo Lukač in trg. pomočnica Grazlella Giacca, šofer Luclano Devescovl In baristka Franka Fran-chlnl, kapitan Mario Vidulll in profesorica Renata Caflerl, upokojenec Glovannl Ghersettich in gospodinja Pierina Petkovšek, pek Edoardo Pe-riz In gospodinja DJina Greblo, u-radnik Ennlo Zenobio ln gospodinja Maria Svagel, električar Francesco D'Amelio ln gospodinja Zaira Azza-no, oficir vojske Antonlno Augusto In uradnica Franca S*ocovaz, karabinjer Umberto Di Nicola ln gospodinja Genovina Dl Pasquale, električni varilec Nereo Plnter in delavka Lea Glrardl, brigadir finance Sergio Longo In uradnica Anna Maria Kravina, podbrigadlr finance / V Včeraj-danes ...........................1...1.............................II..I.....Milil..I1MIIMMI1...IM...MUHI.....UMI.....n............1................................"IUII.HII.il toria, G. Parodi, P. Toscanelii, Indiana, Afirica, Saturnia, Vulcania, Saipa II, Viminale, Eros (It.), Bloudan (ZAR), Hoku Maru(Jap-) Todos os Santos (Bras.), S of Ke-rala (Ind.), Ellinis, Ariston (Grč.), Nagos (Li.), Valena, Audax, Chi-chin (Panama), Arda (Bu.), A-xum (Et.), T. Stavros (Maroko), Catherine (Fr.), Golzvvardersand (Nem.), King peleus (Li.), Li Ming (Kit.). URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trat, Largo S. SSantorto, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših Svl carskih znamk ur m zlatnine Darila za POROKE to KRSTE Poseben popust I Salvatore Candurro In gospodinja Iole Mancini, podoficir vojske Roberto Illenl in gospodinja Gabriella Miotto, uradnik Pietro Genzo in stenotiipistka Rita Machazek, karabinjer Vtttorio Giglio in gospodinja Itaiia Arinlello, agent Primo Auti-h in gospodinja Silvana AntonelU, pomorščak Rosario Cucchiara in stenotiipistka Bianca di Giacomo, kuhar Antonio Ivanolc In delavka Rosa Sco-gnamiglio, tehnik Enzo Frisario in študentka Marisa Dolgan, mehanik Giuseppe Prodan In uradnica Radoi ka Stncich, delavec Carlo Squellerio in gospodinja Emllia Tonello, karo-serlst Albino Pertot ln trg. pomočnica Ferdinanda Pertot. oficir vojske Italo ZuccheHi in uradnica Nevina Sora, električar Paolo Oggia-no ln gospodinja Žita Šerpi, uradnik Antonio Tolotti in uradnica Grazlella Sain, uradnik Massimllia-no Krznaric ln uradnica Edith Griin-feld. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 9. - 1». 9.) AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Lelten-burg, Trg S. Glovannl 5: Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carnlel, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmettt. Borzni trg 12; Mianl, Mlramarski drevored 117 (Barkovlje). Od 13. do 16. ure Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmettl, Borzni trg 12: Mianl, Mlramarski drevored 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ulica 7: Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Leiten-burg, Trg S. Glovannl 5; Mizzan, Trg Venezia 2. LADJE V PRISTANIŠČU Libertas (Hol.), Lirija (Alb.), Mosor,, Vis, Natko Nodilo (Jug ), Palladia, Dragone, G. Lauro, Vic- AMERICAN INSTRUMENT C0MPANV seeks dynamic engineer for Yugoslavia USLOVl DOBRO ZNANJE ENGLESKOG JEZIKA. Pisati: na: FISCHER & PORTER, VIA GIUSEPPE DI VITTORIO 307/2, SESTO SAN GIOVANNI, MILANO. LOTERIJA BARI 54 13 17 11 66 CAGLIARI 81 44 39 40 64 FIRENCE 25 11 6 89 77 GENOVA 71 88 23 12 14 MILAN 40 71 20 58 3 NEAPELJ 60 84 90 74 31 PALERMO 60 51 66 87 21 RIM 4« 62 35 13 10 TURIN 40 25 48 7 2 BENETKE 56 48 82 12 38 Parter L 6.500,— Balkon L 4.000 — ŠTUDENTSKI L 2.000- INVALIDSKI Z INVALIDSKO IZKAZ- NICO BREZPLAČNI SINDIKALNI L 3.000,— ZA OKOLICO L 5.000,- (vključen tudi prevoz) Predstave je gledališče planiralo na naslednje dneve: PREMIERE ob četrtkih, I. PONOVITVE ob sobotah po premieri, NEDELJSKE POPOLDANSKE prvo nedeljo po premieri, INVALIDSKE prvi četrtek po premieri, SINDIKALNE drugi petek po premieri in ZA OKOLICO drugo soboto po premieri. PEVSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK bo imel prvo vajo v ponedeljek, 20. septembra ob 15. uri v Nabrežini v prostoru glasbene šole. Vabimo vse pevce, da se polnoštevilno udeležijo. šola Glasbene Matice Mali oglasi Poletne prireditve Danes v Miramaru »Luči in zvoki«: ob 21.00 v nemščini »Der Kalser-traum von Miramare« in ob 22.15 v Italijanščini »Massimiliano e Car-lotta« Kino ;m. - Nazionale 14.00 «Strani amori« Tech-nicolor. Lana Turner, Clifl Robertson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 14.30 «La tua pelle o la mia« Technicolor. Frank Sinatra, Clint Walker Excelsior 14.30 «50.000 sterilne per tradire« Eastmancolor. Cliff Robertson, Marisa Mell. Fenlce 14.00 »Doringo« Eastmancolor. Tom Tryon, Senta Berger. Graltacielo 15.00 «Week-end a Zuyd-coote« Techn color Jean Paul Bel-mondo, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14 letom. Aiabarda 15.00 «Io uccido tu uccldl« Franchl, Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 »Da OSS a 007 spionaggio a Tokyo» Technicolor. Joan Collins. Robert VVagner. Aurora 15.00 »Stazione 3 — top se-cret«. Cristallo 15,00 «Erasmo II lenttgtrt-noso« Technicolor. James Stewart. Garibaldi 15.30 «11 trionfo di Mlohe-le Strogoff« Technicolor. Curd Jur-gens, Capuclne. Capltol 14.30 «La bugiarda« Catherine Spaak, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. lmpero 15.00 «Vorrei non essere ric-ca». Vlltorio Veneto 14.00 «007 operazione Goldfinger« Sean Connery. Moderno 14.30 Otvoritev sezone 1965 66 s filmom: «La vendetta dei Can-grcel ros« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. ietom. Astorla 14.00 «La 7 alba« Technicolor VVilliam Hoiden, Capucine. Astra 15 30 »Angelica« (Prvi del). Abbazla 14 30 «La dove scende il sole« Technicolor. Elke Sommer. Ste-vvart Granger. Ideale 13.30 L«’uomo ihe non sape-va amare« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržaški filatelistični klub «L. KOŠIR« bo Imel svoj redni sestanek danes, 19. t.m. od 10. do 12. ure v klubskih prostorih v Ul dei Mori-tecchi 6 (Sv. Jakob). Do preklica bodo sestanki vsako prvo in tretio nedeljo v mesecu. Dospeli so novi katalogi in članom so na razpolago vse zadnje novitete. Klub vabi v svojo sredo vse slovenske ljubitelje filatelije. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri »ASTROMOBIL«, Vta Glu- ha 108 (Kotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR. W1L Trst Plazza S. Glovannl St 1 V SKLADIŠČU D. KUZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje RE\, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrehno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče kožuhe (hun de) hlače itd 21-LETNI KNJIGOVODJA z znanjem slovenščine in italijanščine išče primemo zaposlitev. Telefonirati na št. 810-330. JANEŽEVO CVETJE kupim. Brezar, Trst. Ulica S. Michele št. 22 Sintetične preproge tn preproge za hodnike iz pla stike »BALATUM« ta »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «M(iyUETTE» in ploščice »RIKETT« m «ARMSTR( )NG» Bežna vrata «ROLLP()RT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R P 11 ALPI.AST, Trst, Trg Osprdalp št 6 Tel 95-919 Kino • fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul Mazzim 53 f Telefon 783-361 vabi prijatelje to znance, naj ga ohiščejn. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Romana Sancina Sumana daruje Albin Sancin 1000 lir za Dijaško Matico, Namesto cvetja na grob pok. dr. Fortunata Mikuletiča daruje družina Sancin Evgen In Mila 2000 lir za Dijaško Matico V počastitev spomina pok. Romana Sancina Sumana daruje Ivan Sancin 2000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Zore Guštin z Opčin darujeta Angelca In Zvonkb Malalan 2000 lir za Dijaško Matico. SOŽALJE PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CIIEMIN DE FER baccara' ler priljubljena igra TRENTE ET QUAR AN TE ODPRTO CELO LETO GRILL BAR • CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU < R I VI E R A » PORTOROŽ ENAL0TT0 Natečaj št. 38 ZMAGOVITI STOLPEC Bari ............^ ^ Cagliari .... 81 - Firence . . ■ » 25 1 Genova . . . . 71 2 Milan . » « . . 40 X Neapelj .... 60 X Palermo . i i . 60 X Rim ...... 46 X Turin...........40 X Benetke . . i « 56 X Neapelj II ... 84 2 Rim II..........62 2 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 11 točkami lir 10 točkami lir 6.624.000 279.900 22.700 Dokončne kvote določi osrednja komisija * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA ln trokolesnih tovornih vozil A P E v ka teri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora iPIAGGIO« Ob smrti dr. Fortunata Mikuletiča, dolgoletnega nepozabnega predsednika, izrekamo hudo prizadeti družini globoko sožalje. Odbor in učiteljski zbor Glasbene Matice Ob izgubi dragega Avguština Batagelja izraža ženi in sorodnikom svoje globoko sožalje Stanislav Volčič 18. sapi imrba je preminila naša draga n ama Ida Ravbar Pogreb bo jutri, 20. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice, od koder bodo drago pokojnico prepeljali na boljunsko pokopališče. Globoko užaloščeni sporočajo vest mož Ivan, otroci Aldo, Ennio in Nivea, snaha, vnukinja in vsi drugi sorodniki. Trst, 19.9.1965. I.T F Ul Zonta 3, tel. 38006 ZAHVAL. A Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega IVANA PERTOTA Posebna zahvala preč. g. župniku, nabrežinski godbi, sorodnikom, vsem darovalcem cvetja to tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine: PERTOT, SARDOČ, LEBAN in CAVO Nabrežina, 19. septembra 1965, Umrl je znani prosvetni delavec DR. FORTUNAT MIKULETIČ Spremili ga bomo na zadnji poti danes na pokopališče v Kopru ob 11. uri. Slovenska prosvetna zveza Trst, 1». septembra 1965. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN « Avtomobilska miš» obsojena na 2 leti in 4 mesece zapora Sodišče je obsodilo tudi kupce ukradenega blaga na zapor in globo Fadda povedal, da je predmete dobival v dar od neke tete iz A-merike ter od nekega strica v Trstu, ki je zelo bogat. Im včeraj se je Fadda znašel na zatožni klopi pred sodniki. Na isti klopi so sedeli tudi Scandiuz-ziijeva, ventin, Decanevova, Cri-smanova i,n Bertold, vsi obtoženi, da so kupovali in sprejemali u-kradeno blago. Sodnik Rossi je najprej poslušal obrazložitev dogodkov, nato pa je podal besedo javnemu to-žitelju Pascoliju, ki je za tatiča Faddo zahteval precej strogo kazen. Sodišče naj bi avtomobilskega tatiča obsodilo na 3 leta zapora in plačilo 130.000 lir globe. Tudi za ostale je javni tožilec zahteval stroge kazni, vendar je sodišče delno upoštevalo zahteve obrambe in Faddo obsodilo na 2 leti in i mesece zapora ter na plačilo 70.000 lir globe. Ventin in Scandiuzzijeva bosta morala sedeti vsak po 5 mesecev in plačati po 25.000 lir globe, Crismanova, Decanevova in Bertoli pa bodo morali plačati 4000 lir globe. Vsi pa bodo morali plačati sodne stroške. Sodišče je nato še določilo, da je treba vse ukradene predmete vrniti lastnikom. Preti jutru 11. junija letos je neki Francesohino Pacchia telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije, da je opazil moškega, ki se je sumljivo motal okrog ustavljenega avta v Ul. Pola 24. Agenti so prihiteli v omenjeno ulico, toda o moškem ni bilo več sledu. Toda policisti ni-•o odnehali in so začeli iskati sumljivca. Nekaj minut kasneje so ga zagledali v Istrski ulici, ko je urno korakal po pločniku, v roki pa je nosil precej zajetno torbo. Ustavili so ga in ga identificirali. Bil je 24-letni Elvezio Fadda iz Turrija v pokrajini Ca-gliani in v našem mestu brez stalnega bivališča Najbolj pa so se agenti začudili, ko so na kvesturi, kamor so spremili Faddo, odprli torbo, ki jo je ta nosil s seboj. V torbi je Fadda imel 3 radijske aparate, fotografski aparat, tri žepne nože. zavojček s tabletami za glavobol, škatlo a sladkorjem, budilko, 3 svinčnike, dvojni kovinski meter, škatlico za vžigalnik, dva zavojčka cigaret, električno svetilko, dve »trašiini pištoli, izvijač in filter za fotografski aparat. Seveda so hoteli agenti vedeti, od kod raznovrstni predmeti. Spočetka se je Fadda izmikal, toda končno je le moral izpovedati svoje grehe. In tako je prišlo na dan, d« je izvršil vrsto tatvin, približno dvajset, v presledku treh me-aecev. Sam se je izpopolnil v odpiranju vrat ustavljenih avtov, iz katerih je pobiral vse, kar je našel. Agenti so seveda izpolnili zapisnik in Faddo prijavili sodišču. Toda nadaljevali so tudi preiskavo In ugotovili, da je Fadda u-kradene predmete dajal 24-letni Carmeli Scandiuzzi por. Bordin iz Ul. San Silvestro 2, 41jletnemu Primu Ventdnu, ki stanuje isto-tam 69-letnd Margheriti Orisman !z Ul. Cavana 19, 43-letni Rosa-lindi Decaneva iz Ul. Meucci 6 in 30-letnemu Sergiu Bert o liju iz Ul. Bramante 5. Vsem tem je »•HliuimnillllMtmiimilllltlllllllllllllllllllllimillllllimillintllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllullllllllM SESTANEK TAJNIŠTEV CG1L IN ZVEZE KMETOV Kmetom, prizadetim po neurju je treba nuditi večjo pomoč Država naj izda zakon o opustošenih področjih, dežela pa naj ustanovi ^solidarnostni sklad» Prijavili so sodišču pijanega šoferja Ne bomo odnehali ponavljati, da če piješ ne vozi, če pa voziš ne pij. Kljub temu pa se vsak dan dogajajo nesreče, ki jih povzročajo pijani šoferji, katere potem aretirajo. Nekaj takšnega se je dogodilo v ponedeljek ponoči, ko je 25-let-ni ličar Pier Arrigo Lucchini s ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Deželni tajništvi CGIL in Zveze kmetov (Alleanza Coltivatori) sta se sestali 17. t. m. v Trstu ter sta proučili položaj, ki je nastal V nst-*i deželi zaradi neurij, toče in poplav, ki so od prvih dneh Julija do sedaj povzročili huda opustošenja v deželnem kmečkem gospodarstvu. Tajništvi ugotavljata, da sb oblasti doslej premalo podprle kmetovalce ter protestirata, ker še niso Po dveh mesecih Izdali odloka o obsegu opustošenih področij ter niso zato še določili vsot prispevkov v kapitalu. To Je še toliko bolj tesno, ker so obrobni državni organi pozvali kmete, naj vložijo prošnje za posojila z olajšavami pri bančnih zavodih. Na ta način so odvzeli prizadetim možnost izbire med petletnimi posojili in prispevki, kot jih določa zakon št. 739 od 21.7.1960. Negotovi položaj neugodno učinkuje zlasti na male posestnike, spolovinarje jn najemnike, ki potrebujejo prispevke za vzdrževanje dru- žin ter za vzpostavitev zalog, orodja in nakup živine, ki bi omogočili obnovo kmetijske dejavnosti. Vsi ti kmetovalci namreč ne. morejo zaprositi za posojila, ker nimajo porokov, ki bi jim jamčili za posojila pri bančnih zavodih. -(Zato pozivata deželni tajništvi.ministrstvo za kmetijstvo, naj takoj objavi odlok o razmejitvi opustošenih področij, tako da bodo lahko kmetovalci z gotovostjo izbrali med prispevki ali posojili z olajšavami. Kar se tiče hudih poplav 2. in 3. septembra, je nujen izreden državni poseg z izrednim zakonom, ki bo omogočil obnovitev proizvodnje na oškodovanih kmečkih posestvih. Končno tajništvi obeh organizacij protestirata, ker še niso predložili v deželnem svetu zakonskega osnutka o ustanovitvi ((solidarnostnega sklada« za ublažitev posledic neurij, čeprav so to že večkrat obljubili. S tem zakonom bi dopolnili preveč omejene posege države v prid deželnemu prebivalstvu, ki ga je hudo prizadelo zadnje neurje. Trga Ponterosso 5 stopil v svoj fiat 600 TS 74807 pijan ter zavozil po Ul. Broletto. Toda zaradi hitre vožnje je na ovinku zavozil na levo in najprej dregnil drug fiat 600, ki ga je vozil neki profesionalec, nato izgubil nadzorstvo nad svojim avtom in se končno še prevrnil. Prihiteli so agenti letečega oddelka ter Lucchimija spremili v bolnišnico, ker se je pri nesreči nekoliko pobil. Dežumi zdravnik pa je ugotovil, da je bil Lucchini pijan, zato so ga agenti pospremili na zaslišanje in nato a-retirali. Prijavili so ga sodišču zaradi vožnje v pijanosti. iiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitini Tudi za okrožno sodišče so sc zaključile počitnice Tudi za okrožno sodišče so počitnice pri kraju. V petek se je senat sestal pod predsedstvom Storta in obravnaval primer 25-let-nega Nevla Bemardisa iz Ronk, Šalita Ottone Pecorari 8, ki so ga dolžili, da ni dajal materialne pomoči ženi Iolandi Zossi in hčerki Susanni. Prva razprava je bila decembra pred okrajnim sodiščem v Tržiču, ki je Bemardisa obsodilo na 6 mesecev zapora in 60.000 lir globe, upoštevalo je splošne olajševalne okolnosti ter mu odvzelo pogojnost. Na včerajšnji prizivni razpravi, kjer ga je branil odv. Venler, so Bemardisa oprostili. Pred sodišče je moral tudi šofer Luigi Marega, star 41 let, iz Moše. Obdolžili so ga, da ni hotel povedati svojega imela lovskim čuvajem Silvanu Villabruni, Valentinu Godeasu in Mariu Marussiju, ki so takrat bili v službi. Marussi je vložil priziv proti razsodbi krminske-ga sodnika, ki ga je obsodil na 20.000 lir globe; na včerajšnji razpravi mu kazni niso zmanjšali, ampak dodali še sodne stroške. Branil ga je odv. Battello. Predsednik sodišča Storto, stranska sodnika Arcilero in Bassi, državni pravilnik Baiti, zapisnikar Petti. KINO PROSEK-KONTOVEL -- ........ k predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 16. uri dramatični barvni film: «CAPITAN NEWMAN» Igrajo: GREGORY PEČK — TONY CURTIS — ANGIE DIC-KINSON — BOBY DARIN Kbtfina wmmrk-> predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 16. uri film: LA SPADA PITZ\QAMT0R0AA022/CA... .... GOMPARE,MI2ZIGA.,.GQSA Sl FA V.IACjOR&PA/A' frango eieeio sin I mtmi fflSTM«l®UOR 5UP6fWl5ION (TOR ERA) Jutri, v ponedeljek, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma: «1 DUE TORRERI» (TOR ERA) KlIO «1R1S» PROSEK predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni nlm v Cinemascope: BECKETT EIL SUO RE Silili!«:: ....................................... (BECKET IN NJEGOV KRALJ) Največji film v zgodovini! Igrata: RICHARD BURTON in PETER OTOOLE Deželna odbornika na obisku v Števerjanu V zvezi z nedavnim obiskom šte-verjanskega župana pri deželnem odborniku za javna dela, kateremu je predočil nekaitere probleme šte-verjanske občine, sta najavila za jutri svoj obisk na tem županstvu odbornik za javna dela Masutto tn za programacljo Codatmi, da bi se na mestu seznanila z najvažnejšimi občinskimi problemi in potrebami. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 12. do 18. septembra se je v goriški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 13 in oklicev 10. ROJSTVA: Alessandra Bregant, Paolo Dl Lenardo, Fabrizio Soricel-li, Marino Vončina, Sabrina Zitte-ri, Andrea Sofia, Lucia Miniussi, Ginapaolo Pellis, Giorgio Munafo, Mauro Brotto, Fabio Komjanc, Rossella Liddi, Andrea Capussotto, Nicola Spanghero, Alessandro Zu-iani, Sandro Comand, Roberto Or-lanaini, Cristina Villini, Maria Co-stanzo, Gigliola Piazzolla, Patrizia Blasig, Marco Visintin, Mario Vec-'chiet, Cristina Šuligoj, llaria Puz-zi, Andrea Prampolini, Luana Tu-mini, Brigita Prinčič, Enrico Som-mer, Paolo Di Bartolo, Fulvia Vogrič. SMRTI: gospodinja 31-letna An-na Furlani, šofer 50-letni Milan Markočič, upokojenka 82-letna Elena Reichel, vd. De Caneva, 63-letni Antonio Raugna, en dan stara Mario-lina Boscarol, 77-letni Antonio Fil-li, upokojenec 40-letni Sergio O-kroglic, gospodinja 61-letna Felictta Mozetig, por. Makuc, gospodinja 57-letna Giuditta Giannacaro, vd. Spina, delavec 57-letni Paolo Mazzu-rhin, 87-letni Vlncenzo Mosetti, kmetovalec 76-letni Antonio Pod-bersig, gospodinja 67-letna Maria Gorlan, občinski tajnik 59-letni A-dalberto Cossi, gospodinja 74-letna Antonia Sinico, vd. Čebula. POROKE: uradnik Armando Milost in uradnica Livia Plesnizer, uradnik Lucio Culot in delavka Con-cetta Lo Bello, pismonoša Sabino Bnzzi in uradnica Anna Maria i'ab-broni, vrtnar Luigi Godeas in Lucia Zotti, kemik Sergio Remoli in asistentka Diana Quaino, železničar Rinaldo Collodi in gospodinja Lucia Coceani, bančni uradnik Fer-dinando Morocutti in gospodinja Nadia Skok, brigadir finance Mar-cello Ragonese in slaščičarka Elsa Bortot, mehanik Antonio Finotto in tekstilna delavka Leda Cargnel, trgovski pomočnik Aurelio Cctta neo in tekstilna delavka Vittor.a Doliach, uradnik Guido Guerritore in uradnica Silva Furlani, zidar Andrea Bric in tekstilna delavka Nives Saher, mehanik RodoUo Zi-durich in pletilka Marta Visintin. OKLICI: Gerardo Nunin in Ger-trud Zuberbiihler, finančni stražnik Angelo Streva in gospodinja Maria Oteri, kapetan Luciano Riz-zatto in gospodinja Lorenza Eseu-te karabinjer Salvatore Giuri in fr.zerka Anna Maria Barghini, karabinjer Mario Seghetta in tekst; !-ka Anna Velušček, uradnik Francisco Nodetti in uradnica Marinelia Nnselli, trgovec Nello Bia in uradnica Elisa Riccio, gradbenik Vitro-rio Zamar in gospodinja Mavlai,e-resa Tuzzi, kapetan ital. volske Salvatore Fratepiero in gospodinja Pia Pettarin, finančni stražnik Al bis Pagnutti in gospodinja Lucllla Braidot. Gorlško-beneški dnevnik Vpišite svoje otroke v slovensko šolo! Bliža se začetek pouka v novem šolskem letu in vpisovanje učencev v posamezne šole je v polnem teku tudi v Gorici' in na Goriškem na splošno. Ravnateljstva posameznih slovenskih šol so že objavila rok in kraj za vpisovanje učencev v slovenske šole, ki ga tu spodaj na kratko ponavljamo: Otroški vrtci: v slovenska občinska vrtca v Gorici, v Ul. Croce in v Ul. Randaccio vpisujejo otroke v starosti od 3. do 5. leta od 20. do vključno 25. septembra. V otroške vrtce ONA-IRC vpisujejo dne 24. in 25. septembra. Take vrtce imamo v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, v Štandrežu, Pevmi in Podgori. Osnovne šole: vpisovanje v didaktičnih okrožjih Gorica in Doberdob se je začelo 16. in se zaključi 27. septembra po vseh slovenskih šolah v mestu in na podeželju. Enotna srednja šola v Gorici, v Ul. Randaccio bo zaključila vpisovanje dijakov za L, 2. in 3. 'razred nepreklicno dne 25. septembra. Gimnazij a-lic e j in učiteljišče v Gorici, Ul. Croce: vpisovanje v vse razrede se zaključi v soboto 25. septembra. Pametnim slovenskim staršem menda ni treba še enkrat poudariti, da je edina šola, kamor spadalo njihovi otroci, slovenska šola. Ne samo zato, ker je to njihova narodna dolžnost in najboljši dokaz njihove narodne in kulturne zrelosti ter najučinkovitejše sred stvo za obrambo in ohranitev naše narodne skupnosti v zamejstvu. Starši morajo vpisati svoje otroke v slovensko šolo tudi zato, ker so odgovorni za njihovo bodočnost. Sola pomaga napraviti iz njih trdne značaje in dobre člane človeške družbe. To pa lahko najbolje opra vi, kadar uči otroke v njihovem vlaterinem jeziku. Slovenska šola je po zakonu enakopravna z italijansko in prazen je strah tistih, ki se boje. da bi njihov otrok, ki dovrši šolo s slovenskim učnim jezikom, ne mogel dobiti delovnega mesta ali službe. Pameten delodajalec bo dal celo prednost prosilcu, ki pozna oba deželna jezika, edino nespameten bo odklonil Slovenca, pa tudi če bi napravil vse šole samo v italijanskem jeziku. Žlasti je važno, da otrok obiskuje slovenski otroški vrtec, osnovno in enotno srednjo šolo, ker do zaključka teh ni nobene potrebe za izbiro šole v zvezi z izbiro poklica. Kdor torej ljubi svoje otroke, kdor hoče najbolje poskrbeti za njihovo bodočnost, ta ne bo pomišljal — vpisal jih bo v slovensko šolo. STORI TO ZE JUTRI! Odlikovanje občinskega tajnika iz Gorice Občinski uslužbenci iz Gorice so ob prisotnosti župana in odbornikov včeraj dopoldne na županstvu slovesno izročili komendo za zasluge glavnemu tajniku goriške občine dr. Ottaviju Palinu. Odlikovanje mu je izročil njegov namestnik dr. Delchin. Jutri pregled živine v Števerjanu Občinski živinozdravnik sporoča, da bodo jutri, v ponedeljek, začeli v števerjanski občini s pregledom in cepljenjem goveje živine proti jetiki in brucelozi. Zjutraj bodo začeli z akcijo v ščednem in sicer od cerkve navzdol. Od tu bodo šli do Križišča. V torej bodo cepili na Uklancu, v sredo v Jazbinah in na Valerišču. V četrtek bodo opravili akcijo še v preostalih predelih. Vabimo prizadete živinorejce, naj bodo ob navedenih dnevih doma ali v bližini doma. V Sovodnjah bodo začeli s po dobno akcijo v tednu po 26. septembru. Omenimo naj še, da so v goriški občini, ker so akcijo že zaključili, ugotovili samo okrog 1 odst. obolelosti za jetiko ali brucelozo med govejo živino, kar je zelo ugodno stanje. OD PONEDELJKA DALJE V PASAŽI Zanimiva razstava slik Cvetka Vendramina iz N. Gorice Prikazujejo jugoslovansko in furlansko folkloro - Originalna tehnika Jutri bodo v razstavnem prostoru Pro Loco v goriški pasaži odprli razstavo slik Cvetka Vendramina iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 30. septembra. Slike so izdelane v posebni tehniki ter obravnavajo specifično tematiko Slikar riše na-steklo, pod njim pa aplicira barvna stekla, ki ustvarjajo čudovite barvne reflekse. Na razstavi v Gorici bo prikazal več slik jugoslovanske kakor tudi furlanske fel klore. Vendramin se je rodil v čepiva nu, študiral je na zavoda za geo metre v Modeni: dobil je tudi štipendijo, ker je zmagal na nateča .............................................................HmilliiiiniillllliiiiHmiliiiiliiimmmuiiiimiiiiiiliiiiu DVE LETI PO KONČANIH GRADBENIH DELIH Zaradi neugodnih plačilnih pogojev je še vedno praznih šest hiš v Pevmi Pobudniki za zidanje kolonskih hiš ustanove Tre Venezie niso v zadostni meri upoštevali težnje prebivalstva po urbanizaciji ter zaposlovanju v industriji Kdo je kriv za nerentabilno investicijo? Slovenska goriška javnost se prav gotovo še dobro spominja borbe kmetovalcev in prebivalcev Iz Pev-me, da bi jim dodelili zemljo ustanove Tre Venezie, ki so jo toliko let obdelovali. Prav gotovo se še spominjajo, da je ustanova zemljo arondirala ter jo pozneje razdelila na šest kosov, na vsakem pa je zgradila kmetijsko poslopje, da bi ga po vzgledu Fossalona dali v najem kmetovalcem, ki so zemljo s poslopjem vred pripravljeni vzeti v najem za odkup. Poslopja so bila zgrajena pred dvema letoma, vendar vse doslej ni še noben kmetovalec vložil prošnje za vselitev pod pogoji, ki jih postavlja ustanova. Med goriškim prebivalstvom je namreč močna težnja po urbanizaciji ter zapos'o-var.ju v industriji. Malokdo ali nihče se iz mesta ne vrača na deželo ali iz industrije v kmetijstvo. Zate1 gadelj so hiše v Pevmi že dve leti prazne. i Vrhu tega je malo takšnih, k) bi si v sedanjem negotovem stanju upal nakopati na hrbet večmilijonski dolg ter ga odplačevati z visokimi obrestmi, kakor si to zamišlja iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii VESTI IZ ŠTANDREŽA Poslovalnica agrarnega konzorcija čaka na jestvinsko obrtnico Po ureditvi te zadeve bo zopet redno poslovala že nekaj mesecev so zopet odprte in redno obratujejo trgovina agrarnega konzorcija v Gorici, v Ul.. Boccaccio in podružnice po drugih krajih naše pokrajine, kot v Romansu, Gradiški, Ronkah itd. Se vedno pa je zaprta taka trgovina v štandrežu. Obrnili smo se do ravnatelja agrarnega konzorcija v Gorici, da bi nam povedal za vzrok in ali je predvideno, da bo tudi ta trgovina zopet redno poslovala. Ravnatelj nam je pojasnil poseben položaj podružnice agrarnega konzorcija v štandrežu, ki je zavlekel normalizacijo njenega poslovanja. V tej trgovini je namreč imel pokrajinski konzorcij, ko Je bil še avtonomen In ni spadal pod Videm kot sedaj, tudi obrtnico za prodajo jestvin. S to je upravitelj podružnice zmanjšal svoje režijske stro ške, odnosno povečal svoje do hodke, ki bi s samo prodajo kme tijskih potrebščin agrarnega konzorcija, bili nezadostni. Ker pa konzorcij v sedanji obliki ne more imeti tudi obrtnice za prodajo jestvin, ter jo je vrnil občini, je poslovodja podružnice zaprosil za izstavitev take obrtnice na svoje ime. Prošnja v tem smislu je bila vložena že meseca Julija In še vedno čakajo odgovor nanjo. Brž ko bo ta prošnja ugodno rešena, bodo podružnico v štandrežu zopet odprli ter bo poslovala v tisti obliki kot prej in ne bo treba domačim kmetovalcem za nakup kmetijskih potrebščin v Gorico. Mahinacije bonoraijanccv okoli kontingenta alkohola Coltivatori diretti se nikakor ne merejo sprijazniti z dejstvom, da Je vložila prošnjo za dodelitev čistega alkohola vinogradnikom na področju proste cone tudi letos ustanovljena organizacija slovenskih kmetov Kmečka zveza. V svoji nestrpnosti do vsakogar, ki ji jemlje monopol Iz rok, je ta organizacija začela pošiljati svoje predstavnike okoli kmetovalcev, ki so pooblastili Kmečko zvezo, naj zaprosi za alkohol v njihovem imenu, da jih prepričajo, naj pooblastilo prekličejo in ga dajo Coltivatori diretti. Takšno, ravnanje Je skrajno grdo tudi zaradi tega, ker ti ljudje uporabljajo pri kmetovalcih gesla, ki nimajo nikakršne zveze s kmečkimi interesi ter stremijo edinole za tem, da bi oškodovala Kmečko zvezo, ki so jo slovenski kmetje Ustanovili s tolikšno težavo in obenem s prepričanjem, da jim nobena druga organizacija kakor edinole Kmečka zveza ne more tako iskreno ter pošteno pomagati. Zategadelj je vse zaman, da hodijo predstavniki Coltivatori diretti okoli kmetov z nekimi na hitro reko skrpucanimi številkami o kontingentih; kmetje jim ne verjamejo, zakaj na račun kontingentov proste cone ter raznih tangent, ki so šle v «črne fonde« so preveč slišali in čitali. Pojasnjena tajna 100 let stare gradbe Delavci Sgubinoveija podjetja, ki opravljajo dela za modernizacijo Pitassijeve trgovine na Kor-Zu, so včeraj odstranili fasadni omet ter razkrili še drugi del starega naslovnega napisa nad vhodom v trgovino. Napis se glasi *Restaurant la Boheme». Okoli tega napisa se je ,vnela med poletnimi počitnicami zanimiva polemika, med katero so stan meščani ugibali, kako se je lokal imenoval. Navajali so najrazličnejša imena, toda uganil ni nihče. Apneni omet je skrbno čuval tajno, da vse do včeraj ni prodrla v javnost. r Poslopje je bilo zgrajeno n»lca ko pred sto leti. Včeraj' šo namreč v dvoriščnem traktu zgradbe našli pri podiranju nekega zida opeko z datumom 1867. Gre torej za poslopje spoštljive staro sti, ki je služilo najrazličnejšim namenom. S prizidavami, adapta cijami in korenito modernizacijo bo postalo velika konfekcijska trgovina znane družbe Pitassi, ki ima sicer podružnice po Vsem Venetu, matico, pa v Gorici, v Zgradbi, ki jo bodo svečano otvo-rili sredi meseca oktobra. ustanova Tre Venezie za tiste kmetovalce, ki bi prevzeli njena poslopja. Ob njih bi hoteli, vsaj tako so svoj čas govorili, da bi pridelovali povrtnino. Toda ali je mogoče uspeti s tako zahtevnim delom na zemlji, ki je vse prej kot primerna za takšno kmetijsko zvrst; zemlja je siromašna ter kvečjemu primerna za ekstenzivno obdelovanje. Vse to pa je v današnjem svetu nemogoče. Tudi v Fossalonu, kjer so prav tako parcelirali ogromno posestvo, zgradili kolonske hiše ter jih dali v odkup, tudi tam najemniki s težavo odplačujejo obroke; v težavah so tudi zaradi pogostih elementarnih nesreč. Ko človek opazuje šest lično, toda nefunkcionalno zgrajenih hiš na Pevmskem polju, si ne more kaj, da se ne bi vprašal, kako je mogla ustanova tako lahkomiselno potrošiti 30 ali morda tudi i,-več-milijonov, ne da bi se o tem javno razpravljalo. Sedaj, ko je napaka stor- jena ne preostane frugega kot BfOSVClnCia MUŠtVU poiskati način za hitro amortizira- T b nje poslopij. Priprave progamov za Gorico in pokrajino Pogajanja za sestavo občinskega programa v Gorici, ki so trajala v petek ves popoldan in zvečer, so se nadaljevala včeraj popoldne. Pogovorom so prisostvovali predstavniki PSI, SDZ, KD in PSDI. Program pokrajinske uprave bodo po vsej verjetnosti začeli na seji, ki naj bi bila po dosedanjih predvidevanjih v torek zvečer. Občni zbor v Doberdobu Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu bo imelo v sredo 22. septembra ob 19.30 uri svoj redni letni občni zbor v prosvetni dvorani v Doberdobu. Ob tej priliki bodo podali odborniki poročilo o lanskoletnem delovanju društva, člani pa se bodo pomenili tudi o prihodnjem prosvetnem delu, s posebnim ozjrom na delo v bližnjih zimskih mesecih. Člani naj še udeleže občnega zbora v čim večjem številu. ju umetniške risbe. 1952. leta se je lotit proučevanja folklore vzhodnih narodov, po letu 1964 pa se je navdušil za italijansko folkloro ter začel pri furlanski, kateri bo posvečenih več slik na goriški razstavi. Slike so zelo primerne za deko-riranje večjih restavracijskih prostorov, ker so zelo prijetne za oko in tudi dokaj razsežne. Eno izmed njegovih slik moremo videti v restavraciji Park hotela v Novi Gorici. Izlet Dolancev v Slovenijo Včeraj je bil na obisku pri go-riškem prefektu novi krminski župan geom. Benetto, ki je ob tej priliki prisegel. Prefekt je sprejel v avdienco tudi poveljnika pešpolka Mantova polkovnika Predazzo, ki je prišel na poslovilni obisk ob premestitvi svojega pešpolka. Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan priredi v nedeljo 26. t. m. enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. Ogledali si bodo bolnico Franjo, Škofjo Loko in Ljubljano. Povratek domov zvečer. Vpisovanje je na sedežu društva. v Gorici CORSO. 15.00: «La doppia vita di Sylvia West», C. Baker in G. Ma. harais. Cmobeli ameriški film; mladini izpod 18. let vstop prepovedan. VERDI. 14.30: «Uccidete agente segreto 777», K. Lark in C. Gajanl. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 14.00: «1 due sergenti del generale Custer«, C. Inglassia in F. Franchi. Italijanski film v barvah. VITTORIA. 15.00: «La taglia«, Yvet-te Mieux in G. Roland. Ameriški kinemaskope v barvah. CENTRALE. 15.15: «11 corsaro del-l’isola verde«, B. Lancaster in Eva Bartok. Ameriški film v barvah. v Tržiču NAZIONALE. dAttila«, Anthony Quinn in Sofia Loren; barvni film. AZZURRO. «Rick Hom«, Sabine Hetzman in George Herzing; barvni film. EXCELSIOR. aNon sono degno di te«, Gianni Morandi in Laura Efrikian. PRINCIPE. Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Prod*ja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija — O ■ 0 ■ 31 ■ COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC A R.L. UL. OELLA GEPPA, 9 • TRST • TEL 37-940. 28-352 UVOZ IZ VOZ F R A T E cX) N A SC IM BEN IMPORT EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Coroneo it. 39. t. 24-955 ^ adriaimpex UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST - UL GEPPA 9-111 — TEL. 38-770, 29-135 «UNIVERSALTECNICA» KADIO - 1'ELEVIZOKJI - AVTOMATIČNI IN SUPER A V-rOMATICNI PRALNI »TROJI - HLADILNIKI - KLEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANOV ,yn REX ar CXiE Izredne cene za izvoz . Dostavljamo na dom brez posebnih stroSkov v vse predele v Jugoslaviji CNIVJRSALTKONICA Trleste - Trst Corso Garibaldi it. «. tel. UZ43 In Trg Goldoni it 1 TRST UL Boccam: ? Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse lcra)e, tudi v Inozemstvo Hotel KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik HOTEL SLON LJUBU/IN A Jsiliiiii K HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM 0 PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI Ld BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 0 KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S »■ BANKETNI PROSTORI » ^šssn&sss&t Restavracija «SEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina ln druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! TURISTI. IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOUE! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA ■ NOVA GORICA - TELEFON 21442, 21462 s svojini} obtoki restavracijo, lit KOLODVORSKA RESTAVRACIJA kavarno ■ Prvorairedna kuhinja telfton 21010 „. . , ... gostilna ZVEZDA telefon 21239 Ples vsak veter raien ponedeljka ter gostilna PRI HRUSTU Hotel BELLEVUE LJUBLJANA — TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL KOBARID s sot)ta,ml z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. DEBLO MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače ln znane žimnice na vzmeti «.IOGI» več tipov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. SPLOŠNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnile na upravo podjetja: (.SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba ln ples, pravljične izletniške točke ln druga razvedrila ter čolnarjenje po Jezeru GOSTINSKO podjetje«SIDRQ» Piran, tel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH. Nočni bar «TRI PAPIGE# v Piranu z mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede. DUŠAN MORAVEC Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902-1920) (Ponatis iz - Ljubljana) Skrbinšek je pripravil svojo premiero v počastitev pisateljevega spomina natančno mesec dni po Cankarjevi smrti, 11. januarja 1919, sam je igral Kantorja, vlogo Maksa pa Jožo Martinčevič. Dve značilni pričevanji sta se nam ohranili o njej. Prvo je kritični zapis v Edinosti tri dni po premieri : ((Uprizoritev sama je bila ubrana, morda umetniško naj-ubranejša vseh dosedanjih predstav. Skrbinšek je v Kan-torju utelesil vse brutalno sla-vohlepje-----------Tudi druge vloge do najmanjše so bile podane z enako ljubeznijo kot Skrbinškova, čeravno ne z enako zmožnostjo.« Drugi napis je bolj čustvene narave. Zapisal ga je veliko pozneje, ob svojem umetniškem jubileju, nekdanji igralec Maksa in Skrbinšek ga je vpletel v knjigo svojih spominov: ((Gledališče je bilo natrpano, rdeče cvetje je padalo na nas z vseh strani in ljudje so bili tako pretreseni in prevzeti, da niso mogli niti ploskati, temveč so stali verno, dostojanstveno, s sol- zami v očeh, ponosni na našega velikega pisatelja in naše gledališče.« Predvsem pa «Hlapci». Po vseh zapletih, ki so spremljali rojstvo te drame, bi bilo pričakovati, da bodo v novi državi z njo odpirali novo gledališče. Vendar se to ni zgodilo in Trst se je prav dobro zavedal svojega poslanstva, ko je dal pred Ljubljano to dramo na spored svojega gledališča: «Morda tudi v letošnji sezoni razmere tam gori niso dozorele toliko, da bi smeli «Hlapcl» na oder, ne da bi bilo zaradi njih toliko in toliko najbridkejšjih razmer in ravno toliko najhujših očitanj«. Zato pa je Trst ob premieri 31. maja 1919, pol leta pred ljubljansko, toliko bolj sproščeno pozdravil odprto besedo Ivana Cankarja, starega znanca in prijatelja tržaškega mesta. Milan Skrbinšek Je delal v Trstu eno samo gledališko leto, zato je gotovo, da bera sa mostojnih del v njegovem repertoarju ni mogla biti tako zajetna kakor svoj čas v Dra-gutinovičevem. Vendar, ko bi ne storil ničesar drugega, kakor da je omogočil krstno predstavo »Hlapcev*, bi že do- dobra izpolnil svoj kulturni in narodni dolg. 8. Poslednje gledališko leto pred požigom Narodnega doma ni bilo nič manj plodno, saj je bilo spet na sporedu kar trideset različnih dramskih del. Milana Skrbinška ni bilo več v Trstu, primerjava | t- «*«>»'• OrMitofi | I PROPANA NEVESTA 1 plč--,.-; Ir i,&T' . njegovih načrtov in želja s seznamom uprizorjenih del pa kaže, da sta nova režiserja Emil Kralj in Marij Sila uresničila marsikatero njegovo zamisel. Poleg enodnevnic sta u-prizarjala tako tehtne in takrat še moderne dramske avtorje, kakor so bili Strindberg in Ibsen, Sudermann in Vojnovič, Tolstoj in Gogolj. Uprizorila sta celo Mollerovo komedijo, ki jo je štel Skrbinšek za svoj idealni program in ta je bila hkrati — prvi slovenski «Skopuh» (Trst 1920, Maribor 1922, Ljubljana 1926). Molič-rova komedija pa ni bila edini primer vsaj do neke mere samostojnega usmerjanja repertoarnih načrtov. Prej kakor v Ljubljani so dajali «Anfiso» L. Andrejeva, prej kakor v Mariboru (v Ljubljani nikoli) Schonherrovo ((Otroško tragedijo« in samo v Trstu Bernsteinov «Greh», četudi je avtorja poznala Ljubljana že od leta 1907 po drugih njegovih delih. To gledališko leto pa je nadaljevalo tudi spodbudno izročilo, ki sta mu botrovala Ve-rovšek in Danilova v prvih letih poklicnega igranja: odprlo je pot na domači oder domačemu tržaškemu avtorju, to pot Josipu Ribičiču. Bilo je to 8. novembra 1919, ko so uprizorili na isti večer družinsko dramo ((Hudournik« ln farso «Grom in pekel«. Prvo so označili dan po premieri kot ((objektiven prizor iz vsakdanjega življenja brez subjektivne primesi«, v tem pa so videli tudi vzrok, da «nas puščajo vse osebe in dejanje, kolikor ga je hladne«. Drugo so »L v«r—* rou»»v>*c i v.v.v. T . • /.v « MOMtt n amin itn m i nftr I o KOLA c i ŠUBIC ZRINJSKI! -•-jššEž smn:k~ PSŽS&I — i -.e. s; sjjusisZi. I rr^ *rat-vj primerjali s Cankarjevim ((Pohujšanjem« in jo imeli za posrečeno satiro na naše domače razmere. In naključje je hotelo, da je bila slovenska krstna predstava tudi poslednji gledališki večer v ponosnem domu slovenske kulture v središču Trstu, Novačanova »Veleja«, uprizorjena 29. aprila 1920, poldrag mesec prej kakor v Ljubljani. Pisali so, da je slovensko gledališče s tem «nad vse pričakovanje častno zaključilo svojo sezono«. Zaključilo pa je tudi svoje delo za celo četrtino stoletja. Trinajstega julija 1920 so požgali Narodni dom in uničili tradicijo slovenskega igranja v Trstu. Od prvih slovenskih predstav, ki so bile v Trstu neposredno po marčni revoluciji 1848. leta pa do konca devetnajstega stoletja, je bila slovenska gledališka dejavnost v tem mestu v veliki meri odvisna od Ljubljane, kar zadeva izbiro repertoarja. Ko pa je bilo leta 1902 ustanovljeno Dramatično društvo, leta 1904 dograjeni dom in leta 1907 odprto profesionalno gledališče s stalnim ansamblom in umetniškim vodstvom, se je vedno bolj uveljavljala težnja po sa- mostojnejši izbiri domačih in tujih gledaliških del. Ta težnja je dala nekaj pomembnih rezultatov. Drago ln poleg Ljubljane v tist?:n času edino poklicno gledališče v Sloveniji je posebf.j stremelo za tem, da bi se mogli uveljavljati na njegovem odru domači, v samem Trstu ustvarjajoči avtorji ln posledica take spodbude je bila vrsta ki*tnih predstav (Štoka, Mande% Gregoričeva, Ribičič). Zelo široko je od(V-ttia vodst' c slovenskega gled-.iišfia, ki je želelo biti namenjeno "noro tržaškim Slovanom, svoja vrata dramam dragih juj^lčvan-skih avtorjev. Pri tem so jih posebej vabila gledališka dela, ki drugod na Slo .enrlT-m še niso bila igrana, 'oAej&j še, če je bila njihova s.,ov vabljiva za tržaško publiko. Tako najdemo med mnogimi, v Trstu prvič v slovenščini igranimi deli na primer »Zimsko sonce« Viktorja Čara Emina in pa kar dve drami Iva Vojnoviča, »Ekvinokcij« in »Smrt majke Jugovičev«, ki jo Je isto leto (1911-12) ljubljanska cenzura zabranila. Pa tudi drugim slovenskim avtorjem so bila vrata vselej odprta. (Nadaljevanje sledi) SB3HS HECRSiSS