Poglejte na itevilke pole« naslova za dan, ko Vaia naročnina - poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: CHclsea 3-1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. No. 184 —Stev. 184 Omm Btotttr Sept—btr 26ih. 1H4Q »t the P—t Office U New lorti. N, mdgr Act «1 Conge« of March Srd. 18TO. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 19, 1941 —PETEK, 19. SEPTEMBRA, 1941 ■A JVK*Af v«C KOT HA DAN DOBIVATI C "GLA&NAROD A" PO POŠTI NABAVN08T NA m _ SVOJ DOM (tarnati MM , % hMJ In KMftn). i ^^^^^ V - — :: Čitajte, kar Vas Volume XLIX. — Letnik XL1X. NEMCI DOSPELI DO KIJEVA SOVJETSKI INFORMACIJSKI URAD JE DANES NAZNANIL, DA JE NEMŠKA ARMADA PRIŠLA DO VRAT KUEVA Poročilo dalje pravi, da se boji nadaljujejo na celi fronti. Nemci trdijo, da so včeraj v južni Ukrajini in koli Leningrada dosegli velike uspehe. Rusi so pognali Nemce 10 m. pred Leningradom Sovjetska vojaška poročila Poročilo vojaškega vrhovnega pravijo, da so branitelji Le-poveljstva pa te uspehe orne-, mngrada, vojaki in vojaško iz-nja samo v splošnem. Drugi ( vežbani civilisti, pognali Nem-vojaški krogi v Berlinu zadnjih' ce 10 milj daleč z njihove boj-24 ur molče, češ, da so prejeli ne črte in da so zavzeli tri va-naročilo, da za gotovo dobo si. molče o vojaških operacijah Poročilo iz Leningrada, kjer na vzhodni fronti. V Ukrajini potiskajo •Nem« ci dalje na vzhodni strani Dnjepra in Rusi jih ne morejo vstaviti. Nemško vojaško poveljstvo -ničesar ne omenja o 300,000 .Rusih, ki so baje obkoljeni o-^oli Kijeva. Uradna časnikarska agentura DNB. samo omenja zračne napade na Odeso, na ruske postojanke na levem bregu Dnjepra in na pristanišča v Azovskem morju. Položaj na osrednji fronti je še manj jasen. Boji se nadaljujejo in Nemci poročajo o nekaterih manjših zmagah. United Pre«*, pa poroča, da preti Moskvi nova nevarnost, kajti Nemci obkoljujejo veliko armado maršala Timošenka pri Smolensku. Nemci tudi že silijo na Krim, kjer so baje dospeli do Perekopa ter zase-.' dli edino železnico, ki pelje čez ozek istmus iz Ukrajine na Krim. Ruska armada na Krimu ne bo mogla dobiti ojače-nja, razun po Črnem morju. Nemci tudi poročajo o vročih bojih za Leningrad ter pravijo, da so v utrjeni črti pred Leningradom zavzeli 119 o-brambnih stolpov. je 3,21)0,000 vojakov in civilnega prebivalstva, pravi: "Sovražniku zadajamo vda-rec za vdarcem in ima ogromne krvave izgube." Poročilo tudi pravi, da so Nemci dobili sveže čete, da poiskusijo mestno obrambo. Na nekem kraju pred .Leningradom je oddelek pod poveljstvom "nekega" Tiho nova potisnil Nemce 9 milj nazaj in prizadel hude izgube. Baltiško brodovje je poseglo v obrambo Leningrada in je poslalo bombnike čez sovražne Amer. legija podpira predsednika Na svoji letni konvenciji v Milwaukee so se le-• gijonarji izrazili za pomoč Rusije jm za preklic nevtralno*tne postave. — Zaupnica predsedniku Roosevelta. Na letni konvenciji Ameriške legije v Milwaukee, Wis., je bila sprejeta naslednja resolucija : — Mi se povsem strinjamo z vnanjo politiko predsednika munizem. Amerike ter da sme Amerika Rusom v vojaškem pogledu pomagati, češ, da * tem niU&kor še ni rečeno, da odobrava ko- Roosevelta in ameriškega kon gresa. Zahtevamo takojšnje raaveljavljqnje takoimenovane nevtralnostne postave pozivamo vse Ainerikance, naj se nam brez vsakega pridržka pridružijo v podpori .vnanje politike naše vlade, da bo vzdržan ameriški način življenja. Poražena je bila pa sledeča resolucija manjšine: — Ameriška legija ni spremenila svojega mnenja o komunizmu ter je odločno proti vsa- vrste ter so uničili 16 tankov, | ki podpori, ki jo hoče Amerika 21 železniških voz in eno polj- nakloniti Rusiji po lend-lease - - ' postavi. — Temu predlogu je sledila debata, v kateri so nekateri delegati imenovali Stalina "krvavega Jožefa", naposled je bilo pa ugotovljeno, da je borba proti Hitlerju zadeva vse sto baterijo Zadnja dva dni so aeropla-ni pod poveljstvom polkovnika Merenkva uničili 67 nemških aeroplanov in 80 železniških voz z vojnim materjalom. V bližini Dnjepropetrovska so ruski aeroplani uničili nemški municijski vlak, več petro-lejskili trnkov in več topov. V okolici Odese so mornariški aeroplani uničili eno poljsko baterijo, 60 tankov, več železniških voz in dva sovražna aeroplana. Rusija pripravlja velikansko armado kot rezervo Iz Moskve priha^ poročilo, ki pravi, da Rusija zbira največjo armado v zgodovini kakega naroda in bo štela okoli 25,000,000 rezervnih vojakov. Josip StaLin je izdal odredbo po kateri bodo poklicani na vojaško vežbanje vsi moški od 16. pa do 50. leta in se bodo vežbali po končanem delu, tako da izdelovanje orožja ne bo nič prikrajšano. V tozadevni odredbi pravi Stalin, da se je Rusija šele pričela bojevati. Uradni, list rdeče armade "Rdeča zvezda" pravi, da se bodo morali Nemci vsled bližajoče se hude ruske zime odpovedati vsakemu upanju na u-spehe bliskovite vojne, da pa se bodo boji spomladi zopet pričeli in da tx? sedanja vojna še dol«ra. 1 'Naš narod še nikdar ni bil suženj Nemcev in nobenega drugega sovražnika in tudi sedaj ne bo postal suženj," pravi "Rdeča zveada." Kolikor je do«>edaj znano, i-ma Rusija na bojiščih okoli 9,000,000 vojakov, po rafcnih garnizijah pa je še okoli 4 mi-ljone dobro izvežbanih vojakov, ki so pripravljeni takoj iti v boj. Stalinova odredba stopi v veljavo V sredo prihodnjega tedna. "Vsak državljan, ki je sposoben nositi orožje, mora biti vojaško izvežban, tako da bo pripravljen braniti domovino z orožjem v rokah," pravi sovjetski obrambni odbor. Peru in Ecuador sta si spet v laseh Republika Peru je obtožila republiko Ecuador, da je kršila pogoje premirja, sklenjenega dne 31. julija. Peruvajski letalci so ibili baje prisiljeni napasti nekaj točk, kjer so Ecuadorci koncentrirali vojaštvo za "nadaljni napad". — Spor si prizadevajo uravnati posredovalci, zastopajbči Zdr. države, Argentino in Brazilijo- Stabilizacija mezd v zrakopčovni (industriji V Calif orni ji je šest velikih zrakoplovnih tovarn 1—< Douglas, Vultee, Northrop, North American Aviation, Lockhead in Vega1—sklenilo povišati delavcem plače ter tako stabilizirati mezdne odnosa je v industriji. . r Dela vcem bo zvišana plača najmanj za milijon dolarjev na leto. Neki delegat je vzkliknil: — S komunizmom bomo v tej deželi obračunali, kakprhitro bo napočil primeren čas za to. Resolucija manjšine je bila j>oražena z 874 proti 604 glasovom. Na letošnji konvenciji je bil izredno važen tudi preklic lanskega sklepa, da Amerika pod nobenim pogojem ne sme pošiljati ekspedi<^jske armade v inozemstvo. Slednjič je bilo sklenjeno: — Povelje sedanjega časa,, pred katerim nt of a jo umolkniti vsa nesoglasja, se glasi: — Hitlerja je treba poraziti! Če bi bilo treba Združene države braniti izven ameriških meja, bi se Ameriška legija s tem popolnoma strinjala. ANGLEŽE JE KONFERENCA RAZOČARALA V Angliji je prevladovalo splošno mnenje, da bodo po sestanku Roosevelta in Churchilla napovedale Združene države Nemčiji vojno. Iz Anglije, kjer je preživel ~ ----- osem tednov, se je vrnil v Sicer pa vlada v Angliji raz- Ameri!ko s Cliperjem Paul lično mnenje, če bi bila soude- Patterson, izdajatelj lista Bal- ležba Amerike v vojni zaželji- timore Sun. va ali ne. Časniškim poročevalcem je dobi Anglija dosti mu- rekel, da je sestanek, ki sta- ga "lclje/ °7zja.;n drAu51u-P° l imela predsednik Roosevelt in,?1" ** f"1®."*?; *Vlh se angleški ministrski predsednik dob,Ia/ *e,bl bl.U ^lezena v Winston Churchill nekje na | V0JP1? resno dvomi- visokem morju, silno razočaral J J ?a bl Patterson je obi- skal v Lionaonu lorda Beaver- brooka, kateri mu je jekel: — Anglež je že od nekdaj j — Ameriška udeležba v voj-vajen, — je rekel Patterson, ni /bi Angliji koristila, kajti da se mu vsaka želja vresniči, v tem slučaju se je pa opekel. Angleži so bili namreč prepričani, da bodo takoj po tem se- ediuole v tem slučaju bi se vojna produkcija dodobra razvila. S Clipperjem je dospelo stanku napovedale Združene, 2400 funtov pošte ter 23 pot-države Nemčiji vojno. To se pa j nikov iz Lizbone in 28 iz Ber-seveda ni zgodilo. iinude. Zedeziiiška nesreča na. Japonskem Med Himeji in Okavmana sta kolidirala dva osebna vlaka. Nad sto oseb je bilo usmr-čenih, dosti večje število pa ranjenih. Ognjegasci so le s težavo o-mejili požar. Italjanski ujetniki v Indiji \ V Indiji se nahaja v vojnem ujetništvu 7500 častnikov in 30,000 vojakov. Ujetniki so večinoma Italjani, ki »o bili vje-ti v Afriki. Gozdni požari v Maine V okolici Berwicka v državi Maine je začel na več krajih goreti gozd. Na eni strani se je razširil požar prav do mesta ter je bila v veliki nevarnosti Hall Memorial bolnišnica. Grocer je (izpolnil svojo pretnjo V mestu Monongaheli, Pa., je grocer Clern Pizzutelli dal nabiti na javnem prostoru velik plakat,za naslednjo vsebino : — S tem pozivam vse moje dolžnike, naj mi v teku enega mesca^ plačajo, kar mi dolgujejo,. Če ne bomo tega storili, bom na tem mestu objavil njihova imena. Včeraj je res nabil nov plakat, na katerem je bilo pa samo troje imen. Nad stopetde-«et dolžnikov se je ustrašilo pretnje in mu plačalo. Oni trije, čijih imena je objavil, pravijo, da ga 'bodo tožili, češ, da je s tem javno škodoval njihovemu ugledu. "Združene države so v vojni." Angleško časopisje je živahno konientiralo zadnji govor predsednika Roosevelta "Daily Mail" pravi, da so Združene države z razpetimi jadri zajadrale v akcijo. Ta akcija je slična vojni.Predsednik Roosevelt ni imel doslej še nobenega tako značilnega govora. ''News Chronicle" pravi a— Iz Roosevltovih besed je razvidno, da je bila druga največja mornarica na svetu pride-Ijena naši." POPLAVE IN MRAZ NA ZAPADU Vsled hudih nalivov se je porušilo več jezov. Ponekod v Nebraski je cestni in železniški promet popoloma ustavljen. — Mraz v Chicagu. Ker so se vsled hudega deževja porušili jezovi ob V.ue Kiver, je voda preplavila velik del mesta Beatrice v jugovzhodnem delu države Nebra-ke. Šestdeset družin si je moralo poiskati zavet ja v neki šoli. Iz ogroženih hiš so s čolni reševali družine. Povzročena materijalna škoda je velika. Najprej je padlo deset inč dežja, potem pa še dve inči. Vodovje je preplavilo železniške proge in ceste ter onemogočilo ' promet. Deset milj severno od Alexandra je se je iztiralo dvanajst tovornih vagonov Union Pacific železnice, ker je voda iz-podkopala železniški tir. V okrajih severno od Chica-ge je padla slana. O hudi slani poročajo tudi iz severnega dela Wisconsina. Po zatrdilu vremenskih opazovalcev bo mrzli val, ki se bliža z zaipada, dospel v teku dveh dni do atlantiške obali. V mnogih krajih države Wyoming je padla temperatura-na 33 stopinj. V Yellowstone parku kaže toplomer 21 stopinj. Mladi republikanci proti nevtralndstni postavi Ralph E. Becker iz Port Chestera> N. Y., predsednik: newyorskih klubov Mladih republikancev, se je (zavzel za preklic nevtralnostne postave ter za varno dostavljanje vojnega materiala sovražnikom Nemčije in njenih zaveznic. Becker pravi, da je pretežna Večina Mlačnih republikancev njegovega mnenja. Hilferding umrl ■Švicarski radio poroča, da je "umrl" v neki nemški "jet-nišnici" Rudolf Hilferding, nafodficnejši voditelj nemške socialno-demokratske stranke, predno se je Hitler povzpel k moči. Hilferding je bil svoječasno član nemškega kabineta. Pred letom dni je bil aretiran v nezasedeni Franciji, nakar ga je Petainova vlada izročila nemški tajni policiji. Stavka proti asesmentom število stavkujočih kopačev trdega premoga v vzhodnem delu države Pennsylvanije se je povečalo na 22 tisoč. Njihove vrste se od dne do dne mno-že v protest proti povišanju u-nijskih asesmentov. Premoga rji v sedmem okraju protestirajo proti mesečnemu povišanemu asesmentu, premoga rji v prvem okraju pa proti letnemu. Mesečni ases-ment je bil povišan od $1 na $1.50, letni pa od $2 na $6. Lastnina kraljice Viljemine zaplenjena Nemške oblasti ao odredile zaplembo lastnine holandske kraljice Viljemine, ki se nahaja v izgnanstvu v Londonu, in vse kraljeve družine Orange in Nassau v zasedeni Holand-ski. Kraljica Viljemina ima več palač v Hagu, poletni dvorec Het Loo v Apeldoornu in Dam Palače v Amesterdatmu. Pre-stolonatslednica princesa Juli-jana in njen soprog princ Bemhard pa imata grad (Soestvdk, kjer so bili rojeni njuni otroci. Poleg tega ima holandska* kraljeva družina mnogo posetev, kmetij in druge lastnine. Nentški komisar na Holand-skem Arthur Seys-Inquart, ki je odredil zaplembo, %pravi, da se Viljemina krčevito drži boljševiško-kapitalistične fronte in da je vsled tega izključena iz skupnosti nove Evrope. Dober želodec V bolnišnici v Raleigh, No. Oarolini, je umrla neka ženska za jetiko. Ko so po smrti njeno truplo raztelesili, so našli v njenem želodcu dvanajst čajnih žličk. V splošnem je bil njen želodec popolnoma normalen in se ni nikdar pritoževala nad bolečinami v njem. Zdravniki so izjavili, da se ne spominjajo nobenega slič-nega slučaja. Taylor zopet pri papežu Myron C. Taylor, Roosevel-tov posebni odposlanec v Vatikanu, se je v torek žopet celo uro posvetoval s papežem Pijem. To je bil v manj kot enem tednu že drugi sestanek. V petek ga bo papež zopet sprejel, kajti v ponedeljek se bo Taylor odpeljal proti Združenim državam. Zdi se, da je izročil papež Tavloru odgovor na Roosevel-tovo poslanico, katero mu je Taylor osebno prinesel i z Washington. Vsebina obeh dokumentov ni znana, toda po mnenju nekaterih se pečata a stališčem, ki bi ga zavzel Vatikan, če bi se Združene države še bolj zapletle v vojno. Po Taylor je vem odhodu je sprejel papež v avdienci skupino nemških vo-jakov, nakar ga je obiskal italijanski poslanik pri Vatikanu, Bernardo Attolico. Uradna Italija se zelo zanima za Tavlorjev obisk. Oficijelno glasilo fašistične stranke, "Regina Fascista", pravi, da je prišel Taylor prosit papeža, naj "odobri Roose-veltove vojne načrte." Davek na alkohol ▼ New Jersey Davek na alkohol je prinesel meseca avgusta državni zakladnici v New Jersey 1 mi-lijort 177 tisoč 853 dolarjev. Jaza obstoja državne alkoholne oblasti niso bili nobeno leto meseca avgusta dohodki tako veliki. Državni davek na galon žganja znaša v New Jersey en do-Ifcr.. K temu pride še davek na pivo in vino. Pomai\jkanje železa in jekla > Iz San Francisco je bilo poslanih zadnja leta več milijo-ov ton železa in jekla v inozemstvo. Zdaj pa nima mesto na razpolago toliko železa in jekla, da bi agradilo veliko podzemeljsko garažo, v kateri bi bilo prostora-^a 1790 avtomobilov. Potreben matengf^bo na razpolago šele po izvršitvi vseh vojnih nartfčil. . 'T' Trinajst novih trgovskih ladij Dne 27. septembra bo v ladjedelnicah ob zapadni in vzhodni obali ter v Mehiškem zalivu splovljenih trinajst novih trgovskih ladij. Mornariška komisija je o-značila ta dan .za Liberty Fleet Day ter prosila predsednika Roosevelta, naj ob tcjftqliki govori po radio. Ob vzhodni obali bodo splov ljene ladje v ladjedelnicah v Baltimore, Md., Kearny, N. J.; Wilmington, Del., Chester, Pa., Sparrows Point, Md., in Fore River, Mass. Nemški vlaki polril ranjencev — promet oviran Po poročilu iz Ouriha v Švici je v Nemčiji vstavljen vsak osebni promet, ker vlaki prevažajo samo ranjence, ki prihajajo z ruske fronte. • V Porenju so bili prirejeni posebni izleti za žene, da so mogle iti obiskat svoje ranjene može in sorodnike na Dunaju in v Draždanih. Srbi razdirajo železnice v bližini Sarajeva ^ Poročilo iz Zagreba naznanja, da so Srbi razdejali železniško progo med Sarajevom in. Brodom! V IZagrebu je bila vržena bomba na nek bus med Zagrebom in aagrci^- iu ie< liscem. Ranjen je bil en nemški kaprol in en nemški j.r.sta LAS lilODT'-Iew Yorl. Friday, September. 19, 1,94 C VSTANOVEJBN h. X8W -GLAS NARODA (TOMB or TEB KOPU) 99 OwMd UMl Publlabad by SlaveaJt Poblltthinf foM—nj. (A Corporation). Trtak Bakw, President; Lnpaba, Sec. — Place of baslneea of tba tsd tddreMM of above officers: 21« WEST 18tb STBfiST. NEW YORK. N. I. ' 48th Year "Glu Naroda" la imed every day except Saturdays, Sunday* and HoUdaya. Babacrlptloc Yearly $8.—. Advertisement on AfreeoMat. Za eelo leto velja list aa Ameriko In Kanado ; sa pol leta IS.—; as «strt leta fl.80. — Za New York aa celo leto *7.—; m pol leta S8.S0. 2a laoaemstvo aa celo lato «7.— ; sa pol leta $3JO. Naroda" lakaja vsaki dan lzvzemil sobot, nedelj ln praanftov. NAHODA," ti« WEST IS* STREET, NEW TORK, N. X. CHelsea S—1242 Neprestani upori v-Jugoslaviji BORBA ZA PARIZ Naposled se je vseeno žarela borba za Pariz. Tistega mračnega junijskega dne leta lf*40, ko so se začeli nemški tanki valiti po glavnih pariških ulicah, borba za Pariz namreč ni bila izvojevana. Francozi so tako visoko cenili svoje glavno mesto, da so ga prepustili zavojevalcem brez boja, samo da ga rešijo pred uničenjem. Naciji se pa s tisto lahkotno zmago niso zadovoljili. Ni jim bilo dano počivati na lavorikah zmage. Podjarmljeni francoski narod se jim je navidez poko-i II m začel z njimi v gotovem smislu celo sodelovati, kar naj bi bilo povsem v soglasju z Hitlerjevim načrtom glede noye-ga reda v Evropi. Toda nemški nacist je nestrpen in krvoločen. Ne da mu žila, da bi pustil civilno prebivalstvo vaniru. Petnajst mesecev po pod jarmi jen ju Francije so začeli Nemci dokazovati Francozom in svetu, da razen krute sile ne }K)znajo nobene druge politike. Splošno znano cjejstvo je, da noben narod ne more pod nobenim pobojem skleniti s Hitlerjem miru. Zdaj se pa čeda-ije bolj očituje, da Hitler ne more napraviti niti sam zase milil. Da lie more doseči miru, ki bi bil izključno le njemu vprid. Dunes vlada v Parmi teror. Nacijske oblasti so areti-Kile tisoče in tisoče meščanov'ili jih pahnile v ječo. Ti jetniki nimajo na vesti nobenega zločina, zagrešili niso niti najmanjše nepostavnosti. Nemci jih imajo za talce, ki naj jamčijo za varnost nemških oficirjev, kateri se sprehajajo po Parizu. V enem samem dnevu je bilo deset Francozov ustreljenih, ker je neki nrananec vprizoril napad na nekega nemškega oficirja. Doslej so Nqinci rek rut i rail talce iz vrst Židov in dozdev-r.ih komunistov, »zdaj jih bodo pa pobirali kar od kraja iz vseh slojev prel>ival*>tva. Kksekucija talcev je bolj hladnokrvna in bolj peklenska oblika moritve kakor prt' bombardiranje iz zraka. Meč maščevanja je visel najprej nad jetnišuicami in koncentracijskimi taborišči, zd a j pa visi nad vsem pariškim mestom. Toda vse to Hitlerju nič ne pomaga. Napadi na nacije se namreč množe ter dokazujejo, da so naciji navzlic svoji moči izgubili kontrolo nad fran cosko prestolico. Kot civilni upravitelji so izgubili tisto, česar so se polastili kot zavojč-alei. To je vojna. To je pa tudi smrt vsega upanja v .kakšno sodelovanje. Prav nič presenetljivega i.- bo, če se bo zgodil slučaj, kakršnih pozna zgodovina le malo. Da bo namreč Hitlerja porazil narod, ki so ga Nemci razorožili. (Jugoslov. časnika i-sdki odsek v Washingtonu. D. C. poroča sledeče: Skhipajoč po vesteh, ki so v zadnjih 48 urah prište iz zasedene Jugoslavije, delno čez Sv ico, delno če tarja na jugu do Ogulina v si varnem delu. Vse omenjeno o-zemlje }e pod ,poveljnič*tvonj generala Aimbrosi-a; poveljni-dnuge italijanske arm?je.. Italijanske vojaške oblasti poudarjajo, da je bila preure di te v dižavnih oblast j v zase-donem ozemlju, da bi se preprečil vdor Angležev čez dalmatinsko obalo v notranjost. Po novih ukazih se je morala raba. prometnih sredstev omejiti. Prebivalstvu je prepovr-dano nošenj" strelnega orožja. Hrvatska vi: da je omenjeni uk;tz italijanskih oblasti Objavila s pr«pou*bo, da je ukaz samo začasen hi da bo veljal samo, dokler bo trajala vojna. Tfobro obveščeni krogi pravijo, da so italijanske oblasti uved- GROZDJE Letošnje grozdje v Ohio je kar najbolje. Stiskamo mošt in ga pošiljamo na vse strani. Priporočam se starim in novim odjčnflacem. Kdor hote j*iti dobro kapljico, naj se zgla-si pri:- t JOHN PINT AR' SOUTH RIVER RD., R. F. D 3 GENEVA, OHIO P^ter Zgaga Prelcrščevanje. * Italijani so takoj po svojem prihodu v Ljubljano začeli prekrščevati s^venska imena best in trropa£anda. ?Vzlic ten*U strogemu nadzor-fFarška in srbska proJ>agahda. stvu inozemskih Računov so Hitler hoče našemu narodu le Zdriižene države jako generoz-'dobro. Poznam Nemce, so done v pogled*! ^oštljatev denar- bri ljudje. Saj sem pet lefdelal ja Modern, ki so v pogrebi v ino- j v Nemčiji . . V > zen*3t\-u. Morda je danes rav-< no toliko de'namik prenosov Prepričajte še! E\rropo kakor popre-j. Orne je-1_ strašni lakoti in pomanjkanju v jugoslovanskih krajih, ki so jih zasedfi Italijani. Zatrjujejo, da so 7. lastnimi očmi videli, kako so se sestrr-dani ubožci sredi cestc sesedli. inozentski državljani, ki so se nastanili v tej debeli od 27. ju- na pa je vsota posameznih po-j Ka(Z^rnite zemljevid pred VOJNA V ZAKOPIH Po modernih nemških nazorih se mora vojna izražati v naglem gibanju. Biltzkrieg mora biti nagel in gibčen, če ne preneha biti blitzkrieg. . Sodeč po zadnjih poročilih, je pa začel nemški ofenzivi kor^Jc zastajati. Sovražnik se je začel posluževati novega orožja in boljše strategije, hi tako so se naposled na ruski fronti Nemci skrili v zakope. Prvi napad, pri katerem Nemci niso dosegli svoj j f:!ja, je bilo prodiranje generala Rommela preko Libije v Egipt. Precej časa je šlo Nemcem vse po sreči, nazadnje so se pa morali ustaviti. Nekaj sličnega se dogaja zdaj v Rusiji. Prvi nemški i aval je pometel Vse pred seboj. Toda pri Smolensku se p ost, naperjena proti Moskvi, skrhala. (Današnja poročila iz fronte naznanjajo, da so Nemci imeli velike uspehe samo na južni fronti proti armadi generala Budenny-ja.) ^ Nemci so izkopali troje vrst strelnih jarkov ter vrgli vso svojo silo v dva krilna nsfiada — v Ukrajini in proti Leningradu. Ruski maršal Timošenko je začel vprizarjati protina pade »a centralno fronto. To ni bilo samo vsledtega, da raz-i remeni ruski krili, pač pa da požene Nemce iz zakopov. Ti ruski protinapadi se vrše že nad mesec dni, in Nemci ne morejo proti njim ničesar ukreniti. Ponekod je nemško vojaštvo že izpraznilo prvo in drugo vrsto zakopov. Oe bo prisiljeno pred padcem Leningrada izprazniti t-di tretjo vrsto, bo moralo nemško vrhovno vodstvo precej izpremeniti svoje načrte glede z^ivojevanje Rusije. In vse ka-da se ^e to tudi storilo,______" . . . IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teb Kritičnih tmsiti Je Tnk«m fibU«lju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po rarjniijl eenl. — Velikost 9H a 14Vi ln£e« 48 velikih strani: 32 barranlh zemljerldor tujih držav in 0 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav; 45 avetovnib slik popolnoma o-znar>enlb; Zanimivi svetovni dogodki. * Najnovejši zemljevid kale celi ■vet in. tudi -' RAZDELITEV POLJSKE MKI> NEMCWO IN KOSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL- B A NT JE • PRIKLJOČITKV CEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-ROSKA MEJA Cen^ 35 centov PoAljite Tvotb v znamkah po S _oz. po g centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. Ki - SAM SEBE POinLCVUA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izpolni to ia poOJete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide • novimi mejami vojskuj o OH ae drŽav, kakor, bodo preme* njena po sedanji vojni. Naroat« Atlar pri: "GLAS NARODA" SIV WEST 18tb STREET NEW IOBB, K Z. PASJA ZVESTOBA. . Nedavno je v majlinem. kraju pri ErfuiiM v Nemčiji izginil neki gostilničar. Dva dečka, ki sta 'teden dni pozneje v goT^ii prepfl<*ldvara krntisča za. divjačino, sta oh roTin gozda zagledala ipsa, ki je začel lajati. Sporočila sta to domačemti žn-pniru, ki je takoj Trfenil, da je to morda "pes izsrnnl^a gostilničarja. Na krajn. kjer je pes sedel, so potem res odkrili gosti Iničarfevo truplo. Po njegovem .položaju so sodili, da je bil pokojnik sedrl na tla, da si odpočije, pri tem je zaspal in* v ^ipanju j( *bil zadet od srčne kapi. Pes, ki je sele nekoliko dni dni prej "pritekel v njegovo hišo in se tu udom.r.fcil, je vztrajal sedem dni in noči, hrez hrane ofl> truphi- svojega gospodarja. ' ši) jate v. Tako se sme pošilja t ti človeku vlCvropi, ki ni aine-rrški državljan, kvečjemn po $100 na nveste. Enaka vsota i=c lalrko posije vsakemu članu mja 1940 naprej, razun v slu-1 njegove driuab?. Z vsako ipo- čajtt Noj" veža nov, T>am*cv, Bel-'šiijatvijo ]ra je trpha napraviti 7, . ; , . . izjavo, da je Ui denar potreben 1 i"1^0?3 "cceJ seboj in premerite, koliko milj je od lanske nemške nieje do Leningrada, Moskve in Odeke. Ni jih prav dosti. Potem pa premerite, koliko je od LcnilV-grada, Moskve in Ode^e člo giTcev, NizoaerrsecT in Luksenv lniržanov, katerih inwvine so bile "zmrznjene" pred onim datmitom. I^astnina, ki je \Ted-na manj od $1000 in bančne Vloge Z3 manj o rrmko utirala pot po mehkem mahu v goro. Nenadoma sta jo nrcpadla'' dva orla in jo začela preganjati proti neki ^kali, ki je padala strmo v preipad. Srna se je branila kolikor je mOgld. toda brez uspeha. Nazadnje sta jo orla pregnala na skalo. Z nenadnim ' udarcem peruti jo je tedaj starejši orei, ptioa z mogočno razpetino kril; sunil v prepad. Ko je obležala srna na njegovem dnu, sta se ujedi takoj spravili na oojedi-no, čeprav je bila srna živa. Kor>et je še dolg*> poslušal presunljive krike nesrečne živali, toda pomaiarati ni mogel. Tudi s klici in kamni se obe- ro-paTiiei nista dali pregnati. Urad: TRafalgar 4-6302 Stanovanj^': Dleltfens 6-7000 Bivši xdravTid^ v^ZagTebu ALFRED 0- 1BASSEY- - • • *. • naznanja otvoritev svoje- fa urfteta >a 325 WEgT WD' AVBNUE pri 75th cezti NEW YORK crrv ... Umdhe ure 7-t« «ve#er in po dogorm. državljanov, na kateri-se niso ixamM-a'i one odrre, ki so ''zniii-zrtile" sklade raznih vojskujočih in zasedenih dežel. Popis bo oči vidno vseboval tudi lastnino in sklade' takih dežcT kot so Mehika, Brazilija in celo. Sovjetska Rusija, katere skladb so bili popn?j "zmrznjeni," ali kasneje osvobojeni. N;»redba daje mnogo opravka z'asti newyorskim bankam. Ceni se, da ena teh bank bo potrebovala 25,000 y_r d Recepti tud Ta knjiga je nekaj'posebnegU za Ofle, ki' se"zanimajo kuhanje in sfe hočejo v njem čimbolj izvežbati in tSpopofiliti. . • . " .; Pm ;eptl so napisani v atfgleškem ježiku; pdtifekof'pa šoji i v jeziku naroda, ki nft> je kaka jed posebna-v navadi J , Jarocite ENJtGAKNf SLOYEmC PUBLISHING CO. 216 West ; ; J^W yorkf N. Y. pn;d devetih začel, so 'bili že osmo uro vsi na cesti. Vsi umiti, počesani, zlik tui, v navoščenih čevljih. Vsi molčeči in .i V,- v P? • i r 2- Ze'dane^: najstihi dnen, pa opažam iz "p^erhenilio. F'ahtiCipiii ^tle la-»je kvišku, večinoma vsi so brez ovratnic, kriče in se pehajo. * " ' ' ' Punčke se nekoliko bolje za-drže, vendar ne tako j vvi dan. Tako je pač življenje. S^l i«-, ki se odpravlja pb poč igricah v šolo, je sličen zaljnlMjonoiT, namenjenem na ptfvi mek z dekletom. Boječ je, onialifrjiv, toda njegovi Vnanjosti di ličo-sar očitati. Tak je ot> prvem, dragem, tretjem sestanku. Ko se pa desetič sestane ta, ga mo^av največ slučajih dekle opoBoriti: — Veš kaj, obril bi se pa že lahko1... Ozadje ruskega odpora. V ruško-joponski vojni ter v prvi svetovni vojni je bilo Rusija poražena. Zdaj se presenetljivo vztrajno drži. iMogoee1 imajo* s to spremembo kaj opravka imena ruskih generalov. Zdaj namreč poveljujejo ruskim armadam Timdšenki in Vorošiiovi, dočinv je bilo v prejšnjih vojnah vodstt«o ruskih armad v rokah rafcnili Stoesselov in Bennenkampfpy. - W -S--TJ "B L A S II X m p V X" - Hew«YorK Friday,# September 19, 1 941' niTziPTCjiN i. mm PA MIR FEIGKL Bilo je triko khiš^itb j^oihja-(l- nsko jtif ro, da je 6blo skVjah-<~ck po&bil fiVd? jti- tranji pozdrav /'alcinu soItiču. Xenw> Je je zamislit piMrV^SHo-du v rrfeee mfogliee, I;ah'k6nqg6 glasnike » prihodu: he1 njecrovo pretl-MiT tirW. ona/ah, ona, ki so je učil« prej srtinjo mojo p^miee. Toda stran ž obnrmm. proč z vzdihi. Boj h oP c hi na življenje in sn*rt s svojim tekmujem. Tu t i pa preberem in izročam zadnje^« otroka svoj' rinrzo. oddajna po moji smrti Zori." (V ttoinozr! hI Čar lepoto Tvojo naOfs?'. krasnih po.«nii hi cof roj r#i toni pozabil Sornfifio svojo, Hoitenze, Eno. J en v bi takoj. Ne pev«* bi o Boatrici Dante, ko enkrat v rajski Tvoj obraz bi zrl; |it»]jYil)i Lav rini hi bilo kvante Potrarki, ki so ž n jo »bi kmalu spri. In Ffafaol, Van DVk, Mmrfllo hi ms H v Tebi hitro stoj model madoniuo zlato bi To oblilo iu Šo [pogan bi T\|bi slavo pel. TI tiibMa jJlvljoijja itfrnb>once fo Ttaa ttidjih zalosWiTr bctfi — A izdaj končam, ker rijficMma šolribe- premnogo raznih rim jo pa na ''•"iN" a — toda molči vit o tem — ker .hi že s'liasfrn prihajati."^ (Prišla sta: Kobe rt in njegov sekundant. Robert jo bil' do>g kakor kak hiperkataiektičon ven« v Homerju njegovo sreo j" utri]>alo v krasnih troliejih, ko jo za jahal liričnega Pogaza in vedno jo bil lmunja, da doseže ' k; bi se ujema'a f frAr&rjem.' '"•« žrebala sta tri je po- tešit kri^ši švjhčhik. 1 M dan je sedel Mirko že t,b tri četrt na os, ru < kavarni, tresel se in čakal,5"da ><-. prikaže prt vta^ih riila srci. Robert jo žo iskal p > svojih možiranih rimo na "kar er", dokler ni pritbl do zakjiučka. do noovrgljivega zaključka, dn r v * v • • • Al * * j ^ ^ * Spisi Josip Jurčiča • - • ■ I. ZVEZEK; Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Doinpn. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klosterski žolnir — urad Bo-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEtf: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med" dvema stoloma. ', 'J. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč hffnmea. — V vojni krajini. — Prard* ip«>d bW-toma. i ' Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatdrjE. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz uevoščljivosti. — ripommi starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kot&rjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradil. — Ponarejeni bankovci X. ZVfcZEK: Veronika Desenigka. - 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CD. "GLAS NARODA*? 216 WEST istb whmtfI * TIVKK, ir. t. ...../ „ . • na i ga kontrolira* Take m enako mi., i vj Migale Robertu po glavi, njegova liestrpnost je dose^va ktna'u ^rhun 1 pripravljati v svoji včerajšnji razburjenosti in radi prestopka disciplinarnih postav še karoo r z vsemi posledicami. iPri karoorju se jo pa rodi. irfogov Hriv-s-nf sonet ^ ^S^ofiWiVrt črtami: <4Zori Stokoljovi." ----V 80 ?IŠ6& ŽB^ATtfV Ž#I 0» SfOBfŠKE(?A RfBlST^A •Inž. Božidar Vničkovič, ki so-I dWiijcr pri Gospodai*ski siogi v 'Zagrobu, je .sestavil obziren pregled o živi jen jfa Hrvatov na morju. Če upoštevan*), du so v banovini Hrvats-ki »Havi z ribištvom okrog 20.000 p norčkih družin, pomeni to, da zavisi od pomorskega ribištva življenje kakrh 80.000 prebivalcev. ki žive v najbolj okopih krajili hT^at^ke donitovine. V zadnjih 10 letih je bil plen nvonskih rfbi^Ov vreden letno okrog 40 milijonov dinar jev. V Italiji potro»ši posamezni prebivalec letno 12 kg rib, v .Franci ji 16, v Leniči ji v Angliji 20, na1 Japonskem" 5Sl \f primeri s tem je pomorski narod v Jugoslaviji, ki inna 1200 km dolgo obal. neverjetno ' ^kro-men. Pri nas namreč od^ad^ na leto le pol kilograma rib na posameznika. To je naizgo-vornejši dokaz, koliko se š? da storiti. Kekaj ni v redu: kup-of-praVijo,- da «0 rifc^ pVodfa-ce, ribiči pa premico zaslužijo. Ko bo bolje izvedena organizacija jadranskih r' fcičev. bo tudi JaUvan pomeni! Jugoslaviji tisto zakladnico kakršna mora biti. Defense Savins Bond je mogoče registrirati na ime otrok, Kupite Defense "§onds mStamjte! - RAZGLEDNI K POMOČ! POMOČ! Dosedaj so prišli samo trijfc Slovenci v A^ieriko, odkar so Nemci in Italjani vpauft v Jugoslavijo iri sicer po vrati: P. Kazimir Zakrajšek, dr. JOsip Goričar in minister - Franc Snoj. O ražmerah v naši domovini niso' imeli povedati prav ničesar, kajti nekaj dni pfo sovražnem Vpadu s6 odpotovati rz domovine, bili so efcle mesece na pptu in v vsdni ieiii času rriso izv;edeli ničesar, kaj se godi v naši domovini. Izvedeli sv Šole, ko so prišli v Ameriko. Ob prvem vdarcu sbvražnika sicer niso videli mnogo, toda še to, kar so videli, je bilo preveč, kajti vsakdo je na tozadevno vpTašanje odgovoril: ''Strašno!" Drugega niso moglf povedali, kajti takoj po prvem nenadnem vdarcu s® bili njihovi živci libit i, so otopeli. O' grozodejstvih, ki jih od vpada oigamjajo zlasti Nemci po naših krajih, vedo samo to, kar so izvecreli pri prihodu v Ameriko. Pa vendar pravijo, da je bilo že takoj spočetk« — strašno, grozno! Da, naši ljudje mnogo trpe; trpe peklenske muke, o tem ni dvoma, saj smo po ovinkih prejeti poročila o vseh grozodejstvih, ki jih mora trpeti naš narod in so o tem poročali naši slovanski listi. Vemo, da posebno Slovenci, posebno pa na Štajerskem, grozovito trpe, toda prav posebno jasne ritikc o vsem tem nimamo. Dovolj je, da vemo, da slovenski narod trpi, kot ni trpel še noben drug narod niti pred imjkrutejšiin zavojevalcem Atilo in niti pred Turki. Naš uarod trpi! Pred tem dejstvom piostojmo! Pomislimo to-le: Marsikdo izmed nas ima še tam v svojem domačem krajti ocč-ta, mater, brate, sestre, nečake in nečakinje in neb roj drugih sorodnikov. Vsi trpe veliko pomanjkanje in še več — kruto peto smrtnega sovražnika. Prepričani smo, da ni nikogar med nami, ki ne bi hotel in želel z odprtimi rokami pomagati svojim ljudem in tfr-di drugim, ki morajo prenašati tako gorje. Kajti naše srce je mehko, usmiljeno. Radi otiramo solze trpečim mučen ikom ni j i lii nud imo pomoč. In če je bila kdaj v zgodovini potrebna pomoč našemu narodu, je potrebna sedaj. Sovražnik je iz naših krajev odgnal vso živino, odpeljat vse žito in ves drugi živež. Kašče so prazne, kleti prazne, hlevi pralni. Zima jc pred vrati; kaj bodo naši ljudje djali v usta? To, kar jim je pustil Nemec! "Kaj »pa jim je pits til? Prazno, pusto zemljo! Ali naj tedaj ležejo na tla in jedo prst? Ne mislimo na to, kajti pregrozno jc* NaŠetriu hajsird-mašnejšemu kmetu ni nikdar manjkalo živeža, lakote v naših krajih niso poznali, odkar se piše zgodovina našega naroda — in sedaj? Sedaj pa naš narod vije roke, dviguje jih proti nebu, prosi pomoči, pa tudi opravičeno preklinja onega, ki ga je pahnil v največje gorje, ki je moglo priti nad kak narod. Toda ne sinemo pro več premišljevati, temveč, moramo priti k zavesti: upi narod frpi! Treba mti je pomagati! Pomagati takoj, kajti zima je pred Vrati. Spomladi in po- - leti si že kako človek napolni želodec s kako zelenjavo, pozimi [^a polje lie da ničesar, shrambe pa so prazne. ^ Naše podporne organizacije so vzele pomožno akcijo v svoje rdke. Upali smo, da bo šlo vse gladko in da bodo društva kar 'tekmovala med seboj ž raznimi prireditvami, da se nabere saj toliko, da bi bilo za prvo najnujnejšo pomoč. Pomisliti je treba', da v naših krajih nastopi zima s pričetkom novembra. Akd hočemo poslati prvi prispevek naše pomoči seuaj, bo komaj prišel tja v novembru. Toda, žal, do sedaj se še ni ničesar storilo, kar bi bilio v+edno omeniti. Kaj čakamo? Zakaj ne gremo takoj na delo? Zakaj glavni odbor pomožnega odbora naravnost od društev ne zahteva, da gredo na delo m naberejo kar največ prispevkov za pomoč našemu zasužnjenemu narodu? Zakaj spimo? Zakaj držimo roke križem? Nenadni vdaree nas je osupnil, pa so nam živci vpričo nepričakovane katastrofe otopeli. Toda zdramimo se! V vsaki slovenski naselbini je društvo, ki pripada kaki slovenski podporni Jednoti ali Zvezi; poleg tega pa so tudi kulturna društva. Vseh pa je moralna dolžnost, da takoj prično nabirati sklad za pomoč našemu trpečemu narodu v domovini. Pa ni samo potrebno, da z raznimi prireditvami skuša-' ufo zbrati kak sklad, temveč, v vsaki naši na^etbftu bi rfitt-ral biti postavljčn odboty^i bi gledal, da dohodki od posameznikov redno vsak teden ali mfesec prihajajo v sklad. Po naselbinah naj bi se rojaki zavzeli, da vsak teden ati vsak mesdc pO svoji moči prispevajo v sklad. Postavljeb naj bi kazala ogromna hdeležba. Kot je zabeležil tam-ksjšnji angleški "Dailv Presis" da jo to bil največji pogreb več fet. ^festni promet je bil ves vstavljen, ko'se sprevod premikal iz poprrefonega zavoda proti irski cerkvi, kjer je- ondotni /upnik opravil svo^e obrede. Od tam pa so je razvila dolga procesija kar proti pokopališču kjer smo ga izročili nriteri zemlji". V sprevodu je bilo po sodbi prisotnih okoli 100 kar; samih vencev je bito tri polne kari v Pogreb, oziroma sprevod, se je vršil pod pok rov i te 1 jfc t v om tamkajšnjega dm»štva št. XV. P. Z. ".Bhjd", kar je v prvi vrsti pripomogli do take udelež-lie. Z gotovostjo morenr reci. da ga na^brže ni bilo Slovenca, da ^o ni udeležil sprevoda. Bito je nek«j ganljivega. Mladinski odsek z venci, članico, člani z venci, društva z venci, člani z žalnimi trakovi, krsta z pokojnim- iona in sorodniki ter razni drugi, ki jih no poznani; vse to pa jelbilo Odeto-z globokim žalovanjem za pokornim: Teboj žalujejo vsi, ki so Te poznali. [Pozdrav1 ^sem članom Vža-jemne Podpome ZVeze "Bled" r Pr. Ori'liPttf, 1 g!, tajnik. R A ZP RODA J A slovenš&h K NJI po zmerni ceni : Po 50c zvezek AiMlersonove prijhivedke -m stoveiubo B^adino Beie noči mali jpunak, (Do^tojeyskij) BbšUl mejniki (Ijaui Pregelj Filozofska Zgodba (Albji Jirudc) tiompad in KomuraSaki (Jul. Ztyrr) Gospod J-ri dolin Žolna In ojetvra družina (Fr. Mjlčinski) Kazan, vofjčji pes (iTO. Curtvood) Kaj so je Makaru sanjalo (V. koro- - Na različnih potib (Frane Fri«dt) Peter Pavel Clavar (Dr, L Pregelj) Pravita Kladiva (Vladimir Xev*tik) 9»eta noč (Rudolf Trabl)n SWa Dorian« Gray COsear WiMe) Verne duše v vieab (Prosper Ml rime) Zapiski iz mrtrega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek " Do Ohrida in Bitolja (Iran Melik) Po 79c zvezek Belfegor (Arfur Bernede) onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani.klobuk (Damir Feigel) . . . Romantične duše (Ivan Cankar) Opazil sen« par roj kov brez ^eriant EHaroJo (Marrr! PrioUet) žalnTfr društvenih znakov, zna-merije, da niso še v društvo. Priporočil bi članom ^Krke". da napravijo prijateljsko "o-fenzi^^' in pripeljejo še te. pod domačo streho. Rojakom pa rskreno svetujem, da, kadar s' kakšen tak ' vsib'ivoe"* da naj ga radevol'jo sprejmejo in trfkoj ^rez oklevanja štore potrrjeva) Prifodbe čebellre Maje (Waldefttar Boeseto) Pingvinski otok (AnaUU France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za ilrtjen)e (Kan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mobtkanec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Paiel Keller) Po $1.5*0 zvezek Zločin In kazen (F. M. DostbjevskIJ) Tigrov i zobje (Mavrice Lakirnic) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Ronee) Lucifer (Jean de La Hire) Ispod Golice (Slavko Sarinsek) Po $2 zvezek PreSeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva rrpatiea (VI. Levstik) Na roč ite - pri-c * * \ KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHflSTG CO. 216 West IŠth Street, . New-York, N.X.r . .. ' 'i1 ■ an-L-i-.-.-^---- r > I ----s^gsay:-—i > knltnma pdftlanla: «dpH«o j^vr»t» V naW domove. odpruno ji ite . . (Flnigar) , . . ZIV1 DED — je ZEMLJO otrebll, zorat • PCE— • • j« je posejal in gtedal bujno rijrto'd TVAfr mATttlČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kaj-ti.'v njl je v. trinajstih dolgih: poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov V starem ] HOvahstra; do daoaSajega1 dne. Knjiga je verno srkalo naSega »vljenja in trpljenj«, in kdor jo prebere 'bo vedel o Slovencih ve5 kot mo mora nuditi katerokoli naše' 3 FN- : j« zorel vied teikim klasjem VNtJK — s« Je dvignil proti been t 13 POGLAVIJ _ 413 STRANI v PLATNU VEZANO -V -C Cena J2i Poštnina pis tana . Avtor knjige je J VAN MAT^ČIČ. ki le spisal splošno znano krijlgo — " TfA. KRVAVIH POLJANAH K N J IG A K NA ji 21« WKST lStb STREET 99 t+i. 1» « L A 9 RX10DI"~Ieff Tod _-^Friday, September 19, 1941] ▼ ITilOVEJIN L. UM OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. 90— • • Drobne vesti iz zasedene -Jugoslavije--' ''Jug. časnikarski Odsek" v Washingtonu. D. C., poroča iz svojih neposiiedniih ,vi rov: • Vlado "nt odvisne Hrvatske*' tvorijo "veliki poga-var" in dvanajst "malih poglavarjev". V vladi je nedavno kazen so vlado " preostro j?! i" in .jo napolnili s "strokovnjaki". Kvaterniku so se oddolžili s tem, da so mu sina postavili za "državnega tajnika." Somi&lieaiikie Hjrvatske kmet-ske s tranke so pognali iz državnih in samompravnih služb ter mfnoge od njih poea/pirali v Kupineu in Bosanskem Petrov-ou. I>ruge so poslali na prisilno delo v koncentracijskem ta-beru na otoku Pagu — razva-žanje soli s samokolnieami. Italijani in Nemci 4 kupujejo' le pravice od hrvatskih gosipodar- < "Ta človek- ki se mi je zmerom bolj odtujeval, bo razdejal smisel mojega življenja," je ponbo v t.ih trefo, štirih letih postarala usoda, uničil velikanske načrte, ki ?o spojeni z njegovo osebo. To ni zasebnik, ki ibi smel posiušati vsakršno nagnjenje. Samo lupiti morem zanj. a pritrditi nrn ne morem. Na vse, kar nfu je sveto, ga banu izaklsl, naj ne vzame te ženske za ženo. Storil' ibom, kar cesar hoče in nesrečnež nve bo imel aa< Judeža; to moram vizeti nase, trud in delo treh desetletij sta bila zaman, s tem se moram sprijazniti. In prav zdaj, v tem strašnem trenutku se mi zdi, da bi ga mogel imeti rad, nesrečneža', ki dela še n spet nedbizdani deček bivših dni. Dr. Marscthal! se je zaigkda! v bujne brke razsajajočega moža. "Ko bi bil še otrok, ki sem ga tolikokrat potolažil, bi mu. huh k o odgovoril," je menil samjipri selbi, "toda iz otroka se je razvil stiašen mož. Bojim se ga." t Namestm škof je samo še želel, da bi končal nrako te minute. Pobesil je oči »Ln rekel: "Vaša cesarska visokost me pozna že dolgo ..." Franc Ferdinand je nestrpno mahnil z roko in posmehljivo, dozdevno mnogo nrirneje je rekel: "Šele danes vas bom poznal." "Vaša cesarska visokost me pozna dovolj dolgo," je vnovič začel namestni škof. "In lahko ve, da mi ni Wlo pred očmi nikoli nič drugega kakor blagor vaše cesarske visokosti. Tudi v tem trenutku moram san*> blagorju vaše cesarske visokosti priznati zadosten pomen, da določi pravo rešittrv. Ako mi vaša cesarska visokost zaupa ..." ' "Prosim, pustite to. Povejte na kratko in jasno, ali ste zame ali proti meflfi."v "Seveda sem za vašo cesarsko visokost, naj se zgodi kar hoče..| Prav zaradi ttga bi bil srečen, če bi vaša cesarska vi-sokot opustila ta nesrečni ženitveni načrt." "Toiej ste proti meni. Dolgi uvod bi si 'bili lahko prihranili. Ali je Montenuovo govoril z vami o tej Btvari?" "Njegovo veličanstvo me je nedavno tega sprejelo Vav- in vsi piloti so nemški, dienco, cesarska visokost." "To zadostuje." Franc Ferdinand je vstal. Tudi nan*estni škof je ^vstal. Ni se upal pretrgati t-sine. Pričakoval je izbruha nad-vojvodove jeze. . "N^j se -izdivja," je mislil sam pri sebi; "po besnem izbruhu me bo nemara iposIušal. Zmerom sem ga mirno puščal, da se je nadivjal, in setm potem navadno dosegel, kar sem hotel. Morda lahko dane« dosežem vsaj to, da se z menoj dokončno ne razide." Patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo je zaprt in ga bo koncem tega meseca sodilo vojaško sodišče v Beogia-du. Obtožen je veleizdaje. Musso ini je izdal povelje, da se vso Črno goro postavi pod PREVOZ RUSKIH VOJNIH RANJENCEV izbruhnil spor med vojsko i vojaško upravo. Bazlogi za to ((Kvaternik) in plačanci. Za'so ' '(posebniDejansko je pri šlo radi odpora naroda proti vsiljivcem in, kjer plačanci niso mogli nanj vp ivati. Ljudstvo se trpira .italijanskim oblastim pri vsakem koraku. V Zagrebu št a bila ustreljena prof. Sunara in rabi (židovski višji duhovnik) En^el. Sunara je bil doma. iz ISplita in je-bil član Hrvatske kmetske stranke. Italijanski general Cosel-ohi je v spremstvu "poglavarja" Pavel iča obiskal svoje ran-Ijene pristaše, Pave'ičcve plačance. : j Budimpeštanski list 'Magyar skiH družb in podjetij. Podjet- Sed' javilja, da .ie bilo v Kragu-.1em>kr je njih denarno kritje I jevou ustreljenih trida^et oseb bilo -židovskega izvora, so postavili "komisarje". Italijan Maruzzi je V komisar" največje lc*nrti>' indlfstrije v Jugeslaviji, "Našice." Nabirali so vojake za rusko bojno črto. Odziv je bil se ved* slab. Pustili so jim stare vojaške obleke, samo u in onjjni njegovint sodobnikom, ki so bili pozabili Prešerna, je bil Ko-seski majvfčji slovenski pesnik, navduševali 5o se ob njegovih pestnitvah za slovenstvo in za habsburški prestol. Njegov vpliv na javnost in na mlajše pesnrke, bi bil postal pogubono-sen. da ^e um nista pravočasno uprla Levstik in Stritar. SMRTNA KOSA V Milwaukee, Wis., je dne 6. septemlbra umrl Gašper Schift, star 57 h t in rojen v Slovenski Bistrici na Štajerskem. V A-nneriki je bil 32 let in tu zapušča ženo, tri hčere in brata. t A' Virginia, Mann., je pred nekaj dnevi umrl Matt Novak, star 71 let. V Ameriki je živel 50 let in zafpušča ženo, 6 sinov in hčer, ki je on>ožena v Flint, Mich. t V Milwaukee, Wis., je pred kratkim umrl rojak Andrej Kanalec v starosti 73 let. Pokojni je bil doma v I>režiiici na Kanalskem in je prišel v A-meriko pred 36 leti. Bil je samski in ne zapušča tukaj nika-kega sorodnika. Poučni spisi MHnMNi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. 1 J- Kent Vesanr Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj nve«* knjifies — "Haw to fcreian g »ttiiett »f tim United , / v tej knjig) so vss pojssnfls ln sako-nl aa naseljen*- Cena 35c- DOMAČI ilVINOZDRAVNIK, sptssl Frsnjo Dular. 278 stranL Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega ilvlnorejca; opis rasnih bolezni in ndravljenje: alike. GOVEDOREJA. Splaai R ^egvsrt. 148 strani 8 slikam' * C— - KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani MLEKARSTVO. Splssi Anton Peve. 8 slikami 108 stranL Knjiga aa mlekarje la ljubitelje mlekarstva Cena 50o NAJVEČJI 8PI8OVNHL — 1M atranL Cen« .50c Ctnm 50c naAe Škodljive živali v podobi to besedi. Opisal Pran Erjavec, 224 stranL Bro*. 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 stranL Ves... Knjiga Je namenjena ▼ prvi vrsti sa atavhno, nmetno ln strojno kljuCavnlCarstv« *»r lela-noU varstva 0«n $1._ ODKRITJE AMERIKE, spUst H. MAJ AH Trije deli: 162. 141. 133 atrsnl. Cens inefcko vef; Poljuden ln nstan«en opis -adkrfrla fii|Hi»i •veta. Spi« se eita kakor sant^iiva povest ter Je sestsTljen po najholJMb virih. Gena SOc PRAKTIČNI RAČUNAR Trda vea. 281 ar... Priročna knjižica, ki vsebnje vae, kar Ja pri nakopa ln prodaji "otrebno. Oena 75c PROBLEMI SODOBNE PILOSOP1JR Splaai dr. F. Veber. 841 stranL ' Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa hoGe sesnanlU a glavnimi C»^anu sodobna fihotoflje. Cena 50c SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 8eatavll Dr. V. Bradač. — 625 StranL Oena $1.50 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. VELIKI SLOVENSKI 8PISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 stranL ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 stranL 25c Naročite pri: Slovenfc Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.Y.