SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti Itnjamui velja: Za seio lito predplaian 16 rld., u pol leta 8 (ld., u četrt l»«a 4 fld., u j*d«a
шокс X fld.40 kr.
V administraciji prejeman valja: Za »«!• lato 13 fld., u pol leta в rld., ia četrt leta 3 rld., ia jađen aaeiea 1 rld. V Lju bljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerute) vaprejema upravništvo in ekepedielja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve aliee It. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo.
Vredniatvo je v BemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja таак dan, iiviemši nedelje in prainike, ob pol 6 uri popoldne.
93.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. aprila 1897.
Letnik XXV.
Osmi občni zbor
katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
dne 22. aprila 1897. 1, Iz Celovca, dnć 23. aprila.
Osmi občni zbor našega katoliško - političnega in gospodarskega društva se vredno pridružuje prejšnjim, vedno dobro obiskanim in zanimivim zborom tega društva. Bil je ta shod posebno znamenit in pomenljiv, ker je ob tej priliki nastopil prvi slovenski državni poslanec koroški, preč. g. Lambert E i n s p i e 1 e r. Zato je med zborovalci zavladalo veliko veselje in s posebnim zanimanjem so sledili poročilu o državnem, kakor tudi onemu o deželnem zboru, katero je podajal g. deželni poslanec Franc Grafenauer. Prišlo je na shod blizu 200 udov, v ogromni večini slovenskih kmetov iz vseh krajev slovenske Koroške. Vlado je zastopal g. okrajni komisar bar. L a z a r i n i iz Beljaka.
I.	Ob 2. uri je društveni predsednik gospod Gregor E i n s p i«e 1 e r otvoril zborovanje, s prisrčnimi besedami pozdravljal v tolikem številu došle rojake in na kratko pojasnil namen in pomen našega društva.
II.	O društvenem delovanju in gibanju v minulem društvenem letu, t. j. od 23. apr. 1896. do 22. apr. t. 1., je podrobno poročal društveni tajnik Jos. B o z m a n. Sad društvenega delovanja v minulem letu je ta, da smo si priborili tri poslance za deželni in prvega slovenskega za državni zbor. Zato se je vse društveno delovanje oziralo na volitve s tem, da smo pridno prirejali shode ter skrbeli za politično agitacijo. — Javnih društvenih shodov je bilo 36, in sicer:
1. Dnć 10. maja v Konatečah. 2. Dnć 7. junija v Gozdanjah. 3. Dne 19. julija v Št. Ilju. 4.
Dnć 21. jun. v Zrelcu. 5. Dnć 9. avg. v Pokrčah.
6.	Dn<5 15. v Eožeku. 7. Dne 16. v Galiciji. 8. Dne 23. v St. Juriju ob Žili. 9. v Ziljski Bistrici, 10. v Prevaljah, 11. v Dobrlivesi. 12. Dnd 24. v Kamenu. 13. Dn<5 30. na Trati, 14. v Zitarivesi. 15. Dne 27. sept. v Pokrčah, 16. Dne 18. okt. na Brdu ob baškem jezeru. 17. Dnć 8. dec. v Cačah. 18. Dnd 16. jan. v Št. Juriju na Vinogradih. 19. Dno 24. v St. Štefanu pri Trušnjah. 20. Dn6 31. na Lečji gori, 21. na Dravi. 22. Dn<š 2. febr. v Kaplji ob Dravi, 23. v Borovljah. 24. Dne 3. v Slov. Plajberzi. 25. Dne
7.	pri Durnwirtu. 26. Dne 14. v St. Vidu v pod-junski dolini, 27. v Porečah pri Smarjeti, 28. v Prevaljah, 29. v Hočah pri Domačalah. 30. v Ukvab. 31. Dne 15. v Zabnicah, 32. Dne 21. v Libeličah, 33. v Tinjah, 34. v Ličji vasi. 35. Dc<5 19. apr. v Šmihelu nad Pliberkom, 36. v Ukvah.
Poleg naštetih 36 javnih društvenih shodov se je vršilo za časa volitev še mnogo volilnih shodov. Shodi so bili po največ jako dobro obiskani in zanimivi. Vršili so se povsod v miru, do kakega nemira je prišlo le tam, kjer so nas motili nasprotniki. Na shode v St. Štefanu, Porečah in Prevaljah so pridrveli socijaldemokratje, da motijo zborovalce, pa to se jim je le slabo obneslo.
Poročevalec nadalje kratko omenja dogodkov povodom zadnjih volitev za deželni in državni zbor, in s krepkimi besedami opisuje sramotno in silno nastopanje nasprotnikov, združenih nacijonalcev in bauernbundarjev zoper katoliško slovensko stranko. Znamenite so bile volitve za deželni zbor, ki so se vršile v znamenju pokrške „kuge na gobcih in parkljih" in vetrinjske „davice". Pri teh volitvah smo pridobili mnogo občin, sijajno zmagali v dveh okrajih in v dveh drugih, v celovškem ter belja-škem, pridobili častne manjšine. Mnogo manj ugodno za nas so se, zavoljo znanega nastopanja nasprot-
nikov, vršile volitve za državni zbor, pri katerih je mnogo naših občin, zlasti v beljaškem okraju, padlo zopet nasprotnikom v roke. Iz volilne dobe je zanimivo zlasti to, da so bauernbundarji tudi v slove n s k e m jeziku vabili ljudi na svoje shode. S tem so sami pripoznali in dokazali, da je na Koroškem še vedno neobhodno potrebna slovenščina! Ravno to dokazujejo tudi s tem, da hočejo izdajati slovenski „Kmetski list" v nemčurskem bauernbun-darskem duhu.
Naznanjajo ta list že dolgo časa. Do sedaj še ni zagledal belega dne in ne vemo, zakaj ne. AH je mati tako slabotna, ali babica nič ne zna ? Toliko pa je za nas gotovo, da, če se novi list res porodi, mu slovenski kmetje nikakor ne smejo biti za botra, da se „Kmetski list" v nobeni slovenski hiši trpeti ne sme.
Govornik potem omeDja še nekatere druge stvari. Deželni šolski nadzornik gospod dr. Gobane je stopil v že davno „zasluženi" pokoj. Slovenci za njim ne bodemo žalovali. Bodemo se li veselili njegovega naslednika, pokazati mora bodočnost. Za Slovence hkrati žaljivo je imenovanje velikovškega, slovenščine čisto nezmožnega okrajnega glavarja. — Omeniti je dalje Lendovšekove slavnoeti in otvoritve velikovške „Narodne šole", ki naj bila bi za nas zarija boljših dnij.
Konečno govornik poživlja društvenike, naj se trdno oklepajo društva, mu pridobivajo novih prijateljev ter povsod in vselej delujejo za našo dobro narodno stvar ter se odločno potegujejo za vero, dom in cesarja !
Poročilo o denarnem gospodarstvu društva kaže, da je bilo v minulem letu dohodkov: Lanski preostanek 118 gld. 23 kr., ud-nina 139 gld. 25 kr.; darovi 762 gld., vkup 1019 gld. 48 kr. — Stroškov: Za shode in po-
LISTEK,
Zakaj je postal lotos moder.
(Ruski spisal S. D. S t e p a n o v.)
(Prevel Ineogn.tus.)
(Dalje.)
IV.
Sedemkrat je zamenil rožnobarveni dan biserno поб, toda Svastika je šel in šel. On je prehodil polja, kjer je pokrival vlažni riž ogromne dele zemlje, prehodil gozdove, kjer so se kakor srebrne niti razprostirali potoki, obdani z duhtečimi travami. Ondi so ležali stari brahmani na verandah svojih hiš, pogovarjajoči se o raznih vednostih. Hodil po mestih, kjer je šumela živahna množica kakor morjć, ki zaganja svoje razburkane valove ob skalno obrežje. On je šel dalje in dalje, premišljajoč samo ono, katero je jokajočo srečal na veliki cesti. In misel na njo ga je krepila iu vzpodbujala k daljnemu potovanju. Osmi dan pride k širnemu polju, ki se je od daleč videlo, kakor bi bilo krvavo. To polje je bilo pokrito s cvetkami, katerih glavice so bile lepše nego rubini, stebelca pa so bila iz čistega srebre. Spomnivši se zapovedi cesaričine utrga tri cvetke; ko jih je odtrgal, zazvenela so njih debelca kakor struna na goslih in po zraku se je razlila tužno-doneča melodija.
Ko je on trikrat poklical Mahardheprapto, je vzel odmev njegov glas in ga odnesel proti nebu. V tem trenotku je zagledal pred seboj velikansko ptico zlatih perutij. „Kaj potrebuješ od mene, mladenič", ga vpraša ptica, in njene okrogle rumene oči so se ji zlobno žarile.
Nato jej reče Svastika: „Prenesi me na ono stran sveta, kjer raste drevo tagara, ki ozdravi vse bolezni".
Ni še izgovoril Svastika besedij, zagrabi ga ptica in ga odnese. In z nova so se menjavali rožno-bar-veni dnevi z bisernimi nočmi.
Vsebina tega poglavja se imenuje „kamara-mbha"1).
V.
Pod njima se je zasvetila proga morja, temno-modrega morja. V tem je morje postajalo rumeno, vijoličasto, rdeče, zeleno, srebrno, kristalno. Nato je zavrelo in se penilo, po njem so tulili zbegani in nasprotujoči si vetrovi. Vrtinci so potegnili ladijo vase, ob obrežji se je dvigala lahka meglica. Nato sta dospela do gostega lesa, kjer je pela čarobna ptica s prekrasnim glasom. Ko je ona pela, so se sklonile travice k zemlji, vetrič je jenjal pihljati, zvezdice so tajinstveno migljale in modri mesec se je zagrinjal z belimi pičicami.
') Kamarambha ■= podvzetje se je začelo.
Nato prideta do visoke porllrne gore. Ta je bila pokrita s travo, iz katere se je valil gost dim. Nad njo so plule črne ptice. Tu je bilo prebivališče rakšat s svojimi tovariši. Tu se ustavi prvič Mahardhiprapta in Svastika mu da prvo cvetko.
Desetkrat je posrebrila luna daljno Gango, toda ona sta neprenehoma letela. Smaragno zeleni gozdovi so se menjavali s temnimi visokimi gorami, gore z brezkončno paršino morja in morje znova z gozdovi.
In ko je dal Svastika kralju Garud zadnjo cvetko, sta poletela čez mejo tega sveta tja, kjer raste drevo tagara, ozdraveče vsako bolezen. Pred Svastiko se je razprostiralo široko polje, čigar konca ni videl. V sredini je stalo nevisoko gostolistnato drevo, široko razprostirajoč svoje krasne veje. Ko sta ona letela nad tem poljem, videla sta velikanskega orla, ki je po zemlji razbite peroti vlekel.
„Ko se vrnem domov," misli si, „ozdravim ga s pomočjo drevesa tagare. Ne daleč od tega zapazi kačo, na dva dela presekano. Odsekana dela sta trepetala in glava kače se je obračala na vse strani. „Jaz ozdravim tudi njo," mislil si je Svastika. In ko to misli, sta že priletela do drevesa, katero leči vse bolezni. Vsebina tega poglavja se imenuje „tagara" (drevo).
(Konec sledi.)
tf
litično agitacijo 851 gld. 96 kr.; za tiskovine 182 gld. 3 kr., poštnina, koleki, razno 86 gld. 27 kr.; brzojavi itd. 27 gld. 40 kr.; vkup 1147 gld.
66 kr.
Ako se dohodki primerjajo stroškom, kaže se primanjkljeja 128 gld. 18 kr.
Toliko stroškov je bilo prevzročenih po volitvah. Društvo se iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, udom itd. za mnoge podpore, ob jednem pa prosi vse rojake, da ga krepko podpirajo tudi z denarnimi doneski, da more izvrševati svoj namen!
Zbor poročilo odbor» brez ugovora in jednoglasno odobri in na predlog gospoda Kandut-» se izreče odboru zahvala in priznanje s tem, da vsi zborovalci vstanejo s sedežev.
(Konec sledi.)
Predlogi v državnem zboru.
Državni zbor sedaj počiva. Prav za prav nima od česa počivati, zakaj kar se je dosedaj delalo, ni veliko vredno. Sprožilo se je sicer več načrtov, stavilo mnogo ljudstvu koristnih predlogov, toda če se bo zbornica vedno ukvarjala s takimi stvarmi, kot se je ob svojem prvem nastopu, bo komaj imela čas za take predloge. Iz vsega se jasno vidi, da je treba tem krepkejšega dela pri ljudstvu, tem živahnejšega organizacijskega gibanja, čim počasnejši je zbornica. Samo izmed ljudstva samega more priti življenje v zbornico. V nastopnih vrstah hočemo opisati važnejše predloge, ki so se stavili ljudstvu v prid:
1.	Slovenski poslanci zahtevajo od vlade, naj tudi na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem zahteva od uradnikov, da znajo slovenski jezik. Ta zahteva je zelo potrebna, ker imamo še vedno veliko število uradnikov med Slovenci, ki ne znajo našega jezika.
2.	Slovenski poslanci so stavili nujni predlog, naj se preiščejo razmere na Primorskem in v Istri, kjer je na stotine ljudstva zaprtega vsled izdajav-skega laškega hujskanja, in zahtevajo, naj se ubogi ljudje izpuste iz ječe.
3.	Delavcem v korist veljajo ti le predlogi:
a)	Vlada naj predloži čim najpreje zakon, po katerem se delavci zavarujejo za čas onemoglosti in starosti. To nujno zahtevo delavskega stanu so sprožili krščanski socijalci, slovanski poslanci, katoliška ljudska stranka in nemški nacijonalci. Upati smemo, da se tolikemu številu ljudskih zastopnikov vlada ne bo mogla ustavljati.
b)	Vlada naj v vseh svojih podjetjih uvede osemurni delavski čas in zato, da se v druzih podjetjih zniža sedanji čas, naj se skliče mednarodni zbor, v katerem naj se zastopniki vseh večjih držav pogovore o ti važni zadevi. Posamna država zato ne more izvršiti delavskih zahtev o delavskem času, ker bi potem ne mogla tekmovati z drugimi državami, kjer imajo delavci dalji delavnik. Ta predlog so stavili krščanski socijalci.
c)	Vsem trgovinskim služabnikom, zasebnim uradnikom in vsem tistim osebam, ki prodajajo tobak, sol, ali smodnik, se mora dati popoln nedeljski počitek. Tudi ta predlog izvira od krščanskih socijalcev.
dj Vsi uradniki in sploh državni služabniki morajo imeti vsakoleten dopust za primeren čas, ki naj se razmerno določi v poletnih mesecih. Tudi ta predlog so sprožili krščanski socijalci.
e)	Nekaj denarja, ki preostaja vsako leto iz skupnih sirotnih blagajen, naj se uporabi v to, da se napravijo zavodi za zapuščeno, nepreskrbljeno mladino.
f)	Diurnisti v državni službi naj se stalno nastavijo s primernim imenom, stalno plačo, ki naj se redno zvišuje, in pravico do pokojnine; poskrbi naj se tudi za njihove vdove in sirote.
4.	Obrtnega stanu se tičejo ti-le predlogi:
a)	Izpit vsposobnosti naj ве raztegne tudi na trgovce in gostilničarje. Ustanovi naj se zakonite zveze obrtnih zadrug, ki naj imajo iste pravice, kot sedanje obrtne gosposke in trgovske in obrtne zbornice. V kaznilnicah se ne sme izdelovati nič druzega, nego kar se za kaznilnice same potrebuje. Ustanovi naj se tudi za obrtnike zavarovanje za starost.
b)	Ker vzlasti ogerski krošnjarji, (posebno judje), krosnjarijo po Avstriji, uaj se da vsaki občini pravica, da ee sme kroSnjariti v njenem okrožju samo ž njenim dovoljenjem.
c)	Agentom, ki ponujajo razno blago, naj se
zabrani kupCijsko občevanje z zasebniki. Agentje naj smejo ponujati svoje blago samo pri trgovcih.
d) Obrtnik sme izvrfievati le tista dela, za katera ima dokaz svoje sposobnosti. Vsa druga dela mora dati izvršiti zato vsposobljenim mojstrom. Trgovci ne smejo jemati mere, Ce nimajo vsposob-nostnega spričevala za krojaški obrt.
Predlogi v korist obrtnemu stanu izvirajo večinoma od katoliških poslancev.
5. Kmečkemu stanu so namenjeni ti-le predlogi :
a) Prepove naj se, da bi smeli veleposestniki nakupovati kmečka posestva; vzlasti se pa mora prepovedati dobickaželjno nakupovanje kmeCkih posestev s tem namenom, da bi se potem razkosala in poeamni deli z ogromnim dobičkom prodajali. Tudi s tvornicami bi ne smela biti združena kmeCka posestva.
l>) Da se omogoCi zadrugam vspešno delovanje, se mora vstanoviti državna zadružna banka. Država naj da ti banki vsako leto veCjo svoto denarja. Posodi naj ji izprva do 10 milijonov gld. po 4 odstotke. Ta banka naj bi dajala svoj denar na posodo raznim zadružnim zvezam.
c)	Zasebne zavarovalnice, katere imajo velikanski dobiCek, naj se popolnoma odpravijo, usta-novš naj se pa deželne zavarovalnice, pri katerih se bode moral vsakdo zavarovati. Tako bode dobiCek doma ostal, ne pa romal kakor doslej celo v tuje države.
d)	Sedaj ima velike križe in silne stroške, kadar oCe sinu, zakonski tovarišu itd. prepuSCa kako posestvo. To zlasti hudo zadene manjše posestnike. Zato se je stavil tudi v tem oziru predlog, po katerem bi se breme'zelo olajšalo. Ako je posestvo vredno le do 1000 gld., naj bode popolnoma prepisnine prosto. Da pa država preveC ne pogreSa teh dohodkov, naj pa borzo bolj pritisne.
e)	Za vinorodne kraje je posebno pomenljiv predlog, naj se izdela nova postava, kako vinogradnikom ravnati. Da dobć vinogradniki ložje brezobrestna posojila, naj država pripomore vsaj s to likim prispevkom, kolikor daje dežela. Vinogradi naj se ne obdaCijo višje, kakor navadno polje, ker imajo vinogradniki vedno veCje stroške s škropljenjem. Izda naj se stroga postava zoper ponarejanje vina, sedanja naj se odpravi.
f) TisoC in tisoC marljivih kmetov leto za letom izgublja svoja posestva radi silnih dolgov. Tudi na ceno pridelicov ti dolgovi zelo vplivajo, kar zlasti težko zadeva Se nezadolžene posestnike. Zato naj vlada Cim preje izdela naCrt, kako bi se razbremenila posestva teh dolgov, oziroma da bode smela le država posojati z intabulacijo na posestva.
Dela je torej dovolj. Omeniti pa moramo, da nobenega teh predlogov niso stavili, niti podpirali — socijalni demokratje. Ti so samo jeden predlog sprožili, naj se namreC da vsem osebam moškim in ženskam od 21. leta naprej volivna pravica. KriCaCi — znajo tudi v državnem zboru samo kri-Cati. — »SlovenCevi« bralci vidijo, da se je v tem kratkem Času mnogo sprožilo, in mi pristavljamo le željo, da bi ti in vsi drugi ljudstvu koristni predlogi res kmalu prišli v obravnavo, se zvršili in pripomogli v rešitev tlaCenih delavskih stanov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. aprila.
Državni »bor se snide, kakor znano, poju-tranjim k nadaljnemu zasedanju. Pred otvoritvijo prve seje se zbero posamni klubi h kratkemu posvetovanju. Poljski listi objavljajo senzačno vest, da se sedaj pričeto zasedanje državnega zbora preje zaključi, kakor je bilo s početka določeno. Vzrok predčasnemu zaključenju zasedanja je baje neugodno stališče v kvotnem vprašanju, ker ne bo mogoče doseči zedinjenja mej deputacijama in vladama. Vsled tega je baje določeno, da se rešijo v sedanjem zasedanju samo nujni predlogi, katere so že vložili razni poslanci, ter dožene adresna debata, sicer da pa ne pridejo v razpravo nikake predloge. Lahko je mogoče, da vlada ne bo mogla predložiti nobene pogodbe z Ogersko se tičoče predloge, toda zasedanje pa vkljub temu ne bo tako naglo zaključeno, ker bodo razne stranke skrbele, da se delo kolikor možno zavleče.
Potovanje avstrijskega cesarja v Petrograd. Včeiaj opoludne je odpotoval cesar Fran Joeip v spremstvu zunanjega ministra grofa Golu-hovskega in več vojaških dostojanstvenikov proti ruskemu glavnemu mestu Petrogradn, kamor dospe jutri zjutraj. Obisk našega vladarja velja carju Nikolaju prvič zato, ker se je tudi on potrudil lansko leto na Dunaj, posebno pa zato, da se najde kaka rešitev zelo zamotanega orijentalskega vprašanja, s katerim so se dosedaj zaman bavile vse evropske velevlasti skupaj. Nemški cesar, ki je, kakor se zatrjuje, prvi pričel to drugo akcijo, se je že povrnil v domovino in toraj tudi že izvršil svojo nalogo, katero epopolniti je sedaj namen potovanja našega vladarja v rusko glavno mesto. Odločilen ta korak za balkanske razmere gotovo ne bode, kajti minulo bode še mnogo let, predno se bode izvedel jeden izmej mnogih načrtov v tem oziru; dovolj je toraj sedaj, ako se ohrani mir, po katerem hrepeni cela Evropa. Toda ta mir ne sme škodovati nikomur, najmanj pa Grkom, ki so storili le svojo verske in narodno dolžnost, ko so poslali polkovnika Vassosa na otok Kreto branit krščansko prebivalstvo pred krvoločnim nasiletvom. Orijentalsko vprašanje toraj s tem obiskom ali recimo, s to trocarsko zvezo, gotovo ne bode rešeno, pač pa se morda stori kak merodajen korak i ozirom na ohranjenje evropskega miru.
Vladno stališče in kvotno vprašanje. Vselej kedar se prikaže kako novo stanje kvotnega vprašanja, prične krožiti vest o pojavih ministerske krize. Ze opetovano smo naglašali, da huda prede ogerekemu ministerskemu predsedniku, ki ne more služiti dvema gospodoma, kajti, ka^er se zatrjuje, je obljubil grofu Bideniju, da bode izvedel zvišanje ogerske kvote vsaj na 34 odstotkov, dočim velika večina poslanske zbornice noče ničesar slišati o kakem zvišanju. Nekateri listi poročajo, da je bil baron Banffy pri avdijenci, in to avdijenco spravljajo v dotiko s kvotnim vprašanjem, mej tem ko vladni listi odločno dementujejo vsako vest in izjavljajo, da je BanSyjev prihod v zvezi le s prihodom nemškega cesarja na Dunaj.
Bolgarija in beratsko vprašanje. V Makedoniji je, kakor znano, na dnevnem redu vpra-šinje glede dovolitve beratov petim bolgarskim škofom v Makedoniji. In turška vlada bi rada, kakor Srbijo, tudi Bolgarijo privedla do tega, da bi se vzdržala pasivno. Iz Sredca se namreč poroča, da je naznanil veliki vezir bolgarskemu diplomatičnemu agentu v Carigradu, Markovu, da je ministerski svet se že pečal z omenjeno zadevo in se najbrže ugodi zahtevi bolgarske vlade v vseh točkah. Ravno tako je obljubil naučni minister bolgarskemu eksarhu Josipu. Vidi se, da je Turčiji mnogo na tem, da si ohrani naklonjenost Bolgarije in Srbije, ki bi jej delali preglavico, ko bi se ne hoteli uklanjati volji turške vlade.
Razmerje mej Turčijo in Srbijo postaja neki vedno ugodneje. Sultan je minuli teden pokazal, da je voljan ugoditi vsem upravičenim zahtevam, posebno v cerkvenem in šolskem oziru. Tako je mej drugim ustregel želji Srbov, da je izdal poseben odlok, s katerim naroča, da mora metro-polit Ambrozij ustaviti Uskub, in se ob jednem določa dan za novo volitev srbskega metropolita. Tej želji je sultan ustregel tem raje, ker je s tem nekoliko udaril sebi nadležne Grke, ki se hudujejo nad predpravicami, ki se dovoljujejo srbski cerkvi. Konečno je izdal sultan poseben odlok, s katerim se dovoljujejo srbske šole v vilajetih Solun, Uskub in Monastir in sicer prav tako, kakor so jih zaprosili Srbi sami. Te limanica morda vendar le pomaga, toda gotovosti ni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. aprila.
(Dopolnilna volitev v mestni zastop ljubljanski.) Pri današnji dopolnilni volitvi so bili izvoljeni kandidatje „Narodove" stranke, ki so dobili: čevljar Žitnik 396, gostilničar Skrjanc 388 in usnjar Fr. Hribar 387 glasov. Kandidatje slovenskega meščanskega odbora so dobili: kantiner Gorše 221, sodar Repič 210 in posestnik Turk 216 glasov. — Volitve se je udeležilo 614 volilcev, polovica volilcev je ostalo doma. — Za „Narodovo" stranko so prav pridno agitovali socijalni demokratje, glasovalo pa je za njene kandidate tudi precej nemških liberalcev. Vspeh torej ne more nikogar iznenaditi.
(Deželni predsednik baron Hein) se je danes s soprogo za nekaj dni odpeljal na Dunaj.
(Imenovanje.) Presv. cesar je z najvišjim odlokom z dne 18. aprila podelil vodji zemljiške knjige gosp. Rajkotu Samsu naslov in značaj načelnika deželne deske in zemljiške knjige.
(Iz seje c. kr. deželnega Šolskega svita) za Kranjsko dnć 8. aprila. Dvorazrednici v Dolenji Vasi in Crmošnjicah se boste razširili v trirazredniei. V Ribniku se bode ostanovila ekskurendo-šola. V Podragi pri Dobrepoljah se ustanovi jednorazrednica s pol-dnevnim podukom. Profesorju Jan. Poljancu v Novem Mestu se je podelila 5. doklada. Iz ljubljanske realke sta se izključila 2 dijaka. Gojencem c. kr. učiteljišča so se podelile državne ustanove.
(Nov poštni urad v Radomljah pri Kamniku) Dn6 1. majnika 1. 1897. odpre se v Radomljah, v kamniškem okraju, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno poŠto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-branilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih ljubljansko-kamniške proge.
(Poročen) je bil danes v št. peterski cerkvi g. Ivan Z a k o t n i k , posestnik in tesarski mojster, z gospodično Albino K u n s t e 1 j.
(V Spodnji Idriji) so si omislili mokrači svojo gostilno. Govorili so celo, da mora biti na njej napis „pri mokraču". Tega napisa še sicer nima, je pa do cela mokraška. Na mizi je vedno mokraško evangelje „Delavec". Pomilujemo gospodarja, da trpi kaj tacega zavoljo par krajcarjev dobička, katerega meni, da mu bodo dali skupiti mokrači. Mogoče se bode sedaj premislil. Kmalu za tem, ko se je začel pri njem brati „Delavec", so valili v hram sod vina. Nesreča je hotela, da je sod uprav gospodarja zdatno poškodoval. Menda ne bo tako kmalu okreval. Pa kaj hočemo 1 Bil je le mokraški slučaj. Pa še nekaj mokrači pravijo, da so proti vsakemu iikorišče-vanju. Pri nas pa je mož, o katerem socijalni demokratje pravijo, da je njih, posodil posestniku 50 gld. Posestnik je rekel, da mu bo smel posekati lep kos gozda, če mu ne bo vrnil o pravem času. Vrnil res ni — gozd se je začel sekati in govori se, da bode prinesel sedaj posojevalcu do 500 gld. ali pa še več. Se ne za pol leta morajo biti to le mokraške obresti. Eaj bi se neki govorilo, ko bi bil storil kaj tacega župnik, kaplan, župan ali kdo drugih, ki ne trobijo v mokraški rog.
(Z Bleda) 24 aprila : Danes je bila na Bledu volitev župana, ker se je gosp. Jak. Peternel odpovedal županski časti. Izmed 18 odbornikov in 7 vi-rilistov jih je bilo navzočih 16. Po pomoti g. Jak. Peternel ni bil vabljen k volitvi, in ko so ga šli vabit med volitvijo k seji, ga niso našli doma. — Kmetje so nameravali voliti za župana odbornika iz svoje srede, Kežarja, dosedanjega svetovalca. Ko pa opomnijo nasprotni gospodje, da volitev ne bo veljavna, ker ni vabljen gosp. Peternel kot odbornik k seji, ter predlagajo, da se hitro bivši župan pokliče ter voli županom, se kmetje zadovoljijo ter ga izvolijo za župana še za uadaljnih 9 mesecev. Tako ima blejska občina zopet svojega župan», ako gosp. Peternel to Čast vsprejme.
(Samomor.) V vasi Zagozd, župnija Dole pri Litiji, se je obesil dne 22. aprila neki Matija Mar-tinčič. Imel je neke sitne tožbe. Bil je še baje zjutraj pri spovedi. Potem so ga našli drugo jutro obešenega. Zraven sebe je na tleh pogrnil ruto, postavil gori križ in na vsako stran prižgal dve sveči. Iz tega ravnanja se razvidi, da se mu je najbrže zmešalo.
*
* *
(Blamaža avstrijskih prusakov.) Schonererjevi pristaši, ki vedno škilijo na Prusko in očitno kažejo svoje protiavstrijsko mišljenje, so šli čez mejo na Saksonsko, da tam v blaženi Nemčiji brez ovir protestirajo proti jezikovni naredbi. Pa so jo skupili kakor so zaslužili. Ker so se zbrali tam v „rajhu" sami Avstrijci, jim je kot i n o z e m c e m saksonska vlada kratkomalo prepovedala zborovanje, in žandarji «o spremili neodrešene avstrijske Nemce do meje, ieš: Avstrijci ste, če hočete zborovati o političnih stvareh, zborujte doma v Avstriji. Potem so nesrečni Nemci zborovali tik meje na avstrijskih tleh, kjer se jim ni zgodilo nič več žalega. — Heilo 1
(Iz Rima) 28. aprila. Včeraj je bila druga velika konjska dirka na rimski kampaniji zunaj vrat s v. Janeza v Lateranu. Tudi kraljevi dvor se je peljal k tej veselici, katera pa bi se kmalu v veliko žalost sprevrgla. Ko se je kralj po cesti zunaj obzidja, kaki poltretji kilometer od mesta peljal, skoči nenadoma izza neke ograje 24 letni kovač, Peter Acciarito in z bodalom v roki se spne proti kralju,
da bi ga prebodel. Kralj skoči hitro po koncu, s palico udari napadnika po roki in bodalo, namenjeno kralju, se zasadi v blazino voza. Stražniki so nato prihiteli in zločinca zgrabili; pri prvem zaslišanju je takoj hladnokrvno priznal, da je hotel kralja umoriti, ker je brez dela in v največjem siromaštvu. Ko se je kralj po končani dirki vračal, so mu tu in tam kako ovacijo pripravili. Po mestu so bili prilepljeni plakati mestnega magistrata, s katerimi Rimljane navdušuje, da se sreči Italije (!) zahvalijo za rešitev priljubljenega kralja. — Et nune reges iutelligite . . .
(6. Freytag-ov zemljevid balkanskega polotoka) je najnovejše delo kartografičnega zavoda G. Frey-tag in Berudt na Dunaju. Zemljevid je dobro po-raben posebno vsled tega, ker ustreza vsem zahtevam onih, ki se zanimajo za dogodke na grško-turški meji, in ker ima mnogo statističnih diagramov o moči in razvoju baikansk h držav.
Društva.
(Katoliško društvo za mladeniče) je priredilo včeraj zvečer v dvorani katoliškega rokodelskega doma večernico. Kakor vse prejšnje predstave, tako je bila tudi včerajšnja večernica jako dobro obiskana. Mnogobrojno občinstvo se je od zvalo vabilu priljubljenega društva in je z velikim zanimanjem sledilo točki za točko veseličnega vspo-reda. Pevski zbor pod vodstvom njega pevovodje, kakor tudi tamburaški klub „Zvezda" izvajali so vse točke s hvalevredno natančnostjo in gotovostjo. Mladi pevci, kateri kažejo že sedaj veliko spretnosti, bodo se v kratkem povzdignili do popolne pevske rutine. Tudi o tamburaših moramo reči, da njihov klub neprestano napreduje in ta napredek smo imeli priliko zopet včeraj opažati. Navzoče občinstvo pa jim je tudi pri vsaki točki z burnim ploskanjem izražalo svoje priznanje. Na to je veleč, gospod dr. K a r 1 i n v poljudno-znanstvenem govoru pojasneval pomen pravega družinskega in družabnega življenja v luči krščanstva. Resna, v krasni obliki izražena izvajanja govornikova so segla poslnšalcem globoko v srce. Naposled se je predstavljala izvirna veseloigra v dveh dejanjih, katero je priredil gospod J. Štrukelj. „Novi župan sinjegrajski" se je prvič predstavljal na našem odru in je takoj pri svoji prvi uprizoritvi našel splošno priznanje občinstva. Igro bi priporočali vsem slovenskim katoliškim društvom. Igta sama zahteva dobrih komičnih močij, in v tem oziru so gospodje igralci bili kos svojej nalogi. Mlademu društvu pa iskrena zahvala, da uas je presenetilo s tako lepimi „piruhi"!
(Občni zbor upravnega odbora „južnoštajerske hranilnice") v Celju bode dne 29. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v lastnem prostoru v „Narodnem domu" v Celji z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev jednega uda v ravnateljstvo. 4. Volitev predsednika upravnega odbora. 5. Volitev revizorjev. 6. Sklepanje o ustanovitvi penzijskega zaklada. 7. Sklepanje
0	nagradah uradnikom. 8. Razgovor o novem davčnem zakonu. 9. Določitev obrestne mere za eskomp-tirane menjice. 10. Razni predlogi in sklep o njih.
(Katoliško izobraževalno društvo v K r i ž ah) je napravilo 20. t. m. svoj prvi izlet na Brezje, zahvalit in priporočit se svoji varuhinji Devici Mariji. Z Brezij so se društveniki podali v Podbrezje, kjer bo imeli skupno kosilo. Pod spretnim vodstvom kriškega g. učitelja se je pelo mnogo domačih in umetnih pesnij. Pri tej priložnosti se je rešilo več ugovorov, kateri so krožili med ljudmi, kateri ugovori so bili navidezno proti društvu. Tndi je to društvo izrazilo svojo zahvalo svojemu pevo-vodji in njemu, kateri je sprožil to misel, da se je ustanovilo to društvo, preč. g. Martinu Skerjancu, trnovskemu kaplanu in svojemu rojaku. Udeležencev je bilo okoli 60. Društveniki so se res dobro obnašali in pokazali, da so v izobraževalnem društvu ter sposobni tudi javno nastopiti. DomaČi gosp. kaplan podbreški se je zahvalil društvu v lepih besedah, da je prišlo v Podbrezje. Ob ®/4 na 7 so se izletniki poslovili od te prijazne vasi.
(Podpornemu društvu za s 1 o v e n -s k e visokošolce na Dunaju) so vposlali v zadnjem času sledeči p. n. gospodje darila: iz Bovca Al. Sorč, c. kr. poštar 2 gld.; iz Celja dr. Jos. Sernec, odv. 5 gld.; dr. J. Hrašovec, odv. 2 gld.; dr. Vrečko, odv. 2 gld.; An. Rančigaj, vik.
1	gld.; iz Celovca B. C. Rossbacher 1 gld. 50 kr.; Jos. Rozman, mest. kaplan 2 gld.; iz Cerknega Jan. Nep. Murovec, dekan 2 gld.; iz Cadrama Juro Bezenšek, kn.-škof. duh. svetn. župn. 2 gld.; iz Cer-nomlja An. Kupljen, c. kr. notar 8 gld.; iz Doberdoba An. Bratina, vik. 1 gld. 10 kr.; z Dunaja: excelenca baron Schwegel 5 gld., dr. Jan. Lenoch, dvor. in sod. odvetnik 2 gld., dr. Ploj, c. kr. tajn. v lin. minist. 5 gld., dr. Homan, dvor. in sod. odvetnik 6 gld., dr. Fr. Sedej, c. kr. dvor. kapi. ravn. v Augustineju 5 gld., J. Urbanija, c. kr. pošt. blag. 3 gld., V. Schramek, c. kr. nading. drž. žel 3 gld., Fran Pečnik, lekarnar 3 gld.; iz Gorice: dr. Jos. Pavlica, špir. 2 gld., dr. Nik. Tonkli, odv. 5 gld., dr. Hen. Tuma, c. kr. prist. 5 gld., dr. And. Vojska, c. kr. sod. nadsvet. 1 gld., grof Oskar Cbri-
etalnigg 3 gld.; iz Gornjega Grada: Ant. Svetina, c. kr. not. 2 gld.; iz Gomilskega: Jos. Zotter, naduč. 1 gld.; iz Griž pri Celji: Jak. Janežič 5 gld.; iz Idrije: Vinko Kolšek 2 gld, V. Svoboda, c. kr. ing. 2 gld.; iz Jezera Ant. Kesnar, žnpn. 3 gld.; iz Kamnika: Jak. Draschler, c. kr. okr. tajn. 2 gld., Fran Fischer, hotelir 2 gld., Iv. Štete, not. 1 gld.; iz Komna (Prim): Frid. Kroupa, žup. vodja 1 gld.; iz Libušnje pri Kobaridu Jan. Leben, kur. 2 gld ; iz Konjic: Milka Pirnat, učit. 2 gld., Jern. Voh, dek. nadžupn. kn.-Šk. svetn. 2 «Id. ; iz Kranja: dr. V. Stempihar, odv. 5 gld., R. Florijan, knjigotrž. 2 gld., dr. Jan. Babnik, c. kr. dež. sod. prist. 5 gld.; iz Hrastij pri Kranju Lovro Rozman, duh. 5 gld.; iz Predoselj pri Kranju: Jos. Kerčon, župn. 1 gld., Igo. Zupane 1 gld.; iz Langenzers-dorta Al. Karba 3 gld.; iz Lembacha Fr. Robič, drž. posl. 5 gld. V Laškem je nabral blag. g. dr. Jos. Kolšek, odv. 14 gld. 50 kr.; darovali so gg: dr. Jos. Kolšek, odv. 3 gld., And. E'sbacher, trg. 3 gld., Fr. Jerše, c. kr. davkar 1 gld., Rud. Ku-ketz, pivovar 1 gld., Jur. Merzel, dež. urad. 1 gld., dr. V. Pf-Serer, c. kr. okr. sodn. 1 gld., Leopold Skuhersky, kapi. 1 gld., Arno Bogataj, vik. 1 gld., Kottnauer 1 gld., J. Krener, župn. v pok. 1 gld., J. Drobnič, trg. 1 gld. Dalje so društvu darovali: iz Litije: Iv. Jenko, načel, postaje 2 gld., gospa Amalija Jenko 1 gld.; iz Ljubljane: J. Perdan, predsed. trg. in obrt. zboru. 20 gid., dr. Bart. Sup-panz, društv. ustan. notar 10 gld., Ivan Murnik, c. kr. svetnik itd. 5 gld., Jos. Martinek, c. kr. dež. sod. svetn. 5 gld., Drag. Žagar, dež. blag. 5 gld., Aug. Skaberne S gld., Rajm. Perušek, c. kr. gimn. piof. 2 gold., Jos. Holeček, žel. urad. 2 gold.; iz Ljutomera Iv. Skuhala, dek. 2 gld. ; iz Luč Mirko Repolusk, kapi. 1 gld.; iz Marenberga Mart. Kocbek 3 gld.; iz Maribora: B. Jentl 1 gld., dr. Ferd. Dominkuš, odv. 2 gld., V. Konig, lekarn. 2 gld.; iz Novega Mesta dr. Iv. Schegula, župan, odvetnik itd. 2 gld.; iz Negove Al. Sijanec, župn. 1 gld.; iz Rakeka gospa Matilda Sebenikar 5 gld., Vinc. Vetrih, nadof. juž. žel. v Bolcanu 1 gld.; iz Rečice Stef. Pivec, kaplan 1 gold.; iz Reichenburga dar 5 gld.; iz Smlednika Jan. Karlin, župn. 10 gld.; iz Soteske Ivan Plevanec, župn. 3 gld.; iz Svetinj Iv. Bohanec, župn. 1 gld. ; iz Smartnega pri Slov. Bistrici Martin BrezovSek, župn. 2 gld.; iz Vitanj Jos. Zičkar, župn., drž. posl. 2 gld.; iz Velikovca dr. Jurij Kulterer, odv. 1 gld. ; Iz Zabnic Simon Jenko, dek. 2 gold. Dalje so poslali gg.: Tomaž Cerin, prof. theol. 3 gld., Jos. Kušar, drž. posl. 5 gld., Fran Boncelj, župa. vodja v Dražgošah 1 gld. 50 kr. — Iskrena hvala vsem blagim darovalcem, osobito še g. dr. Jos. Kolšeku, za trud pri nabiranju. — Dalnje darove hvaležno sprejema: Vč. g. Franč. Jančar, monsignor, papeški č. komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj I., Singerstr. 7.
Grrško-turška vojska.
Edhem-paša je bil zelo nevoljen, da mu je sultan odvzel vrhovno vodstvo nad armado, ki prodira v Tesalijo, ter poslal Osman-pašo kot vrhovnega poveljnika na bojišče. Zaradi tega je hotel pokazati, da je bilo to nepotrebno, ter je še pred dohodom Osman-paše v petek z vso silo napadel grške čete pri vasi Mati, ki je v bližini mesta Tjrnavoe na potu v Lariso. Ker so Turki mej tem časom dobili veliko novih vojakov, Grki pa so bili od bojev prejšnjih dnij zelo vtrujeni, bili so Grki pri Mati premagani. Grška vojska se je brabro branila do šestih zvečer. Ker so pa Turkom vedno nove vojne sile dohajale na pomoč, spoznal je vojni svet grški, ki je iz Larise vodil bitko, da se je nemogoče vzdržati grški armadi. Dal je zato povelje vojakom, da se umaknejo. Sklenil je tudi zaradi neugodnega stališča pustiti Tjrnavos in Lariso in se zbrati zopet pri Farzalu. To mesto leži v južni Tesaliji ter šteje kakih 3000 prebivalcev. Pri tem mestu je bila 1. 48 pred Kristusom velika bitka mej Cezarjem in Pom-pejem, v kateri je zmagal Cezar, dasi je imel le 22 000 vojakov nasproti 45.000 mož broječi armadi, katero je vodil Pompej, ki se je vsled tega umaknil v Egipt in se ondi kmalu na to zastrupil.
Z izgubljeno bitko pri Mati je za Grke izgubljena Tesalija. Ni namreč pričakovati, da bi se Grki mogli vepešno ustavljati Turkom pri Farzalu, marveč se bodo morali umakniti do otriškega gorovja, kjer je bila stara meja mej Grško in Tarško. To je bila od prvega početka po grškem vojnem načrtu ona točka, kjer upajo Grki vsled zanje ugodne naravne lege ustaviti turško armado ter ji zabraniti pot proti Atenam.
Listi poročajo, da so se Grki še o pravem Času začeli umikati, ter so svoje topove in strelivo lahko rešili pred sovražnikom.
O položaju sploh poročajo listi, da ni neugoden za ohranjenje miru na Balkanu. Vse velesile z Angleško vred, pišejo časniki, so tega mnenja, da toliko časa nobena ne posreduje mej Grki in Turki, dokler jih zato jedna od vojskujočih držav ne na-
prosi. Velevlasti pa so mnenja, da nato ne bo treba dolgu čakati, kajti jasno je, da se Grkom ne bo mogoče še dolgo časa ustavljati turški premoči. — Ruski listi povodom obiska cesarja Franc Jožefa v Peterburgu pišejo, da se zbližajo Rusija, Avstrija in Nemška v toliko, da skupno postopajo pri rešitvi vshodnega vprašanja. To skupno postopanje je baje poroštvo, da se ohrani mir na Balkanu, seveda s tem, da se glede Turške obdrži status quo.
Zanimivo je čitati žtdovsko-liberalne liste raznih držav, ki vsi s posebno navdušenostjo stoje na strani Turkov; vidi se, da zanje niso toliko v nevarnosti turški vojaki, kolikor turški — denarni papirji, pri katerih bi židovski kapital bitko izgubil. To so tiste skrivnostne sile, ki vzdržujejo Turčijo, oziroma tiste, ki imajo še kaj dobiti na njene stroške.
Atene, 26. aprila. Brzojavka iz Arte javlja, da so Turki pobegnili iz Pentepiga-dije in Plake ter se sprijeli v bližini z grškimi vojaki. Izid ljutega boja je neznan.
Atene, 25. aprila. Turške čete so premagale grško vojsko pri Larisi. Grki so morali ostaviti pred kratkim zopet osvojeni Tyrnavos in Larisso. Sedaj se koncentruje grška armada pri Farzalti, ki leži v sredi mej Larisso in nekdanjo grško mejo. Turškim četam je zapovedoval Haki-paša.
Atene, 25. aprila. Bitka pri Matiju, kjer je turška armada premagala nasprotnike, je bila izvanredno divja. Turki so kot besni planili po Grkih in jih zbegali, vsled česar je navstal nered mej grškimi četami.
Atene, 25. aprila. Poročila iz Larisse javljajo, da so grške čete v lepem redu osta-vile Tirnavo in Larisso. — Ministri so se včeraj štiri ure posvetovali. Kmalu nato je odposlal vojni minister posebna povelja obema brodovjeraa. V mestu vlada velik strah.
Atene, 26. aprila. Tri grške brigade so se že koncentrirale pri Farzalu.
Arta, 20. aprila. Na ravnini pri Pente-pigadiji se je vnel včeraj boj mej 1200 Grki in 2500 Turki. Izid je še neznan. Polkovnik Manos se je vrnil v Arto.
Preveša, 26. aprila. Mesto je vedno v večji nevarnosti. Od jedne strani je je obkolilo grško brodovje, na suhem pa je razpostavljena močna grška četa.
Carigrad, 26. aprila. Sultan je imenoval Ibrahim-pašo novim višjim poveljnikom turških čet pri Arti.
Carigrad, 25. aprila. Vojno ministerstvo sostavlja več novih divizij, ki morajo takoj na grško mejo.
Solun, 26. aprila. Ghazi Osman-paša je dospel v soboto zvečer iz Carigrada in bil naudušeno vsprejet. Na to se je podal takoj na mejo.
Carigrad, 26. aprila. Vlada je zahtevala od Bolgarije, naj pretrga diplomatsko zvezo z Grško, na kar je bolgarska vlada odgovorila, da ne mara ugoditi tej zahtevi, ker ostane neutralna.
Rim, 26. aprila. Petsto prostovoljcev se je nameravalo včeraj na grškem parniku odpeljati iz Kimina na Grško, toda vojaki in orožniki so vkrcanje preprečili. Kakih dvajset mladeničev je vkljub temu dospelo na krov.
Telegrami.
Varšava, 26. aprila. Cesar Fran Josip je dospel sem danes zjutraj ob 5. uri. Na krasno ozaljšanem kolodvoru ga je vsprejel glavni guverner Imeretinski. Predstavila se je cesarju med drugimi tudi avstrijska kolonija. Po odmoru 40 minut se je odpeljal cesar mej sviranjem avstrijske himne proti Petrogradu. Glavni guverner Imeretinski je prejel Leopoldov red v briljantih.
Petrograd, 26. aprila. Upravitelj zunanjega ministerstva grof Muravijev je imenovan zunanjim ministrom. — Poslaniku Ne-lidovu je podelil car briljante k Aleksander-Nevskemu redu.
Pariz, 26. aprila. Uradno se zatrjuje, da se poda predsednik Faure meseca junija v Petrograd.
Bim, 26. aprila. Policija je prijela 16 letnega Friderika Gudini, ki je malo pred napadom občeval z Acciaritom, a ga takoj oprostila, ker ni našla nikakega povoda.
Kaneja, 26. aprila. Pogajanja mej polkovnikom Faninom in vstaši v Sitiji so pokazala nekoliko vspeha. Poslednji so voljni odložiti orožje, ako ostavi pokrajino turška posadka.
Kaneja, 26. aprila. Vstaši skušajo vsak dan sprijeti se s turškimi četami. Evropske čete, ki so zasedle pristanišče Izzedin, so streljale na vstaše in s tem odbile napad. Napad na Akrotiri je odbil nadporočnik Ha-berlitz.
Neprekosljivega učinka je
Taiino-eliiiiin tinktura za lase.
Okrepčajo in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 14 2
lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Umrli so:
24. aprila. Anton Jakolin, mizar, 59 let, Stari trg 9, plučnica. — Marija Bar, postrešeka žena, 30 let, Florijanske ulice 32, jetika.
Meteorologično porodilo.
a &	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
24	9. zvečer	7265	4-3	sr. jvzE	dež	
25	7. zjutraj 2. popol	728 1 731-1	4-5 10-2	brezv. sr. jvzh.	dež oblafino	9-7
25	7. zvečer	7340	86	brezv.	del. јазпо	
26	7. zjutraj 2. popol.	735-6 735-8	7-2 14-3	brezv. sr. vzh.	oblačno del. jasno	0-4
Srednja temperatura sobote 5-2°, za 5-9° pod normalom.
Kdor čipek potrebuje za cerkev
piše naj pred nakupom po vzorce 688 12-12
Teod. Guntlier-ju v Gottesgab (Češko).
Dva dobro izurjena
r
za fina dela iz mehkega lesa
sprejmem v trajno delo proti dnevni plači od gld. 1-20. do gld. Г30.
Aiidr. Rovšek,
274 8-3 podobar v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Ign. Hladnikove najnovejše cerkvene skladbe.
„Ave". 17 Marijnih pesem za šmarnice. Za solo-speve, mešan zbor in orgije. Op. 25. Cena 80 kr.
„12 Tantum ergo" za mešan zbor. Op. 26.
Cena 50 kr.
„Aspergee, Vidiaqu&m et 3 Ecce sacerdos magnus" za mešan zbor. Op. 27. Cena 40 kr. „Missa in hon. s. F&miliae Jesu, Maria et
Joseph", za sopran, alt, bariton in spremlje-vanje orgelj. Op. 28. Cena z glasovi 1 gld., separatni glasovi po 10 kr.
Vsi 4 zvezki ob enem stanejo le 2 gld. 10 kr., trije zvezki brez „Ave" pa 1 gld. 55 kr. s poštnino.
Dobć se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem Mestu, Dolenjsko. 288 2-1
Proda se
dobro ohranjeno
malo rabljeno in popolnoma
pnevmatično kolo.
Kje, pove upravništvo „Slovenca"
271 5—5
M S al a-o
Liniment. Capsici compos.
144 6 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-18
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Št. 1501.
V. 1897/1.
Naznanja se, da se bode v konkurzno zalogo tukajšnjega trgovca Lavoslava Meden-a spadajoča, sodno na 3038 gld. 62 kr. cenjena zaloga mešanega blaga itd. eksekutivnim potom skupaj prodajala, in sicer
dne 22. maja 1807
za ali nad ceno in
dne 3. junija 1807
tudi pod ceno proti takojšnemu sprejemu blaga za plačilo v gotovini.
€. kr. okrajno sodišče v Cirkniei,
dnć 24. aprila 1897.	287 3-1
Г> n n a j s k a borza.
«sol
Du6 26. aprila.
Skupni driavni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avatrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlala renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
80 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101 gld.	25 kr.
. 101 ,	25 .
. 122 .	30 .
. 101 ,	
. 121 .	80 .
. 99 .	40 ,
. 937 .	
. 348 ,	75 .
. 119 .	50 „
j. 58 ,	62 V,
• П .	72 .
9 ,	52V, ,
	05 „
. 6 .	65 .
Dn6 24. aprila.
4* državne srefike 1. 1854, 250 gld. . .	154 gld.
5% državne srećke 1. 1860, 100 gld. , ,	154 , -
Državne srefike 1. 1864, 100 gld. ...	189 , —
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99 „ 30
Tišine srefike 4%, 100 gld.......137 . 50
Dunavske vravnavne srefike ... .	127 . —
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108 „ —
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke	99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — „ „ južne ielezniee 3 % , 174
, „ južne železnice 5% .	127
* , doleujekih železnic 4%	99
kr.
50 75 70
25 50 50
Kreditne srefike, 100 gld........201	gld.
4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	19	.
Rudolfove srefike, 10 gld.......25	,
Salmove srefike, 40 gld........69	,
St. Genćis srefike, 40 gld.......73	,
Waldsteinove srefike, 20 gld......60	.
Ljubljanske srefike.........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	149	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3425	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	340	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	.
Montanska družba avstr. plan.....81	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	„
Papirnih rubljev 100 ................126	n
50 kr.
40 ;
50 '
25 1 25 .
50
75 50 87
Nakup ln prodaja Tfi 7siikovnitnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri iižrebanj«
najtiianjsega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na borzi.
Menjsirr.ičmt delniška družba
„M M iS C U K"
Wolizeile it. 10 Dunaj, Ririahilferstrassi 74 B.
ЛЈГ Pojasnila Ж® v vseh gospodarskih in DnanAnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijtkih vrednoitalla papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie viiooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo.
/