Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 36 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrata mali oglasi po 1 SO In2 D.veCfl oglasi nad 45 mpi višine po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 I)ln, v uredniškem delu vršilca po IO Din O Pn veciem D naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKe in dneva po prazniku
Ureanl&tvo /e v Kopttar/evl allcl št. SHI1 Kokoplsl se ne vraCa/o, net rankt rana pisma sc ne sprelema/o lireanlšlva telefon St. 20S0. upravnlštva it. 232»
Političen list sa slovenski narod
■ Čekovni JO.349
xa lnserate. Sara/evoS1.73S3, Zagreb St. 39.011, Praga ln Drina/ SI. 21.797
Proč z diktatom!
Mi smo takoj ob začetku sedanje dolgotrajne krize naglašali, da se je otvorila zato, da se da zastopnikom hrvatskega naroda možnost, da svojo politiko iz popolnoma negativne opozicije usmerijo v pravcu pomirje-nja, narodnega soglasja in plodnega dela v korist države, ter tako postanejo tisti važni soodločujoči faktor v našem državnem življenju, kar bi po naravi stvari morali iu mogli biti. Vsa osnovna tendenca krize, ki se, ako se ne motimo, bliža svojemu potrebnemu koncu, je bila ta, da pride do odkritega in popolnega sporazuma s Hrvati, čemur so najvišji faktorji države dali izraza s tem, da so iakoj poiskali potov, da se, vodeč največji račun in najdelikatnejši obzir z občutki zastopnikov hrvatskega naroda, najde izhod iz tega položaja. Šlo se je tako daleč, da se je poveril mandat za sestavo vlade vojnemu ministru, ki naj bi vlado obrazoval iz nevtralnih neparlamentarnih osebnosti, to se pravi, merodajni činitelji se niso pomišljali v zadovoljitev Hrvatov seči po rešitvi, ki se giblje na ostrini meje med demokratičnim parlamentarizmom in njega nasprotjem. Vse zato, da se ponudi roka Hrvatom, da se zadosti njihovim po individualnem zločinu nekega ma-nijaka do dna razburkanim čuvstvom in se z njihovim sodelovanjem zapelje državni voz v mirnejše vode. Zal, da zastopniki hrvatskega naroda niso pokazali tiste politične zrelosti, ki jib je od njih pričakovala država, in so ponujeno roko odbili.
Kljub temu namreč, da so vse večinske stranke z največjo samopožrtvovalnostjo, zapostavljajoč vse samo strankarske vidike in imajoč pred očmi samo korist državne skupnosti, privolile v naznačeni način reševanja krize, so oni, ki so se pozvali kot zastopniki hrvatskega razumništva k obrazovanju tako zvane nevtralne vlade, ponudeno roko grobo odbili in si prisvojili diktatorsko pozo gg. Stepana Radiča in njegovega mentorja Sve-tozara Pribičeviča, češ, da ne privolijo tudi ne v nevtralno vlado, ako ni volivna vlada in ako nemudoma ne razpusti delazmožnega. parlamenta ter razpiše volitve, S tem so gospodje, ki so bili šele mišljeni kot kandidat! novega kabineta, posegli v prerogative krone, hoteli njej narekovati voljo ene stranke in postaviti vso državo, ki jo po večini njenega prebivalstva predstavljajo štiri večinske stranke, pod diktat Stepana Radiča, oziroma Pribičeviča. Kljub eksorbitantnosti te zahteve pa so merodajni činitelji šli v svoji popustljivosti tako daleč, da so skušali nakazati iz tega položaja kompromis, da bi namreč Had-žičeva vlada zaenkrat ne bila volivna ne delovna, ampak da bi svojo nalogo zaenkrat videla v potrebnem pomirjenju duhov in pripravljanju terena ter razpoloženja za končno temeljito rešitev. Toda tudi to so poklicani zastopniki Hrvatov z najnepomirljivejžo gesto odklonili.
Mi ta korak obžalujemo, nismo pa še izgubili zadnje nadc, da bodo Hrvati svojo veliko napako izprevideli in uvideli vso resnost položaja, v katerem se oni nahajajo in v katerem sc nahaja vsa država ,ako hočejo oni voditi borbo do konca. Te borbe si ne želimo mi, je ne želijo sploh večinske stranke, je noče nobeden, toda se bo morala voditi, če se bo vsilila.
Stvari pa so zdaj v toliko razčiščene, da se po vrnitvi Hadžičevega mandata vrne situacija v parlament, kjer je zdaj edini forum, da se kriza reši. Kdor kaj želi in zahteva, naj pride na parlamentarno tribuno. Le tu je mogoč razgovor, le tu se v demokratični državi nosijo odgovornosti, na katerih slonijo dogovori, kompromisi in za skupnost obvezne rešitve. Diktatu iz Seljačkega doma v Zagrebu pa se večina parlamentarne države ne bo nikoli uklonila.
Preohret
u reševanju krize
General Hadžič vrnil mandat. — Nevtralna vlada propadla po krivdi Radičeve nepopustljivosti. — Avdience v dvoru: Aca Stanolevič, dr. Ninko Peric. Sv. Pribičevič. Ljuba Davidovič.
dr. Korošec, dr. Pitamic
Vlado sestavi sedanja parlamentarna večina
r Belgrad, 23. jul. (Tel. Slov.) Po svoji današnji avdienci jc maudator krone general Hadžič ob pol 2 sprejel v svojem kabinetu časnikarje ter jim dal sledečo izjavo; »Gospodje, predvsem vam moram povedati, da sem vrnil mandat, sedaj pa vam bom povedal tudi razloge, zakoj sem ga vrnil. Četudi sem pristal na to, da se skupščina ne skliče in sc zato preložijo važna državna vprašanja, ki so na dnevnem redu ,nisem mogel dobiti pristanka gg. ministrskih kandidatov na tak program, ali bolje, na tako delovno vlado. Gg. kandidati so stavili kot pogoj, da se takoj naglasi, da je vlada volivna in da se volitve brezpogojno razpišejo. Jaz sem pa mislil, da bi bil v slučaju, če bi se to storilo, zgrešen glavni cilj te vlade, ki bi sc imela sestaviti ravno zato, da bi prinesla pomirljivost v zelo poostrene medstrankarske odnosaje.
Seveda sem gg. kandidatom predočil tudi, da odločitev o volitvah spada v prerogative kroni in tla bi z ozirom na to nam kot vladi ostala vendarle iniciativa, da predlagamo kroni predlog, da se naj gre na volitve. Z ozirom na to bi vlada, č« bi se sestavila, imela po mojem mišljenju predvsem oceniti, ali in kedaj hi bil umesten predlog za volitve, kakor so je to tudi dosedaj vedno delalo. Z ozirom na vse to sem bil prisiljen, da vrnem mandat, kar sem malo preje, ko sem bil v dvoru, tudi storil. To je, gospodje vse, kar sem vam imel povedati. Ob 11. je bil pri me'-' g. dr. Lconid Pitamic. Potem sem šel v dvor in vrnil mandat iz razlogov, ki sem vam jih omenil.«
Slične izjave so dali tudi ostali voditelji. Iz same izjave mandatarja generala Hadžiča je videti, da se je šlo tekom dosedanjega razvoja do skrajnih meja, da se ugodi željam in zahtevam hrvaških predstavnikov. Tekom celokupnega tloseda,njega razvoja krize je bila jasna tendenca, da se do skrajne meje popusti, samo da bi prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati, in sicer do takega, ki bi bil sprejemljiv /a vse predstavnike. Vendar so vsi ti napori tudi tokrat ostali brezuspešni, kajti ministrski kandidati iz hrvaških pokrajin so ostali odločno pri stališču, ki ga je od vsega pofetka zavzel Stjepan Radič, da se mora namreč skupščina takoj razpustiti in razpisati nove volitve. Radič se je postavil g Pribiče-vičem v poso diktatorjev. Ker se v naši parlamentarni državi diktatura ne more sprejeti, zato so bili storjeni vsi poskusi in preiskano vse možnosti, da pride do kolikortoliko zadovoljivega in vsestransko sprejemljivega sporazuma. Kakor je videti iz izjave generala Hadžiča, tudi ta poskus ni imel uspeha in se po izjavah parlamentarnih voditeljev, ki so bili poklicani na konzultiran]« v dvor, vidi, tla se situacija prenaša na parlamentarna tla in se bo tukaj na parlamentarnem terena izvojevala borba, ki se je med obema skupinama začela. Mi sc zaenkrat no spuščamo niti v oceno nastopa predstavnikov hrvaških pokrajin, niti v to, kakšne možnosti bi sedaj lahko nastopile. Poudarjamo slejkoprej potrebo mirnega sožitja vseh delov naše velike, jugoslovanske države, poudarjamo potrebo iskanja sporazuma, iz katerega naj bi izšla čvrsta vlada, ki bo dala naši državi tudi foimaJno oni značaj in ono veljavo, ki jo naša država tndi zasluži.
Razočarani Sv. Pribičevič
r Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Po avdienci generala Hadžiča, ki je ob 1 prišel iz dvora, vrnivši mandat, je bil kot prvi sprejet v avdienco Aca Stanojevič, ki je dejal časnikarjem: »Vodila so se pogajanja za sestavo nevtralne vlade. Vendar so se ta pogajanja razbila. Položaj se sedaj prenaša v parlament. Kdo bo dobil mandat, je zadeva krone.« »Kaj mislite o razvoju krize?« >To je odvisno od razpoloženja klubov, ker se situacija vrača v parlament, in od ljudi, ki bodo sestavljali vlado; ponavljam, da situacija prehaja na parlamentarna tla. Ko je Pribičevič slišal o tej izjavi Ace Stanojeviča, je dejal: »Jaz ne verjamem, da bi on to rekel. Če pa je, znači to vojno.« Ko so ga časnikarji ponovno opozorili na to, kar je rekel Aca Stanojevič, je Pribičevič pristavil: »To znači, da gospodje v resnici hočejo imeti vojno. Če pa jo hočejo, jo bodo imeli.« Tudi sicer je vest, da je general Hadžič vrnil mandat, izzvala v krogih SDS veliko iznenadenje in še zvečer izhajajoča »Reč«, glavni organ SDS, govori o tem, da general Hadžič ni vrnil mandata in da je usoda današnje skupščine zapečatena.
Popoldne ob 4 je bil poklican v dvor predsednik narodne skupščine dr. Ninko Pe-rič, ki je po avdijenci izjavil časnikarjem: »Ker je g. general Hadžič vrnil mandat, sem kralju prediagal, da konzultira vse voditelje parlamentarnih skupin.« Takoj na to je bil sprejet v avdienco Svetozar Pribičevič, ki je bil v dvoru četrt ure. Odhajajoč iz dvora, je dejal časnikarjem, da ostane pri svojem stališču in da vstraja pri tem, da so volitve potrebne. Ob pol 6 je bil nato sprejet v avdienco Ljuba Davidovič, ki je ostal pri kralju do četrt na 7. Po avdijenci je izjavil: »Situacija se vrača v parlament,« nato pa še pristavil: i>Ker je g. general Hadžič vrnil mandat in je poskus z nevtralno vlado propadel, je treba celokupno situacijo vrniti v parlament. Situacija se bo našla v parlamentu, da on reši položaj in da da sam solucijo!« Ob pol 7 je bil sprejet v avdijenco načelnik SLS, notranji mi-
nister dr. Korošec. O svoji avdijenci ni dal nobene izjave.
Dr. Pitamic
r Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Ob pol 8 zvečer je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenco profesorja ljubljanske univerze dr. Leonida Pitamica. Avdijenea je trajala dalj časa. Tudi dr. Pitamic ni dal časnikarjem nobene izjave.
Pribičevlčeva intriga
r Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Da-1 nes je Pribičevič v svoji tukajšnji »Reči« in vrhu tega še v posebni izjavi vehementno napadel članek, ki ga je priobčil narodni poslanec Ivan Vesenjak v tedniku »Slovenski gospodar« že dne 5. julija. V tem članku trdi g. poslanec Vesenjak o Svetozarju Pribičeviču, da nima pravice, govoriti in hujskati v prečanskih krajih za revizijo ustave, ker nosi on polno odgovornost za njo in da je v tem oziru vse njegovo rovarjenje samo licemer-stvo. Ker poslanec g. Vesenjak ni iznesel v svojem članku nikakih novih državnopravnih teorij svoje stranke, ampak je le prikazal Pribičeviča v dvojni luči, zato je vse pisanje in govorjenje Pribičeviča v trenutku, ko se vrača politična situacija v parlament in ko se tudi SLS udeležuje njenega razvoja, dovolj jasna in tendenciozna intriga.
Izpremenjeni položai in zagrebška javnost
č Zagreb, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Zagrebški listi ugotavljajo, da je vrnitev mandata generala Hadžiča izzvala prvovrstno senzacijo v belgrajskih političnih krogih, posebno radi tega, ker se je zaduja dva dni mislilo, da se bo generalu Hadžiču posrečilo sestaviti uev-tralno volivuo vlado. Dalje se ugotavlja, da je z vrnitvijo mandata generala Hadžiča po splošnem prepričanju situacija prešla v roke parlamenta, ter se smatra, da je general Hadžič vrnil mandat radi tega. ker ni botri pristati na zahteve nrečauskih ministrskih
kandidatov, da se takoj razpusti narodna skupščina in razpišejo volitve. »Obzor« smatra, da bo na vse zadnje prišlo do vlade četvoni" koalicije in da se bo verjetno ponudil -mandat Aci Stanojeviču. Če Aca Stanojevič bo sprejel mandata, bo prišel za njim dr. Kofošec kot najresnejši kandidat za bodočega ministrskega predsednika. Po "Obzoru bi dr. Korošec sestavil vlado z namenom, da bi pripravil pot pomiritvi odnošajev med Srbi In Hrvati. V ta namen bi dr. Korošec sprejel v vlado tudi nekatere hrvaške izvenparlameu-tarne osebnosti.
Komunisti se pretepajo v Delavski zbornici
č Split, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Na predvčerajšnji skupščini splitske Delavske zbornice, na kateri bi se imel izvoliti nov upravni odbor, je prišlo do škandaloznih nastopov komunistov. Ker niso mogli dobiti v svoje roke uprave zbornice na legalen način, so nastopili s silo. V zbornici je prišlo do pretepa, zunaj pa je množica komunistov oblegala zgradbo. Skupščina je bila preložena. Komunisti so nekoliko prisotnih ranili. Policija se je nekoliko zakasnila in je posegla vmes, ko so komunisti že opravili svoje delo. Značilno je, da so mnogi pristaši KDK pomagali komunistom. Splitska Delavska zbornica je bila dosedaj v rokah socialistov in Jugoslovanske strokovne zveze.
Zborovanje hrvatskega
katoliškega dMaštva
č; Zagreb, 23. jul. (Tel. »Slov. ) Pojutrišnjem se bo pričelo na otoku Botiji pri Kor-čuli zborovanje katoliškega dijaštva, na otoku Korčuli pa zborovanje katoliških dijakinj. Udeleženci iz Zagreba gredo na zborovanje z večernim vlakom, oziroma z jutranjim brzini. Udeležilo se ga bo poleg dijaštva Je veliko število hrvaške katoliške inteligence. Po izjavah sodeč bo to največje povojno zborovanje hrvaškega katoliškega dijaštva. Danes je izšla posebna izdaja »Narodne Politike«, ki je posvečena temu zborovanju.
Zavod sv. Hieronima v Rimu
č Zagreb, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Čim -e povrne papežev nuncij Pellegriuetti. se bo kononoveljavno uredilo vprašanje zavoda sv. Hieronima. Sv. Stolica je imenovala splitskega prošta dr. Čuka za rektorja zavoda. Poprejšnji rektor g. Nardone je podal ostavko, ki jo je papež sprejel. Do prevzema vodstva zavoda po novoimenovanem rektorju ga bo upravljal posebni v ta namen izvoljeni odbor.
G. Kennard v Belgratlu r Belgrad, 23. jul. (Tel. Slov. ) Angleški poslanik g. Kennard, ki se je mudil na daljšem dopustu, se je vrnil v Belgrad in takoj obiskal zunanjega ministra g. Marinkoviča.
Noben dan brez fašističnega izzivanja in široko-ustenja
ž Gorica, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršilo na Kalvariji nad Podgoro svečano odkritje spomenika primorskim prostovoljcem. V Gorici je bil sprejem gostov iz Trsta, Kopra. Pulja in Reke. Prostovoljci so odkorakali s postaje v spremstvu miličnikov in mladinskih organizacij . Ballile ; po Korzu proti mestnemu vrtu. Dalmatinski Lahi so korakali v posebni skupini, ki jo je vodil odvetnik Miagostovich. Spredaj so nosili dalmatinsko zastavo s črnim trakom. Med potjo so so culi vzkliki: »Živela italijanska Dalmacija!« Pozdravu tujih prostovoljcev v mestnem vrtu so prisostvovali prefekt, podestat. divizijski poveljnik, fašistovski tajnik in milični častniki. Odkritje spomenika na Kalvariji so sc poleg imenovanih udeležili še tržaški podestat, fašistovski tajnik, poslanec Suvich iti razne druge osebnosti iz Trsta. Po blagoslovitvi spomenika so zbrani prostovoljci vzklikali za italijansko Dalmacijo. Poveljnik veteranov je v svojem govoru omenil, da mora ta slovesnost pokazati sovražnikom, koliko je Italija storila za Primorsko, in še enkrat ponoviti, da se narod črnih srajc pomakne z meje samo za nadaljno prodiranje. Odvetnik Miagostovich je govoril za odrešitev trpeče Dalmacije«.
Pomiloščenje Ricklina v Pariz. 23. jul. (Tel. »Slov.«) Temps« potrjuje, danes, da je francoska vlada v načelu sklenila, da se pomilosti alzacijski poslanec Ricklin.
Par nobile fratrum
(Od n&iega stalnega zagrebškega dopisnika.)
Zagreb, 19. julija.
Končno se je spomnila tudi samostojno-demokratska »Riječ«, da prihiti na pomoč svojemu sobratu »Jutru« in da sproži največje kanone proti »klerikalcem«. V svojem uvodniku z dne 19. t. m. prinaša vrsto napadov in klevet proti SLS, njenemu voditelju dr. Antonu Korošcu in proti klerikalizmu v naših krajih vobče. »Riječ« pravi, da se doslej ni veliko bavila s slovenskimi razmerami, ker je vedela, kakšni junaki so slovenski liberalci, ki so zmožni, da se sami bojujejo proti reak-cionarstvu. Sele dogodki po 20. juniju so jo prisilili, da tudi ona po svojem uredniku, ki bi bolje služil svoji stvari, če bi politiko prepustil tistim, ki o njej malo več vedo, spusti kopico strel na SLS in njenega voditelja, kateremu očita nasilje in — horribile dictu — velikosrbstvo. Posebno se jezi in huduje na bojkot, ki ga je izvedla slovenska javnost proti liberalnemu reptilu. Končno poziva hrvatsko javnost, naj pazi na delo klerikalcev med nami, ker je presenetljivo veliko število orlovskih društev m Marijinih družb na srednjih šolah in bi tu mogla nastopiti nevarnost za hrvatski liberalizem.
Pustimo delo dr. Korošca objektivni zgodovini, ki bo mogla o njem pisati čisto nekaj drugega in nasprotnega, kakor pišejo sedanji samostojno-demokratski listi. Osebnosti kot j« dr. Korošec se dvigajo visoko nad pisanjem takih listov. 0 tem ni dvoma in ni vredno zgubljati besede. Vprašamo se le, ali ima »Riječ« in samostojni demokrati pravico, na sploh kritizirajo delo dr. Korošca, posebno da sumničijo njegovo nacionalno delo in njegovo razmerje do Hrvatov. Kdo je pri nas Hrvatih začel in uvedel denunciantsko politiko? Ali ne samostojni demokrati? Leta in leta so delali njihovi črni kabineti, obdolževali naše najboljše ljudi in jih gonili iz služb. Odstranjevali vseučiliške profesorje z njihovih mest, odpuščali so na stotine učiteljev, pognali so vse, ki niso hoteli poklekniti pred ekscelenco Sve-tozarjem Pribičevičem, organizirali so svoje razbojniške pohode na vsa hrvatska kulturna društva, leta in leta so plenili imetje hrvatskih učiteljev in Sokolov.
Zaplenjevali so vsako svobodnejšo besedo, preganjali so vse časopise in prepričevali javnost, da so Hrvatje protidržavni element. V Belgradu so neprestano pripovedovali, da so Hrvati protidržavni element, pretepali so zagrebške študente, nobenemu dijaku, ki ni hotel priznati diktatorstva Pribičeviča v Hr-,,vatski, niso hoteli dati Štipendij. Profesorji so javno odobravali in pomagali tako delo. Mogli bi navesti tudi slučaje, da so profesorji — samostojni demokrati — preganjali dijake, ki »o imeli drznost, da so kritizirali t* početja. Časopisi SDS so naravnost pozivali in klicali batine na mirne ljudi, ki so se dvigali in zahtevali revizijo vidovdanske ustave. Nismo še pozabili, kako so premrcvarili nepozabnega fra Mio Kotaraša, samo zato, ker ni hotel, da bi v Dalmaciji teptali hrvatstvo. Njihov lea-der v Dalmaciji dr. Grisogono je po izjavah samih prič na nedavni splitki razpravi javno govoril, da je treba vse Hrvate s silo ukrotiti. Po Zagrebu so uprizarjali cele pogone in ubijali mirne državljane. Vse te se ve, vse to smo si zapomnili. Če pa je danes slučajno nekaj takih Hrvatov, ki so to pozabili in se dajo voditi od Svetozarja Pribičeviča, naj n« mislijo samostojni demokrati, da se je to popolnoma pozabilo. Po vsem tem, da ne govorimo o njihovi državniški politiki in njihovem delu na izvršitvi določil ustave, o njihovi krivdi na nastanku sedanjega političnega stanja, »e vprašamo, ali imajo samostojni demokrati moralno pravico, da sploh ugovarjajo? Grešnik, ki je storil toliko zločinstev, ki je storil ▼ javnem življenju toliko zla, če je spregledal svoje napake, se ne bi smel več pojaviti, ampak izstopiti iz javnega življenja, ker nima več etične podlage in upravičenosti življenja.
Naj navedo liberalni listi, naj navede »Riječ« dejanja dr. Korošca, s katerimi bi se bil on zameril Hrvatom. Ali se je pregrešil s tem, ker se je resno trudil, da bi pripeljal Radiča do pametne politike? Ali je mogoče pogreška SLS, da je v najtežjih časih za Hrvate stala trdno na njihovi strani, v onem času, ko je samostojnodemokratsko časopisje napadalo in denunciralo vse, kar je zagrebškega in hrvatskega? Ali se ni trudila Slovenska ljudska stranka z vsemi svojimi silami, da se vodi napram Hrvatom taka politika, katera bi bila v interesu tako države kakor Hrvatov? Ali je samostojnodemokratska klika morda pozabila, da je bilo potrebno pozvati nekega Rasto Pustoslemška na odgovornost, ker je pisal premalo proti Hrvatom, in to v onem času, ko je vladala obznana nad vsemi Hrvati? Ce mogoče tega ne vedo, naj vprašajo omenjenega gospoda. Kako se je tedaj obnašala SLS?
Sicer pa naj bo še tako besna borba sa-mostojnodemokratskih časopisov in njihovih pomagačev proti dr. Koroicu, morajo vedeti, da Hrvati ne bodo nasedli njihovim očitkom. Hrvatski narod ve, da j« dr. Korošec vedno ▼odll tako poliitko, da ni bila v škodo hrvatskega elementa. Če se on danes ne nahaja tam, kjer je večina hrvatskega naroda, ni to pogreška dr. Korošca, ampak greh vodje hrvatskega naroda, kateri je »vezni nsodn hrvatskega naroda z usodo političnega despera-terja Svetozarja Pribičeviča.
Vstaja d Porfngaln
v Parfe, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Uradno poročilo iz Lizbone navaja glede poskusa vstaje v soboto, da se je 600 mož 7. pešpolka v petek zvečer uprlo. Promet je bil takoj ustavljen in proglašeno obsedno stanje. Prizadevanja vstašev, da bi pridobili na svojo stran posadko v Lisboni, so ostala brezuspešna. Čete so ostale zveste vladi in so v soboto dopoldne napadle vstašc, ki so se potem takoj brez upora udali. Ubitih je bilo 7 častnikov, 1 vojak in nad 20 civilistov. Aretiranih pa je bilo
8 častnikov, več podčastnikov in 30 civilistov.
v Lisbona, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Položaj je navzlic temu, da je bila vstaja udušena, ostal negotov. Pričakuje se, da se nasprotniki vladnih čet zbirajo na drugem kraju reke. Mesto je zasedeno z vladnimi četami.
v Lisbona, 23. julija. (TeL >Slov.<) Po skoro 12 urnem artiljerijskera obstreljevanju so se udali vstali v gradu San Jorge. Tudi na deželi je bila vstaja udušena. Vlada ima popolno oblast v rokah.
mnssolini poroča
Zmanišanie brezposelnosti - Upanje na dobro žetev — „Vse je mirno" - V obrambo Nobila - Zahvala Rusom
italijanski letalec Maddalena prvi ugledal Nobilovo skupino, izreka ministrski svet v imenu italijanskega naroda zahvalo vsem, ki so pripomogli k rešitvi ponesrečencev, posebno pa Rusom. Spominjal se je tudi Šveda Malmgrfina ter Italijana Pomellija.
ž Rim, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta je Mu s soli ni najprej pozdravil nove ministre in prešel nato k poročilu o zunanjih zadevah. Od zadnje seje ministrskega sveta so se izvršili sledeči zunanjepolitični dogodki, ki se tičejo Italije: obnovitev normalnih odnošajev z Avstrijo, sklenitev trgovinske pogodbe z Madjar-sko, privolitev Italije na Kellogov pakt, parafiranje tangerskega sporazuma, podpis sporazuma s Perzijo in odpoved stare pogodbe s strani nove kitajske vlade v Ninkingu. Uradne številke, ki se ne dajo ovreči, izkazujejo zmanjšanje brezposelnosti, in sicer od 439.211 meseca januarja na 247.000 meseca junija. Definitivna poročila o žetvi bodo na razpolago šele proti koncu avgusta. Vse kaže, da bo žetev precej boljša, kakor 1927. Notranji red ni bil kršen. Velike manifestacije, kakor v Boznu, ao se vršile brez incidentov. Ferrari-nov drzni polet je po pravici navdal s ponosom narod, medtem ko ga je užalo9tila eks-pedicija na severni tečaj. Izrekati končno sodbo še ni mogoče. Treba je počakati epiloga drame- Prav radi tega moramo protestirati proti nečloveškemu in protiitalijanskemu valu, ki je zajel junake ponesrečenega podjetja. Kakor v vojnem času, tako zabavljajo tudi danes kavarniški zakotneži. Sele, ko bodo rešilne akcije za ostale ponesrečence končane, se bo uvedla druga objektivna in normalna preiskava o poteku ekspedicije, o delu rešilnih akcij in o vseh fazah te tragedije. Normalna preiskava se bo seveda vršila v v Italiji, in sicer potom italijanskih osebnosti Vsaka druga domneva je absurdna in žaljiva, in če bi jo kdo stavil, jo bomo takoj za-vrnilL Medtem ko se ne ame pozabiti, da je
Nobile potuje domov.
v Stockholm, 23. julija. (Tel. >Slov.<) Na prošnjo italijanskega poslaništva v Stockhol-mu je švedska železniška uprava dala na razpolago generalu N o b i 1 u in njegovim tovarišem na potu skozf Švedsko rezerviran vagon. Neka vest iz Narvika pa trdi, da bodo Italijani potovali v posebnem italijanskem vagonu, ki je bil poslan v Narvik. Čas za odpotovanje še ni določen. Priprave pa se vršijo tajno. Trdi se, da je iz Rima prišlo povelje, da potniki med potjo skozi Švedsko in Norveško ne bodo prišli niti v najmanjši stik s svetom. Po poročilih iz Narvika pričakujejo tam prihod »Citta di Milano< z veliko napetostjo. Pa tudi tam uradno odklanjajo vsako poročilo o prihodu Italijanov.
Po poročilu iz Moskve je profesor Samoj-lovič s »Krasina« sporočil ruskemu pomožnemu komiteju, da je v spremstvu Vigiierlja na nujno prošnjo Nobila, ki radi svoje bolne noge ni mogel zapustiti kabine, obiskal na > Citta di Milano«. Nobile je zelo pobit in bolan na srcu-
Govori se, da se češkoslovaški učenjak dr. Behounek peča sedaj s tem, da spiše knjigo o usodi Viglierijeve skupine.
v Kodanj, 23. jul. (Tel. »Slov.«) »Citta di Milano« je včeraj zvečer zapustila Kingsbay in od plula v Narvik.
Prikliiičiteo Hostriie h Nemčiji |e uolia usega nemškega naroda
v Dunaj, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Zaključek nemških pevskih slavnosti na Dunaju je bila največja in najimpozantnejša združitev vseh tridnevnih manifestacij. Zaključek slavnosti je tvoril slavnosten sprevod po mestu, ki je trajal od 10. ure dopoldne do 19. ure 45 minut zvečer nepretrgoma. V nepreglednih vrstah je korakalo 200.000 pevcev po vsem Ringu v Prater. Po vsem Ringu so bile napravljene tribune za gledalce. Sedeži so bili že več dni prej popolnoma razprodani. Na tribunah in v njihovih presledkih se je trlo gledalcev, ki so vztrajali ves čas sprevoda navzlic hudi vročini, pozdravljali pevce in t njimi vred prepevali nemške nacionalne pesmi. Gledalcev je bilo milijon. Nasproti >Burgtoruc je bil napravljen krasen šotor z zlatim in srebrnim podijem, na katerem so bili zbrani slavnostni gostje, predsednik dr. Hainisch, zvezni kancler dr. Seipel, dunajski župan Seitz, predsednik nemškega državnega zbora Loebe, voditelji in poslanci vseh političnih strank in kar še spada k ofi-eielnemu Dunaju, n. pr. del diplomatskega kora, nemški poslanik grof Lerchenfeld, švicarski poslanik itd., ki so skoro brez izjeme ostali tam ves dan. Slovesnost se je pričela s proslavo Schuberta. Sprevod so otvo-rili heroldi in vitezi v lepih zlatih in srebrnih, deloma historičnih, delomo stiliziranih kostumih, fanfaristi in mahalci z zastavami. Nato je sledil slavnostni voz »nemška pesem« v obliki svetovne krogle, obdane z mičnimi vilami. Sprevod je bil razdeljen v tri glavne skupine -.pevci nemških diaspor, nemški pevci in avstrijski pevci. Prvi so korakali južnoafriški pevci v belih tropičnih uniformah, potem 6000 pevcev iz severne in južne Amerike, nato pa so korakala nemška pevska društva iz Jugoslavije, Erdelja, Madjarske in posebno v velikem številu iz Češkoslovaške, dalje pa tudi iz Poljske in drugih obmejnih držav. Glavni del sprevoda so tvorili pevci iz Nemčije. Pred vsako skupino so nosili tablico z napisom, mnoge so imele s seboj okrašene vo-
zove, kakor norimberški vos igrač, »Mtlnch-ner Kindl«, eisenaška Wartburg, brandenbur-ška vrata itd., dalje ao nosili drogove s sim-. boli onih krajev, odkoder so bili pevci doma, n. pr. norimberški lijak itd., katere je občinstvo živahno pozdravljalo. Glavni del sprevoda so tvorili avstrijski pevci, ki so pod naslovom »narod in domovina« predstavljali kulturno-zgodovinsko sliko t narodnimi nošami in okrašenimi vozovi, katerih zadnji je predstavljal velik Schubertov spomenik.
Pevska slavnost je imela tudi političen pomen, ki se je posebno kazal tudi s sprevodom za misel priključitve. Zvečer je v mestni hiši priredil župan Seitz slavnosten banket za 1000 oseb. Predsednik nemškega državnega zbora je imel na banketu govor, v katerem je omenjal tudi izjave jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča na konferenci Male antante v Bukareštu. Rekel je: »Često sem prišel tako rekoč neuradno kot poslanec na Dunaj, da tu zagotovim, kaj misli nemški narod o združitvi. Danes ni treba za to nobenega poslanca več. Sto tisoč poslancev iz Nemčije je prineslo semkaj vest o volji naroda in dva milijona Dunajčanov je na to vest odgovorilo. Trajno se narodu, ki šteje 70 milijonov ne more prepovedati,, kar je bilo vsaki drugi državi dovoljeno, ravno tako malo, kakor se je preprečila združitev Italije in osamosvojitev slovanskih držav, če g. dr. Beneš in g. Marinkovič odrekajo nemškemu narodu pravico samoodločbe, uničujeta s tem magno karto lastnega nastanka. Poslaniki države in ministri često ne morejo govoriti tako jasno, morejo na to misliti, nikdar pa ne morejo o tem govoriti. Mi pa, svobodni možje, pravimo: Vedno nato misliti in vedno svet opozarjati, da je treba tu storiti svojo dolžnost.«
Organizacija prireditve je bila jako dobra. Bilo je samo malo nesreč, med njimi ena smrtna. Prihod gostov na Dunaj, kakor tudi njihova odprava z Dunaja se je izvršila doslej nemoteno.
Nezaupnica vladi radi brezposelnosti
v London, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Jutri bo v poslanski zbornici debata o nezaupnici, ki jo je vložila delavska strank? radi nedelavnosti vlade nasproti naraščajoči brezposelnosti. Pričakuje se, da bo ministrski predsed-
nik napovedal, kaj misli vlada storiti za zmanjšanje brezposelnosti.
v London, 23. julija. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici so slavili Bald\vinu vprašanje ali govor notrnnjega ministra, ki je pred kratkim pnzvnl Ameriko, nni nn podpisu Kellovega protivojnega pakta omeji pomorsko oboroževanje, pomeni politike angleške vla-
de. Baldwin je odgovoril, da v govoru notranjega ministra ne vidi nobenih izjav, ki bi se mogle smatrati kot smernice politike, temveč da izraža samo željo angleškega naroda.
Ceško-slovaško-poljska
časnikarska antanta
v Praga, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Ceško-slovaško-poljska časnikarska antanta se je posvetovala o vprašanju skupnih časnikarskih legitimacij, o dvojnem obdavčenju inozemskih časnikarjev in o medsebojnih stikih s poučnimi potovanji, za katere je češkoslovaško zunanje ministrstvo že razpisalo letne štipendije za jugoslovanske, romunske in poljske časnikarje za obisk Češkoslovaške.
Rekonstrukcija angleškega kabineta
v London, 23. juL (TeL »Slov.«) Nedeljski list »People« poroča, da namerava Baldwin v kratkem času preosnovati svoj kabinet, da bi s tem, da bi privedel v kabinet »svežo kri« vplival na nove volitve na korist konservativcev. Tako hoče zamenjati dosedanjega generalnega državnega pravdnika in vpoklicati v kabinet grofico Atholl, ki je bila dosedaj državna podtajnica.
Velike rekonstrukcije v poljski vladi
v Varšava, 23. julija (Tel. »Slov.«) Več dni se že razpravlja v političnih krogih in v listih napovedana demisija kabineta, vendar se v poučenih krogih dvomi, da bo ministrski predsednik Hartel, ki je predvčerajšnjim odšel na dopust v Marijine Lažni, po povratku podal svojo demisijo. Nasprotno pa je bolj verjetna vest, da namerava zunanji minister Zaleski oddati svoj portfelj sedanjemu poljskemu poslaniku v Moskvi Pateku, dočim bi Zaleski postal poljski poslanik v Londonu. Naslednik Patka v Moskvi bi bil knez Jan Radzivil, poslanik v Revalu sedanji vodja vzhodnega oddelka v zunanjem ministrstvu Holubkov, dočim bo direktor poljskega proton kola grof Štefan Przezdziecki v kratkem nastopil svoje mesto kot poslanik v Kvirinalu.
Umori po nalogu
▼ Sofija, 23. julija. (Tel. »Slov.«) V ko. munikeju izjavlja macedonska revolucionarna organizacija v svojem listu »Timro« z lastnoročnim podpisom Ivana Mihajlova: Šesti kon-gre macedonske revolucionarne organizacije, ld se je vršil leta 1924. po umoru Todora Aleksandrova, je dal nalog takrat izvoljenemu centralnemu komiteju, da najde in kazgtfe ostale krivce smrti Aleksandrova. Zato Protogerova stoji v direktni zvezi s tem nalogom, vendar pa so pri tem imeli vlogo še tudi drugi interesi organizacij. Natančnejša utemeljitev dejanja se bo dala na kongresu, ker je edini ta upravičen, presojati dejanja najvišji hintereeov organizacije. S tem je potrjena tudi verzija, ki se je pojavila takoj po umoru Protogerova. Iz tega tudi izhaja, zakaj se brani Mihajlov upravičevati se radi svojega dejanja pred ostalimi člani centralnega komiteja, tako da je macedonska organizacija sedaj pravzaprav brez vodstva. Skupen kongres obeh kril organizacije bi se mogel končati samo z velikim krvoprelitjem.
Iz Pariza na Azore
v Pariz, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Francoski letalec Pariš, ki je s svojim letalom »Fre-gatte« v nedeljo startal na Azore, je davi ob 3 zjutraj ameriškega časa dospel tjakaj.
Požar na Poliskem
v Varšava, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Prošlo noč je nastal v malem mestecu Bobrovniku radi neke slabe peči ogenj, ki je radi hudega vetra takoj segel tudi na sosedne hiše, tako da ni bila mogoča nobena rešitev. Požar se je tako razširil, da je pogorelo 293 hiš.
Občinske volitve v litijskem okraju
Občinske volitve v litijskem glavarstvu so se izvršile v nedeljo 22. julija v štirih občinah:
Kandrše. I. lista 3 (SLS) odbornike, II. lista 6 (SLS) odbornikov.
Vsi odborniki so torej somišljeniki naše stranke. Za razpust občinskega odbora v slavni Zerjavovi dobi so se naši pristaši maščevali s tem, da so pomedli z nasprotniki popolnoma.
Trebeljevo. Tu je bilo 5 list. Vsi izvoljeni so somišljeniki SLS. Prve tri vezane liste so dobile 13 odbornikov, drugi dve vezani 4.
Kotredei. SLS 4 odbornike; nasprotniki pa 13.
Zagorje. SLS 6 odbornikov, komunisti 7 odbornikov, socialisti 3 odbornike in SDS 9 odbornikov.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Precej jasno, zbiranje oblakov, temperatura malo izpremenjena. Južne Alpe: Po-večini jasno, morda nevihte, bolj vroče.
Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo vedro vreme v celi kraljevini. Oblačnost se bo povečala. Obstoja nevarnost lokalnih neviht kratkega trajanja, ki lahko prinesejo dežja in nalivov. Temperatura se ne bo znatuo spremenila.
med uiestfalskimi in holandskimi Slovenci
Zlata maša
Dne 10. t. ni. je odpotovala iz Ljubljane proti Nemčiji družba 30 Slovencev in Slovenk (>od vodstvom glavnega tajnika »Prosvetne zvezen g. Zora. Preko Monako-vega in Stuttgarta so izletniki 12. julija zvečer prišli v Mainz, odkoder so se 13. julija z ladjo po Ueni odpeljali v Koln. Tu so si 14. t. m. ogledali razstavo >Pressa<: ter nekatere zanimivosti Kolna V nedeljo 15. t. m. zjutraj so odpotovali proti severu do znamenite božje poti Kevelaer, kjer so se sešli s slovenskimi delavci, kateri so ta dan prihiteli v Kevelaer na božjo pot in slovensko zborovanje iz vseh slovenskih kolonij AVestfalije, Porenja in Holandske. V četrlok, 19. I a. so se izletniki vrnili v domovino.
V Kevelaer ju
Kevelaer je znamenita božja pot, ki je nastala za časa krvave 30 letne vojne. V ta kraj prihaja vsako leto 500 do 600 procesij iz približno 100 nemških župnij iz 5 holandskih škofij in celo iz bližnjih župnij Belgije. Znamenito svetišče Marije Tolažnice obišče v procesijah in posamič letno okrog 800.000 romarjev. Obisk je tedaj večji ko v Lurdu. To je tudi božja pot westfalskih in holandskih slovenskih rudarjev.
V	nedeljo 15. julija je prispelo s posebnimi in navadnimi vlaki ter z avtomobili v Kevelaer nad 1000 Slovencev, organiziranih v 25 svojih društvah in pod 25 slovenskimi zastavami. Holandski slovenski rudarji pod vodstvom g. Kozoleta so poleg svoje uove zastave pripeljali s seboj tudi svojo slovensko godbo.
Ob prihodu kftlnskega brzovlaka je bil kevelaerski kolodvor natrpau romarjev, ki so jih venomer dovažali posebni vlaki od vseh strani. Množice so se hitro urejevale v procesije in med molitvami rožnega venca in petjem litanij in Marijinih pesmi odhajale v mesto proti kapelici M. B., ki stoji sredi trga. Slovenci pa so se s svojimi zastavami in godbo zbirali pred glavnini vhodom na trgu. Tu je došle slovenske izletnike med viharnimi pozdravnimi klici pozdravil predsednik Zveze slovenskih katoliških delavskih društev gosp. K o n c i 1 j a. Za pozdrav se je v kratkih besedah zahvalil v imenu slovenskih izletnikov posl. Fr. K r e m ž a r, na kar je vsa množica zapela »Hej Slovenci!« Po pozdravih se je uredila slovenska procesija. Spredaj so korakali holandski Slovenci z zastavo in godbo, za njimi je šla zastava slov. kat. del. društva iz Hamborna. Za zastavo so korakali slovenski gostje iz domovine, nakar je sledila ostala tttaožioa in ostale zastave. Procesija se je na Tfti$u t -atko poklonila pred kapelico Marije Tolažn^e, nakar je odšla izven mesta na tako zvani križev pot, ki se vrsti v lepem drevoredu sredi polja. Na tej pol ure dolgi poti opravijo vsi romarji, procesije in posamezniki križev pot z veliko pobožnostjo. Pred sv. mašo ki se je vršila v župni cerkvi, je imel ginljiv cerkveni govor g. kat. B o n a č. Ljudje so bili ginjeni do solz. Med sv. mašo pa je bilo mogočno slovensko petje.	s
Popoldne ob 2. uri se je pričelo veličastno slovensko zborovanje v »Jugendheimu«. — Velika dvorana, ki sprejme nad 1000 zboro-valcev, je bila prepolna. Zborovanje je otvoril s toplim pozdravom g. Koncilja, vodil pa ga je g. Janez Kal aru Najprvo sta pozdravila zborovalce: g. Kozole v imenu Slovencev iz Holandije, g. B a m b i 6 v imenu Slovencev iz Westfalije. Oba govornika sta izražala veselje, da moreta v svoji sredi pozdraviti goste iz ljube slovenske domovine.
V	imenu »Prosvetne zveze«, ki je ta izlet organizirala in ki pripravlja sedaj sprejem 300 slovenskim otrokom iz Westfalije, je pozdravil brate in sestre g. Vinko Zor. Njegov pozdrav je pravzaprav odprl srca navzočih Slovencev. Za njim je v imenu glavnega slovenskega mesta Ljubljane izročil westfalskim in holandskim slovenskim bratom pozdrave g. Jože Pire. Za oficijelnimi pozdravi je imel daljši govor posl. Fr. K r e m ž a r, ki je uvodoma sporočil, da prinaša pozdrave slovenskih poslancev iz JugosL kluba, posebno pa tople pozdrave voditelja slovenskega naroda dr. K o r o š c a. Pri teh besedah je velika dvorana na en mah zagrmela navdušenih in viharnih ovacij dr. Korošcu. Ti pozdravi so dokaz, da slovenski narod doma svojih sinov v tujini ni pozabil. Slovenci živimo v svoji državi, ki se urejuje in utrjuje in v katero moramo imeti zaupanje, ker to je tudi država Slovencev. Sedaj prihaja čas, ko pričenja domovina tudi na polju zakonodaje posvečati več skrbi svojim delavcem in predvsem svojim izseljeu-cem. Omenja socialnopolitične pridobitve izza časa ministrovanja dr. Gosarja. Posebno važno je delo za izseljeniško skrb, ki jo kažejo sedaj slovenski oblasti, Zato je upati, da se bo to delo v prid našim izseljencem nadaljevalo. Po govoru poslanca Kremžarja je godba holandskih Slovencev zaigrala >Lepo našo dopiovi-no.< Pevski zbor pa je zapel Hej Slovenci« in več drugih slovenskih pesmi. Sledili so še govori g. sv. Jan. K a 1 a n a , gosp. kaplaua 7. m a v c a iz Trbovelj, delavca K 1 i n a r j a iz Eilshofena na Holandskem, ki je posebno poudaril, da je slovenskim delavcem treba dvojega: slovenskega duhovnika in pa konzulata! Godba Holandcev je zopet zaigrala, pevski zbor pa je navdušeno zapel »V gorenjsko ozirom se skalnato stran!« Prav veličastno je
bilo zaključeno to največje slovensko delavsko zborovanje v tujini.
Po zborovanju so zastopniki društev iz raznih krajev in revirjev razložili poslancu in drugim članom družbe svoje posebne želje in prošnje. — Slavnost so zaključile ob 4. uri slovenske pete litauije, pred katerimi je č. g. Karo iz Maribora imel lep poslovilni cerkveni govor. Vsa društva so z zastavami spremila svoje rojake na postajo, kjer se je izvršilo zaduje slovo.
Zborovanje v Kevelaerju pa je bilo brez dvoma eno največjih slovenskih zborovanj v tujini.
V Hambornu
Hamborn, pred kratkim še vas, je danes mesto s 130.0()0 prebivalci. Ko je dr. Krek prvič hodil po teh krajih, so bile tukaj za slovenskega delavca razmere težke, v socialnem in moralnem oziru. Pozneje pa je v Hambornu bila največja in najstarejša slovenska delavska organizacija Westfalije. Bila je to zasluga pok. župnika K o a t e r j a , ki sta s K r e k o m tu orala ledino, in ki je potem prišel na Slovensko učit se slovenskega jezika, da je mogel med slovenskimi delavci delovati tako uspešno, da je tisoče slovenskih delavcev rešil mo-ralne in nacionalne pogube. Koster ima svoje naslednike med nemško kat. duhovščino v gg. T e n s u u d e r n u iz Gladbecka, H ii 1 s m a n-n u iz Hamborna in drugih. Bilo je občudovanja vredno, ko smo videli v Kevelaerju in v Hambornu okrog sebe celo vrsto trdih Nemcev, ki so govorili z nami slovensko.
Na kolodvoru v Hambornu smo se poslovili od Gladbeckčanov, ki so se peljali dalje. Nas in romarje pa je pred postajo čakala domača duhovščina, rudniška godba, slovenske deklice so držale slavolok z napisom: • Dobro došlik Ob našem prihodu nam je zaigrala rudniška godba v pozdrav: >Hej Slovenci!« V procesiji so se z godbo in zastavami na čelu vračali bambornški romarji skupaj s slovenskimi izletniki med petjem slovenskih litanij po ulicah v cerkev, kjer je bil blagoslov in potem razhod. Hambornčani so slovenske goste sprejeli nad vse ljubeznjivo. Razdelili so nas po zasebnih stanovanjih, kjer smo imeli nad vse udobno prenočišče in preskrbo. Zvečer je bila skupna večerja, ki se je je poleg gostov udeležila vsa domača duhovščina z g-dekanom Voszom na čelu in ki ji je poleg zastopnikov slov. delavstva prisostvoval tudi ravnatelj Thyssenovih podjetij, v katerih delajo hambornski Slovenci. Goste je pozdravil č. g. dekan Vosz v nemškem, č. g. vikar H ii 1 s m a n n v slovenskem jeziku. Tudi rav-
natelj Thyssenovih podjetij je pozdravil slovenske gosle iz Jugoslavije. Mladi gosp. vikar V i s s i n g, ki se uči slovensko, je v humori-stičnem, deloma slovenskem deloma nemškem govoru, pozdravil Slovence. Za pozdrave in gostoljubnost so se zahvalili gg. Jože Pire, Janez K a 1 a n in župuik Fr. Ks. M e š k o.
Pred večerjo je skupina slovenskih otrok uastopila na odru s petjem slovenskih pesmi in deklamaeijami. Bilo je to delo pred vsem g. vikarja Hulsmanna in tistih Slovencev in Sloveuk, ki prosvetno delujejo. Bil je to res prav prisrčeu prizor.
Drugo jutro 16. t- m. ob 8. uri je bila v dekanijski cerkvi v Hambornu slovesna maša zadušnica za pok. prijateljem slov. delavstva župnikom Kosterjem. Krasen cerkveni govor je imel č. g. župnik Fr. Ks. M e š k o o materi vzgojiteljici v tujini ter se spominjal tudi pokojnega Kosterja. Cerkveno slovesnost je slovensko delavstvo obiskalo v obilnem številu ter pri sv. maši pelo slovenske pesmi. Po sveti maši so se trije zastopniki »Prosvetne zveze skupno s predsednikom liambornskih slovenskih društev Burni ko m v avtomobilu odpeljali v Walsum, kjer počiva truplo pok. Viljema Kosterja. Na njegov grob so položili svež venec v znak trajne hvaležnosti. Medtem so se drugi slovenski izletniki sešli s posameznimi skupinami slovenskih delavcev, od katerih so dobili polno pozdravov za svojce v domovini. Tekom dopoldneva smo si ogledali v dveh skupinah Hamborn in njegova podjetja. Zunaj na polju je obširno in moderno igrišče za šibke otroke s kopališčem. Otroci prebijejo cel dan tam pod nadzorstvom. Med njimi je bilo precej Slovencev. K nam sta prišla dva in se nam predstavila: »Ich bin auch Slovenec Eden se je pisal Bizjak. Slovensko ti otroci razumejo, govore pa težko, če niso v slovenskih društvih- Ogledali smo si še Thys-senova podjetja. En del je šel v rudnike, drugi pa v topilnice, ki so med največjimi v Nemčiji in najmodernejše. V teh podjetjih dela blizu 25.000 delavcev. Dobili smo sliko ogromnega napredka, ki ga je deležna Nemčija.
Pri skupnem kosilu je izpregovoril gosp. dekan Vosz prisrčne besede slovesa. Enako ravnatelj Thyssenovih podjetij ter zastopnik mestne občine Ileinrich D e u s, načelnik socialnega odseka, po poklicu delavec. Pripada Centrumu. V imenu gostov se je zahvalil za pozdrave in gostoljubni sprejem g. Jože Pire ter g. Janez K a 1 a n. Prehitro je minil čas. Mudilo se je dalje proti Gladbecku, kjer so nas pričakovali naši rojaki pod vodstvom g. Tensunderna.
Solčava bo danes praznovala lepo in pa redko slavnost: njen že 36letni župnik Miloš š m i d bo obhajal na svojem prvem /upniškem mestu svojo zlato mašo. Še vedno krepki zlatomašnik se je rodil 13. avg. 1840. v Dobju
Slovenski sprevod v Kevelaerju 15. julija t. 1.
pri Planini Ln bil posvečen v mašnika 22. julija 1878-, nato je kaplanoval v 14 letih na 7 samih težkih župnijah, ki so zahtevale mnogo telesnega zdravja in moči, katere je Bog gosp. slavljencu v obili meri naklonil. Ni čuda, da si je po taki krepki šoli izprosil eno najtežjih tedanjih župnij Solčavo v koncu Savinjske doline. Kaj to danes, če je do kolodvora 45 km — sedeš lagodno v avto in si v dveh urah tam! V času pa, ko se je tja selil naš. g. zlatomašnik, jc od Luč do Solčave vodila Ie jako skromna pešpot, tako da so morali večino trgovskega blaga znositi na glavi in na hrbtu v tihi gorski kot. Spominska knjiga, ki jo hrani g. jubilant v svojem župnišču, jasno kaže, da so si veljaki, ki so zašli med Solčavske tesni in v območje Savinjskih Alp, šteli to v pomembno turistovsko delo, ki ga je treba ovekovečiti. In naj si je kraj lep za enkratno izpremembo, naj se je čudil Vraz s celo vrsto Ilirov in Slovanov, naj ga je opeval v spominski knjigi Slomšek, naj so mu peli slavospeve v francoskem, nemškem in madžarskem jeziku — kdor ga je videl, bo vsak priznal, da je treba ogromne ljubezni do ljudi in do Boga, da vzdrži dolgih 36 let na tako osamljenem kraju, kjer zima brezobzirno gospoduje. — S svojo dobrodušnostjo in gostoljubnostjo si je 'v teku teh let širom naše ožje domovine in preko njenih meja pridobil toliko prijateljev, kakor se morejo z njimi ponašati le triglavski župniki Aljaževega kova. Da si je iz svoje ozke doline zaželel tudi v svet. je le razumljivo; udeleževal se je slovenskih romarskih poletov v Rim, Lurd in Palestino, kjer mu je pognala lepa brada. — Pozabiti ne smemo zlasti ene poteze našega g. zlatomašniika: njegove narodne zavednosti. Odklanjal je dosledno vse nemške dopise in vse vsiljevanje nemščine; sprejemal ni niti šeinatizma, dokler je bil nemški. Seveda je imel mnogo neprijetnosti in prepirov z oblastmi — danes pa z zadoščenjem in ponosom lahko gleda na svoje borbe. — K lepemu prazniku ne čestitajo g. zia-tomašniku le njegovi župljani, ki jih že toliko let vodi in jim je popolnoma prenovil župno in podružno cerkev, marveč tudi ves veliki zbor njegovih prijateljev širom Slovenije, ki so kdaj imeli prijetno priliko, da so ga stisnile v prijateljski pozdrav še vedno močne klešče njegovih rok. Želimo g. zlatomašniku prav iz srca, da bi še dolgo podčrtaval lepoto naših Solčavskih tesni ter zdrav in močan obhajal še biserno mašo!
Savčan:
„Cadorna"
(Spomini ob desetletnici konca svetovne vojne).
Kdo izmed bivših bojevnikov na kraških in tirolskih frontah se ne spominja tega imena? Vsakdo ga je poznal, celo oni, ki je še doma pri plugu in brani s strahom pričakoval, kdaj tudi njega potegne vojna vihra seboj.
Toda, o generalisimu Cadorni in njegovi zmožnosti, oziroma nezmožnosti, ne mislim tukaj pripovedovati, to bodo storili drugi, ako bo potreba. V mislih pa imam nekega drugega »Cadorna«, in tega bi rad z naslednjimi vrsticami otel pozabi.
Ko je oktobra meseca 1017 italijanska vojska doživela tako strašen poraz pri Kobaridu ter bila potisnjena daleč doli v pije-montske nižave, se je vse zaledje, posebno pa še ožje vojno ozemlje globoko oddahnilo. Vse svobodneje se je potovalo, silno nadležni pregledi legitimacij na cestnih križiščih in kolodvorih so ponehali. Bivši obmejni stražniki, ki so vršili kontrolno službo, so odšli v Gorico in dalje v ožje ozemlje. Celo obrambne baterije, ki so varovale Jesenice pred italijanskimi aeroplani. so se pomaknile proti jugu. Ako bi ne bili imeli v tovarni polno ruskih ujetnikov, stotnika MU1-lerja kot vojaškega nadzornika tovaren K. I. D. in pa praznih želodcev, skoraj ne bi vedeli, da se še nahajamo v vojnem stanju.
Med prebivalstvom gornje savske doline, posebno pa v okolišu Jesenic, je vladala velika beda in pomanjkanje. Vodstvo tovarne nam je sicer vsak mesec prodajalo nekaj kilogramov žebljev po znižani ceni, katere smo v zameno raznesli po vsej bivši Kranjski in Koroški ter dobili res marsikaj dobrega zanje. Toda kaj so bile te drobtinice proti obilici lačnih in sestradanih želodcev v številnih delavskih družinah industrijskega okoliša Jesenice!
A no samo jestvin je primanjkovalo, tudi obleči ni bilo kaj. Saj, ako bi bila vojna trajala še par mesecev, bi bila Avstrija poleg »fleisehlose«, vpeljala gotovo tedi še ;-kleiderlose Tage:. Žene so hodile v co-kljah, da, tudi v cerkev so šle take, moški v papirnatih hlačah, iz rjuhe se ,je napravila srajca, iz srajce plenica za otročtče, spodnje hlače pa so že spadale med luksus. Otroci so hodili v šolo bosi, tudi v pozni jeseni, nekateri celo v zimi. Najbolj pretresljiv pa je bil prizor, ko so letu 1918. ob priliki jeseniške birme prišli birmanci v cerkev bosi. Marsikomu se je pri tem žalostnem pogledu utrla solza, ko je videl, kako mora nedolžni otrok trpeti za grehe vojujočih se državnikov.
Okoli Novega leta 1918 pa so se nekateri drzneži, ali bolje rečeno obupanci, po večini delavci jeseniških fužin, podali v zapuščene strelske jarke pri Sv. Luciji, Kobaridu in drugod v upanju, da se tam mogoče vendar le dobi kakšna stvar, katere iu v zaledju ni bilo. V avstrijskih jarkih je bilo zaman kaj iskati, Iu ni bilo nobenih "zapuščin,^ ki bi bile M-cdnc nrcnosa v zaledje.
Vse drugače pa je bilo v opuščenih italijanskih postojankah. Dobile so se konzerve, chianti, prepečenec in še mnogo drugih stvari. Še dalje za jarki pa so se nahajala skladišča, kamor se je nekaterim »frontar-jem« tudi posrečilo priti. Tu je bilo zares vsega v izobilju: perila, čevljev, kocev, konzerv, vina in — ročnih granat. Človek pa ni tovorna živina, zato je bilo v prostorne avstrijske nahrbtnike le malo mogoče naložiti.
Odkrita diamantna« polja pa so kmalu ovohali tudi drugi in pričelo se je romanje »na fronto«, kot so dejali. Toda ti pohodi so bili združeni z velikimi nevarnostmi. Mnogi so plezali po strminah na gore Rombon, Mrzli vrh, Krn in Bogatin. Marsikdo pa se je pri tem ponesrečil, tega in onega ni bilo več nazaj, ostal je v snegu in zametih, omagal je vsled pomanjkanja vsakršne hrane. Potem pa, v skladiščih je bilo treba hiteti z nakladanjem, kajti avstrijski vojaki so sami odvažali vojno blago, saj Avstrija vsega tega, kar je bilo tam, nič več ni iniela. Pri naglici in mrzličnem iskanju po skladišču pa se je primerilo, da je včasih razpočila katera izmed granat. Nekemu Jeseničanu je odtrgalo roko v zapestju, drugemu potrgalo prste, zopet nekega je ranilo v trebuh itd. '''reba se je bilo umikati številnim stražam, naprav-ljali dolge ovinke, tako da je bilo blago, katerega je posameznik srečno prinesel domov, v resnici drago plačano. Zato se je čuditi, kako so mogli posamezni izkupiček za blago, kar bomo jx>zueje slišali, tako lahkomiselno zapravljati.
Kmalu si zagledal na jeseniških ulicah
J\ajje novega
Amundsen govori
V jutrišnji številki začnemo prinašati prevod izvirne Amundsenove knjige »Iz Evrope v Ameriko preko severnega tečaja«. V njem popisuje Amundsen svoj polet z vodljivim zrakoplovom »Norge od 11. do 14. maja 1926 iz Svalbarda (Spitzberga) preko tečaja v Alasko v Severni Ameriki. Tudi >Norge< je pilotiral Italijan Nobile in veleaktualno je, danes, ko so oči vsega sveta uprte v severno ledov je, čitati poročilo o prvem poletu iz peresa slavnega Amundsena san.ega. Knjiga^ ki se čita kot najbolj napeti roman, bo čitatelju razjasnila marsikaj, kar iz sedanjih pičlih poročil, ki jih pošiljajo Italijani, ne more razumeti.
KOLEDAR
Torek, 24. julija. Kristina, Roman, Frančišek S. — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 15. uri 38 min.
ZGODOVINSKI DNEVI
24. julija: 1909. je umrl raziskovalec Južnega morja Richard Parkinson. — 1802. se je rodil franeoski pisatelj Aleksander Duma9 star. — 1788. se je rodil prvoboritelj Simon Bolivar. — 1863. se je rodil komponist Adol-phe Adam. — 1895. je kraujski deželni zbor sklenil zgraditi nov deželni dvorec, sedanjo univerzo. — 1847. se je rodil španski slikar Francisco Pradilla. — 1870. je umrl francoski
ljudski pesnik Pierre Dupont.
* • •
*	Posvetitev pomožnega škofa lavnntin-skega. Posvetitev novoii enovanega lavantin-kega pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča se bo, kakor smo že poročali, vršila 1. avgusta. Slflvuoeti bodo prisostvovali trije škofje in sicer: lavautinski škof dr. Karlin, ljubljanski škof dr. Jeglič in krški škof dr. Srebrnič.
~k t Župnik Janez Cemažar. Po dolgem, z mučeniško vdanostjo prenašanem trpljenju je v nedeljo, dne 22. julija ob tričetrt na 10 ponoči izdihnil svojo blago dušo župnik na Teharjih, duhovni svetnik g. Janez Cemažar. Pokojni je bil rojen 1. 1867. v Selcih na Kranjskem, v mašnika posvečen 1. 1894., na Teharjih pa je župnikoval od 1. 1910. dalje. Duhovnim sobratom, mnogoštevilnim prijateljem in znancem toplo priporočamo pokojnika v molitev. Pogreb se vrši v sredo, due 25. juliia ob 9 dopoldne na pokopališče v Teharjih pri Celju.
*	Iz državne službe. Finančni delegat dr. Ivan Rupnik je pomaknjen v 3.,skupino I. kategorije. Za višjega finančnega svetnika v 4. skupini t. kategorije pa je napredoval Štefan Sušel pri finančni delegaciji v Ljubljani.
*	Društvo za gojitev treznosti bo priredilo skioptična predavanja o pijančevanju in trezrem življenju, in sicer: v torek, 24. julija, v Celju; v sredo, 25., v Gaberju; v četrtek, 26., v Žalcu; v petek, 27., v St. Petru; v soboto, 28., na Polzeli; v nedeljo, 29., v Sv. Pavlu in 30. julija v Braslovčah. Predavanje bo začelo vedno ob 8 brez vstopnine na prostem primernem mestu. Namen predavanja je utrditev treznega življenja in ustanovitev društev za gojitev treznosti. Ciklus predavanj v Poaavju je zelo dobro uspel, v prošlem tednu se je udeležilo zanimivih predavanj do 2000 ljudi. Vsi, prav vsi soglašamo v tem, da je potrebno mladino vzgojiti v strogi abstinenci
tega in onega v italijanskih čevljih, zopet drugi je imel suknjo iz kocev, »dame« pa eo nosile jopiče iz pelerin italijanskih alpinov. Laski visoki čižmi so se dali prav lepo predelati v ženske visoke čevlje. Barvarne so imele naenkrat dosti posla, kajti stvozelen-kaste pelerine so vendar le preveč »vpile« in niso bile primerne za civiliste.
Neki »frontar« je nekoč mesto »manu-fakture< prinesel seboj izolirano žico, kakršno je italijanska vojska uporabljala za telefon. Pokazal j« žico strokovnjaku, ki jo je ocenil kot prvovrstno, zelo dobro povito bakreno žico, v premeru 1.5, torej kakor nalašč za napeljavo električnega toka po stanovanjih. In bai takega blaga je Avstriji manjkalo. Poleg stoterih nadomestkov smo imeli takrat zelo slabo pocinjeno, s papirjem prevlečeno žico, ki je za instalacije zelo neprimerna in nevarna radi ognja. O bakru in gumiju nobene sledi.
Podjetje, kateremu je dotični froratar ponudil žico v nakup, Jo je z veseljem sprejelo ter dobro plačalo.
>A tako,« je dejal frootar, >ta stvar Ima torej vrednost in se da vnovčiti?« Se isti dan se je vrnil v Avče, od tam pa v hribe ter je prinesel poln nahrbtnik iioe, se za drugo blago niti zmenil nI ter je istotako dobro prodal.
Ko so bili na Alaski odkriti dati rudniki. gotovo ni bilo med ljudstvom tolikega veselja kot pa Je zavladalo sedaj v gornji savski dolini, ko se je kot blisk razneslo, da je vsa opuščena fronta jxrlna takega blaga, za toetro je mogoče dobiti denar. Žico pa je ljudertvo kratkomalo nanvalo >Gadoma< in to ime je ostalo.
In sedaj se je pričelo. Cel« trume so odhajale na fronto ter se z večjo ali manjšo srečo vračale Nekateri s do vrha natrpanimi nahrbtniki drugI oa tudi bres njih. Ako te
opojnih pijač, med odrasle pa razširiti in otr-diti resnično zmernost.
-k Na naslov poštne direkcije v Ljubljani.
Pošta v Šmarju pri Jelšah je že dalje časa brez upravnika. Sicer je novi upravnik bil imenovan pred dvema mcsecema, toda poštna direkcija ga ne razreši s sedanjega službenega mesta v Mariboru, ker baje nima za njega še namestnika. Mi pa vemo, da bi se namestnik že našel, pa makar na mariborski glavni pošti, kjer je nastavljen celo uradnik, da prodaja srečke državne razredne loterije. V Šmarju je sedež okrajnega glavarja in ima pošta obilo posla. Želeli bi, da bi že kmalu prišel novo-imenovani .upravnik, kateri je znan kot vesten in marljiv uradnik.
k Smrt zdravnika v vaiovih Savinje. Preteklo nedeljo se je pripeljal z motornim kolesom v Rimske Toplice rudniški in občinski zdravnik v Hrastniku g. dr. Auguštin Kumer s svojo soprogo. Kmalu po prihodu sta se oba šla kopat v Savinjo. Dr. Kumar je prvi skočil v vodo in se takoj začel potapljati. Soproga ga je skušala rešiti, pa bi tudi sama kmalu utonila; komaj so jo rešili iz vode. Ko so zdravnika potegnili iz vode, je bil že mrtev. Najbrže ga je v vodi zadela kap. Pokojni dr. Kumar je bil rodom iz Gradca in je služboval v Hrastniku od leta 1920. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
k Adresar mostu Ljubljane in okolice, ki Je po svojem ustroju, vsebini in obsegu prvi te vrste na našem književnem trgu, je pravkar izšel. Razdeljen je v 4 dele, ki obsegajo: 1. Seznam javnih uradov z obširnimi podatki o njihovem ustroju, seznani denarnih zavodov, šol, društev, časopisov, hišnih posestnikov, popis katastralnih občin, političnih okrajev in župnij, cest, ulic, trgov itd. — 2. Imenik prebivalstva. Ta je sestavljen po pomladanskem uradnem štetju in spopolnjen z vsemi spremembami, kt so se medtem izvršile. Ta del obsega -18.000 naslovov polnoletnih prebivalcev mesta Ljubljane in okolice. — 3. del tvori točen seznani trgovine obrti, industrije in vseh ostalih pridobitnih poklicev mesta Ljubljane in okolice. Nad 6000 naslovov je v tem delu razvrščenih v 420 strok, ki tvorijo za naše gospodarstvo materijal, neprecenljive vrednosti. — V 4. delu so zastopana vsa industrijska podjetja Slovenije. Ta del sliči po svojem ustroju tretjemu delu. Naslovi so spopol-njeni tudi z eventualno telefonsko številko, tako da je vsak del adresarja istočasno tele-. fonski imenik. — Adresar. ki šteje 640 strani, stane 160 Din, kar je vsekakor jako poceni.
k »Ars sacra« v Pragi je naredila že več oltarnih slik v Sloveniji; zadnjič je dogotovila oltarno sliko sv. Jurija za župnijsko cerkev pri Sv. Juriju v Slov. krajini. Slika je izdelana prav lepo in umetniško, vsem v splošno zadovoljstvo in največje veselje, in kar je glavno, samo za režijske stroške. Zato izrekamo javno svojo najtoplejšo zahvalo. — Zupni urad Sv. Jurij (Prekmurje).
* Iz vojaške službe. Za poveljnika 2. baterije 5. diviziona Bregalničke topniške brigade, je postavljen topniški kapetan I. razr. Dragotin Radi; za blagajnika 46. pešpolka, administrativni poročnik ekonomske stroke Ra-dosav Šmuc; na službo v pomorski arsenal, ekonomski kapetan I. razr. Franc Dernič in tehnični poslovodja IV. razr. Romeo Davi; na službo v strojno podčastniško šolo, podporočnik Martin Potočnik in tehnični poslevodja IV.
je zalotila straža, ali pa »feldžandar«, je bila najmilejša kazen ta, da so ti odvzeli nahrbtnik in njega vsebino. Vendar pa se je vsak >frontar< znal s kako stvarjo preskrbeti, dobro vedoč, da so straže dostopne »mazilu«, posebno žganju in cigaretam. Nekatere ženske so bile celo tako iznajdljive, da bo ob pomanjkanju tobaka naredile cigarete iz morske trave, ki so jo napulile iz modrocev. Seveda v tak kraj niso šle več, kjer so oddale te »puršičanc-cigarete.
Blago se je prodajalo dobro in denarja je bilo med ljudstvom vedno več.. Zato pa, hajdi po nove kolobarje »Cadorne«, bo že kalto šlo, četudi bo veliko trpljenja in napora. Kdor ni imel železne vztrajnosti, tak nI bil za ta posel, kajti vedeti je treba, da je bil marsikdo po 48 ur na nogah, aJl pa celo še več.
Neki »frontar«, kateri je vse tri otroke oblekel z laškimi uniformami, je dejal ob priliki jeseniške birme 1. 1918».: cCadorna mi je vse otroke oblekel. Če bi vedel za njegov naslov, bi mu pisal, naj bj prišel še za birmanskega botra.c
Ženske v splošnem niso bile za ta posel, ker so s svojim preglasnim govorjenjem opo-jale straže na svojo navzočnost. Če so opazilo kje mrtvega vojaka ali pa od podgan razjedenega konja, so dvignile krik, tako da je bilo treba I>e4ati, ali pa biti pripravljen na »podkupovanje*. Bili so pa tudi taki, ki iz zavisti niso marali nikogar b seboj, posebno če so vedeli za dobro založene magacine. Taki so hodili popolnoma svoja pota, a prinašali so najboljše blago seboj. Ker je bilo na mnogh mestih po dvajset in še več telefonskih linij, je tak samostojen »frontar« na primernem kraju žice poreznl, potem pa se spravil v kako kaverno ter tam mirnodušno navijal vseh dvajset ali še več žic. Bil je tako krit pred straiami, katere niso mogle videli,
razr. Franjo Novak; na službo v 8. pomorsko-zrakoplovno poveljstvo, mornariško-tehnični podporočnik Maks Matek in tehnični poslevodja IV. razr. Vilko Klein; na službo v mornariški odred Divulje, mornariško-tehnični poročnik Rudolf Lang; na službo na kr. brod »Dalmacija«, korvetni poročniki Pavle Zupan, Rajko Valand, Stanislav Štiglic in Franc Breš; na službo na kr. brod »Hvar«, korvetna poročnika Josip Seselj in Gvidon Voh; na službo na kr. brod »Orel«, korvetua poročnika Joža Vrtačnik in Anton Javoršek; na službo na kr. brod »Kobac«, korvetna poročnika Vekoslav Mujdrica in Milan Zupančič; na službo na kr. brod Labod«, korvetni poročniki Avguštin Grošelj, Vinko Hudeček in Dragotin Ribar; na službo na kr. brod »Galeb«, korvetna poročnika Lojze Škufca in Anton Jukas; na službo v pomorsko-zrakoplovno šolo korvetni poročniki Franc Podboj, Bogdan Božič, Josip Polak, Otniar Krepel, Josip Cučič in Joža Kvac; na službo na kr. torpiljarko »T 5«, korvetni poročnik Ernest Blažon; na službo na kr. remorker »Močni«, korvetni poročnik Ladislav Kandare; na službo na kr. remorker »Silni«, korvetni poročnik Alfred Malbohan; na službo v brodarsko podčastniško šolo, korvetni poročnik Albin Hofbauer; na službo v pomorski arsenal, korvetni poročniki Stanislav Abram, Ivo Zekma in Luka Jurkovič; na službo v I. po-morsko-obalsko poveljstvo, korvetni poročnik Mirko Stipetoč; na službo v II. pomorsko-obalsko poveljstvo, korvetni poročnik Vinko Cikovski; na službo v poveljstvo mornarice, fregatni poročnik Danilo Hubmeier in začasno na službo na kr. brod »Vila«, poročnik bojnega broda I. razr. Vladko Naglič; na službo k poveljstvu Celjskega vojnega okrožja, pehotni kapetan I. razr. Rudolf Juvanc; na službo v generalni štab Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pehotni major Ivan Koprivec; ta vršilca dolžnosti ordonančnega častnika poveljnika Dravske divizijske oblasti, pehotni kapetan I. razr. Viktor Pavičič.
k Duhovne vaje za gdč. učiteljice in uradnice v Lichtenthurnovem zavodu bodo od 4. do 8. avgusta. Pričetek 4. av \ ob 6 zvečer. Iskreno vabljene!
k Velik požar na Sušaku. V nedeljo ob pol 6 popoldne je nastal v sušaški tvorniei papirja Sniith-Meynier velik požar. Ta tovarna je šele pred kratkim praznovala 100 letnico svoje ustanovitve. Ogenj je izbruhnil v podstrešju tvorniške mizarske delavnice, odkoder se je razširil na bližnje skladišče papirja. Prišli so takoj gasilci, ki so poskušali ogenj lo-kalizirati, kar pa ni bilo tako lahko, kajti ogenj se je že zelo razširil. Na pomoč je prišla tudi požarna bramba z Reke. Pozno v noč so gasilci poskušali rešiti vsaj stanovanja uradnikov, skladišče surovin in strojnico. Vrednost vsega tovarniškega kompleksa se ceni na približno 100 milijnoov dinarjev, vsa tovarna pa je zavarovana le na 25 milijonov dinarjev. Skoda, kolikor se je je dalo dosedaj oceniti, je zelo velika, ni pa še končno ugotovljena. Pri gašenju je požrtvovalno pomagalo tudi tovarniško delavstvo. Kako Je požar nastal, še niso mogli ugotoviti.
* Vlom v hranilnico. V Surčinu v Sremu je bila te dni izvršena velika vlomna tatvina. Neznani vlomilci so vdrli v tamkajšnjo hranilnico in odnesli iz blagajne 82.000 dinarjev gotovine, dalje menic za 1,700.000 Din ter 25 obveznic vojne škode. Zagrebška policija je uvedla obširno zasledovanje vlomilcev, o katerih misli, da se nahajajo najbrže v Zagrebu.
-k Morilec obsojen na smrt. V Sarajevu je bil v soboto zaključen proces proti Edhemu Groši, ki je trajal tri dni in za katerega je
da žica, vlečena od nevidne roke, izginja v jarku.
Najenostavneje delo pa je imel oni, ki je prišel v Kanal, ali še dalje doli ter z ruskimi ujetniki, ki so pospravljali vojno blago, napravil kupčijo. Ni bilo treba doeti, malo domačega »ruma«, par cigaret in pa nekoliko prsti, iz česar je takratni kruh pravzaprav obstojal. Dobil 8i v zameno poln nahrbtnik že nabrane žice in opravil si včasih celo pot v 24 urah.
Težavna stvar pa je bila, kako priti s polnim tovorom neopažen domov. Z osebnimi vlaki ni šlo. S temi so se »frontarji« pač vozili tja, nazaj pa so morali uporabljati druga prevozna sredstva, ako so hoteli, da so kaj prinesli domov. Z osebnimi vlaki so se le tedaj vračali proti domu, ako jim je straža ali »feldžandar ji« pobrali nahrbtnike že takoj na mestu.
Vpoštev so prišli torej le tovorni vlaki. Ti so bil skoro vedno popolnoma prazni. Kaj pa naj bi bili tudi vozili iz fronte? Frontarji so se bili že privadili skakati na vozeče vlake. Na postajah ni bilo varno lezW na vagone, ker bi jih lahko kdo slišal. Vendar, dokler ni vlak pasiral postajo Podbrdo, nisi mogel reči, da je šlo po sreči. Dostikrat je tu na zadnji postaji pred bohinjskim predorom posvetil v vagon varnostni organ in po tebi je bilo, če te je opazil. Razume se, da se je vse to vršilo le ponoči, najbolj primerna je bila temna, viharna noč. Takrat gotovo ni bilo nikogar blizu. Od Podbrda do Jesenic je Slo vse gladko. Tu pa je bilo treba zopet velike opreznosti, vse polno je bilo onih, ki so prežali na »fromtarje«. Dogodilo se je celo, in to ne samo enkrat, da je bila orožuiškn postaja na Jesenicah natančno obveščena, kdo je šel na fronto n kdaj se bo vrnil. Seveda, zavist tudi spada med zla, ki Jih ima v spremstvu vojna. Izdajstva pač nikjer na »vete ne manjka.	(Konec prih.)
frledler-teva
Jamnsa"
že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz n.^ maščobo.
Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreninicam in odgajn klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguranl Uporaba enostavna I Dobi se v
Drogeriji GrcgorlC, LJubljana
ali
'Nada« Kolar i Gabric. Suboiica, tel. 037.
Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din
vladalo ogromno zanimanje prebivalstva. Gro-ša je bil obtožen, da je umoril slugo okrajnega glavarstva Milana Milutinoviča in se je temu procesu v gotovi meri pripisoval celo politični pomen. Sodni senat je po govorih državnega pravdnika in braniteljev obsodil Edhema Grošo na smrt na vešalih, njegovo priležnico, Slovenko Pavlo Jelenovo pa na dva meseca zapora radi nasprotovanja in žaljen ja oblasti. Branitelji so prijavili priziv in ničnostno pritožbo.
k Očeta sta ubila. V Sremsko Mitrovico so pred dnevi pripeljali v zapor brata Lim-bocki, ki sta ubila svojega očeta v trenutku, ko je ta hotel ubiti svojo ženo in enoletnega otroka. Kakor oba ubijalca pripovedujeta, je do zločina prišlo na sledeč način: Matija Lim-bocki, veleposestnik v Irigu, je bil zelo premožen mož. Pred kratkim pa se je že v sivi starosti pričel spominjati svoje mladosti. Mladost, razuzdana norost, pijančevanje, kvan-tanje — je stari Matija pri sebi pogosto ponavljal — dal bi vse, kar imam za en sam dan svoje mladosti. Domačini se niso sprva mnogo zmenili za njegove besede, toda ko je hotel te besede spremeniti v dejanje, so ga opozarjali na nesrečo, ki bi mogla slediti iz tega. Matija je samo odkimal z glavo in nadaljeval s ponočevanjem. Končno je prodal zadnji košček svojega posestva in ga zapil. Pozno ponoči je prišel domov in pričel brez povoda tepsti svojo ženo, ki je imela v naročju enoletnega otroka. Oba starejša sinova sta hotela to preprečiti, toda starec je pričel tepsti tudi nju, tako da sta morala pobegniti iz hiše na dvorišče. Tedaj je Matija ^grabil svojega enoletnega otroka in ga ho^J* vreči skozi dvojno zaprto okno. Ko je mati to videla, je obupno zgrabila otroka in pobegnila z njim na dvorišče. Matija je ves bled od togote in s krvavimi očmi stekel za njo. V desni roki je držal visoko nad glavo oster kuhinji nož. Ko sta sinova to zapazila, da hoče oče ubiti mater, je starejši zgrabil sekiro in z obupnim udarcem udaril očeta po glavi. Mlajši sin je zgrabil nato lopato in pričel z njo tolči očeta, dokler ni izdihnil. Ta strašna in krvava družinska žaloigra je vzbudila umevno veliko pozornost. Brata sta se sama prijavila orožni-štvu, ki ju je aretiralo in izročilo v zapore v Sremski Milrovici.
k Malinovec pristni dobite na tehtnico v
drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
k Bolnim na živcih ter duševno bolnim
povzroči izredno mila naravna »Franz-Josef«-grenčica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Glasom izkušenj slovitih zdravnikov za živčne bolezni se najnujnejše priporoča poraba »Franz-Jose f«-vode tudi pri težkih obolenjih možgan in hrbtnega mozga. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
Špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni
dr. France Lesar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 3t. 14 ne ordinira do 23. avgusta
Ciublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Nočno službo imata: Sušnik na Marijinem
trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
* » ♦
© Razburljiv prizor na Ljubljanici V nedeljo ves dan se je v vseh Ljubljančanom dostopnih vodah kar trlo kopalcev. Letos je poleg Sore prišla v modo zopet Ljubljanica, ki prejšnja leta ni bila bogvc kaj priljubljena. Na bregovih Ljubljanice se solnči vsak dan vse polno kopalcev skoro tik od Opekarskega mostu pa daleč gori za kopališčem. Morda največ obiska pa je bila Ljubljanica letos deležna preteklo nedeljo. Med kopalci je bilo seveda mnogo tudi neplavačev, ki ne poznajo tipične lastnosti Ljubljanice, namreč, da ti kar v sredi struge zmanjka tal in se potopiš v globino, če ne znaš plavali. Neka precej debelušna gospodična ie v nedeljo popoldne nb »SniH« zašla tako v strugo in se pričela potapljati. Na pomoč sta ji takoj priskočila njena mlajša
brata, ki sta sicer plavača, nista pa mogla dvigniti svoje težke sestre iz vode. Potapljajoča se gospodična se Je bratov krčevito oklenila in na sredi struge se je nudil gledalcem na bregovih prizor, poln obupa in borbe za življenje. Bregova sta bila v trenutku polna kopalcev. Nekaj hipov so plavači ie oklevali, takoj nato pa je bila vsa struga polna vrlih reševalcev, ki so vso potaplijajočo se trojico spravili k bregu in na suho, za kar so želi priznanje vseh navzočih. Ker so se v splošnem razburjenju raznesle vesti, da je nekaj oseb že utonilo, to plavači nato še dolgo iskali, potapljajoč se, njihova trupla, seveda brez uspeha.
0 Gostiln, kavarn, kleti in podobno je po »Adresarju« v Ljubljani 223.
O Društev s sedežem v Ljubljani imamo po »Adresarju« vsega skupaj 437.
O Časopisov izhaja v LJubljani po »Adresarju« 93.
0 Z razglasne deske. Na razglasni deski mestnega magistrata je objavljenih več novih razpisov vojaških oblasti glede dobave cementa, paprike, desk in prodaje 2200 hrastovih debel.
O Zahvala. Ob priliki smrti naše ljube hčere in sestre Terezije izrekamo vsem onim, ki so jo obiskovali v njeni dolgi bolezni in jo spremili k večnemu počitku, našo prisrčno zahvalo. — Rodbina Slokan, Ljubljana, Stari trg.
0 Vincencijevl konferenci v Sp. Šiški je daroval g. Fran Orehek, ravnatelj Vzajemne posojilnice — 100 Din namesto venca na krsto pokojni ge. Antoniji Keršič. — Bog povrni!
O Vlom t Dalmatinovi ulici. Nedeljsko popoldne, ko je bila večina ljubljanskih prebivalcev z doma, je izrabil drzen vlo . ilec in si poiskal primeren plen, s katerim se je prav uspešno okoristil. Vdrl je v stanovanje davčnega upravitelja Leona Ozimiča v Dalmatinovi ulici št. 7 in odnesel od tam za približno 5000 Din zlatnine in dragocenosti. Gospod Ozimič se sedaj ne nahaja v Ljubljani in tudi njegova soproga je v nedeljo popoldne odšla z doma. Doma je ostala le služkinja, ki se je po lastnem zatrjevanju le za pol ure od• i-nlla in odšla k neki drugi stranki v isti luši. Ta čas se je prikradel v stanovanje viomileo. Vrata v stanovanje niso bila zaklenjena, ▼ zaklenjeno sprejemnico pa je vlomilec vdrl z železnim drogom, s katerim je izbil vrata iz tečajev. Iz sprejemnice je brez ovire vdrl v spalno sobo, kjer je vlomil v predal. Pobral je iz nJega zlato zapestnico, zlato težko verižico i obeskom, zlato tenko verižico za damsk« naočnike, moški poročni prstan z dragocenim kamnom, par zlatih starih uhanov, dva dam-ska prstana, eden z briljanti, zlata morska
verižica in 200 Din gotovine. Policija je ukrenila vse potrebno, da ujame vlomilca, kateremu to že na sledu.
0 Nesreča. Mestni delavec, 601etni Frano Torkar, je v nedeljo popoldne omahnil na stopnicah Vrhovčeve gostilne na Poljanski cesti št. 58, padel na tla in omedlel. Dobil je hude notranje poškodbe. Torkar je bil trezen in je nesreči iskati vzrok v njegovi starosti.
0 Dve telesni poškodbi. Na Viču sta se prepirala in tepla 181etni Rajko V. in 16letni Ludvik P. V pretepu je Rajko izpodnesel Ludviku nogo, nakar je ta padel in si zlomil desno roko nad zapestjem. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. — Delavka Milka L. je pred dnevi tirjala mestnega uslužbenca Joška S. za povračilo dolga. S. pa ji je Mesto denarja odštel celo vrsto udarcev v obraz. Milka ga je sedaj ovadila radi telesne poškodbe.
0 Huda nesreča kolesarke. 191etna uradnica Antonija Ojsterc se je v nedeljo ob 6 zvečer vozila s kolesom po Holzaplovi ulici proti Ilirski ulici. Na križišču Holzaplove in Ravnikarjeve ulice se je zadela v neki osebni avto. Ojsterčeva je padla na tla in se pri padcu hudo ranila na glavi, hrbtu in rokah ter si ■trgala obleko. Nezavestno deklico je dvignil neki gospod — šofer je z avtom medtem Je odbrzel dalje — in jo spremil v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Krivdo na nesreči ima šofer, ki je vozil po levi, mesto desni strani ceste. Ker je številka avtomobila znana, policiji ne bo težko izslediti neprevidnega av-tomobilista.
O Tatvina kolesa. Akademik Oton Bam-berg je v nedeljo dopoldne pustil na hodniku I. nadstropja hiše št. 16 na Mestnem trgu žensko kolo znamke »Hermes«. Kolesa se je brž polastil neznan tat in z njim izginil. Kolo je bilo vredno 1500 Din.
O Manjše tatvine. Heiena Šetina, doma iz Kamne gorice pri Št. Vidu, je prišla v soboto dopoldne na ljubljanski trg prodajat svoje deželne pridelke. Spotoma je kupila več kotenine, katero so ji v trgovini zavili v papir. Na trgu pa ji je neznan zlikovec ta zavitek izmaknil. Setinova trpi 200 Din škode.
© Policijski drobiž. Aretirani sta bili dve ženski radi tajne prostitucije, neki Joško Z. radi suma, da je ukradel nekemu balinarju v Šiški iz žepa 70 Din in neki Kočevar, ki je krošnjaril brez dovoljenja. — Ovadbe navajajo slučaj homoseksualnosti, zaplembe puške^ tri prestopke obrtnega reda, devet prestopkov avtomobilskih predpisov in dvanajst prestopkov cestno-policijskega reda. Deset trgovcev je bilo ovadenih radi prestopkov zoper pravilnik o zapiranju in odpiranju trgovin.
| malobrseden. melanholičen in potrt. Baje je izvršil samoumor v stanju duševne depresije in zmedenosti.
□ Um se mu je omraiil. V ponedeljek se je nenadoma zmešalo 26letnemu učitelju g. Leopoldu V., stanuječemu v Trstenjakovi ulici. Rešilni oddelek pa je po dveurnih naporih odpeljal v bolnico.
□	Delo dobijo pri mariborski Borzi dela: 4 hlapci, 4 viničarji, t tapetnik, 1 čevljar, 3 mizarji, 1 kol ar, 1 kovač, 2 sodarja, 2< Žagarja, 1 mesar, 20 pomožnih delavcev za zgradbo železnice, več vajencev (mizarske, sodarske, tapetniške. mesarske, soboslikarske, kotlarske in pekovske obrti), 8 kuharic, 7 služkinj, 1 hotelska kuharica, 12 šivilj, 1 frizerka, 1 natakarica, 3 šiv. vajeuke, 3 dekle, 1 prodajalka s kavcijo.
□	Aretirani so bili preko sobote in nedelje: Franc R., radi nedostojnega vedenja, Leo R. radi ekscesa v lokalu ter Štefan M. in Ivan K. radi razgrajanja. Torej suša tudi tu. — Prijav pa je cel kup in sicer radi goljufije, hazarane igre, poškodbe tuje lastnine, pusjega zapora, prekoračenja policijske ure, cestno-policijskega reda, obrtnega reda, auto-reda, kaljenia nočnega miru, pretepa, pasjega zapora, otroka brez nadzorstva, samoumora, umoboluosti in najdbe.
Strašno neurje v kamniški okolici.
V nedeljo proti večeru okrog šestih so se pričeli zbirati težki in temni oblaki nad kamniško okolico od dveh strani: od kamniških planin sem in iz Gorenjske. Kmalu po 6 se je vlil najprej dež, grmelo in bliskalo je, da je slepilo vid in smo zdaj zdaj pričakovali požarnega alarma, češ da je treščilo kam. Ne dolgo potem se je prvikrat usula toča, najprej drobna, pa je malo prenehala; nato pa je par minut kasneje tretjič prišla in uničila še ono, kar ni že prvi in drugi pot bilo uničenega. V občinah Zalog, Nasoviče, Lahoviče in Suhadole, pa tudi v Kaplji vasi, je toča pobila večji del vsega pridelka, kar ga je bilo zunaj. Koruzo je stolklo in oklestilo tako, da niti za
košnjo ne bo, v Nasovičah in Lahovičah je zbila v tla travo, da ne bo nobene košnje več. Skoda je velikanska in se v prvem hipu niti prav oceniti ne da. Fižola ne bo v teh občinah popolnoma nič, oves je uničen, enako proso, celo nekaj že požete pšenice po kozolcih je oklestene. Sadje je vse na tleh. Pomoč tem krajem je nujna I Za škodo so se že zainteresirali poslanci, med njimi posl. Stercin in Novak, ki sta si na licu mesta že včeraj ogledala škodo in zaprosila na merodajnih mestih za pomoč. Tem potom se obračamo na vse javne oblasti, naj prizadetim krajem priskočijo la pomoč takoj in v Izdatni meri, da ne bo gorje preveliko)
Maribor
□	Zadružni tečaj za duhovnike, ki ga prireja ljubljanska Zadružna zveza, se te dni vrši ▼ mariborskem dijaškem semenišču. Udeležuje se ga okoli 30 duhovnikov. Tečaj je včeraj ob 10 otvoril s primernim nagovorom narodni poslanec dr. Hohnjec. Tečaj bo trajal štiri dni.
□	Plavalne tekme na Dravi. Kakor znano, so se vršile pretekli teden plavalne tekme na Dravi v Kristyanovem kopališču in sicer v dveh kategorijah: dame 300 metrov, gospodje pa 1000 metrov. Od gospodov je zmagal g. Miha Hart-lieb, ki je preplaval progo v času 4:32; od dam
ga mlada in zelo nadarjena plavalka gdč. Roza arner, ki se je udeležila tudi tekme za gospode in dospela kot druga na cilj v času 4:37. Kakor izvemo, se bodo plavalne tekme še organizirale, za kar vlada med mariborskim športnim občinstvom zelo veliko zanimanje. Tako se bo vršila druga plavalna tekma v nedeljo, dne 5. avgusta t L in sicer na progi 1500 metrov. Izgleda torej, da se ie plavalni šport v našem mestu že precej razmahnil in da bo intenzivna organizacija takih plavalnih tekem zanimanje za to športno panogo še znatno stopn jevula.
□	Pri dirkah, ki jih je priredilo tukajšnje kolesarsko društvo »Perun« na progi Maribor-Celje, je v Konjicah padel s kolesa 27-letni Valentin Šibenik, trgovski pomočnik, in si zlomil desno ključnico. Kljub temu pa je nadaljeval še 30 km dolgo pot in prispel kot prvi na cilj.
□	Poročili so se pretekli teden: Kovačec Josip, varnostni stražnik z gdč. Leopoldino Mavčič, trg .pomočnico. — Ornik Edvard, trgovski pomočnik, z godč. Kašun Otilijo, šiviljo. — Končan Franc, kamnoslikar, z gdč. Welt Josipino, delavko.
□	Cirkus Kludtki/ pride danes v Maribor. Prva predstava se vrši jutri. Za cirkus vlada med občinstvom kar največje zanimanje, posebno raditega, ker si je že pred dobrim mescem na njegov račun privoščil neznanec poseben »špas«, o katerem smo že izčrpno poročali in ki je bil za nekatere tukajšnje podjetnike precej drag in pa ker je omenjeni cirkus eno največjih podjetij te VTste. Velikanksa cirkuška koloniju bo taborila na igrišču pri Magdalenskem parku. Pa bo zopet nekaj za dcco in mladino ter radovežneže sploh!
□	Smrtna kosa. Umrli sta: Zaveršnik Marija, zascbnica, stara 68 let; Pogreb bo dane* ob
17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Wa-gner Marija, soproga strojevodje, stara 65 let Pogreb bo danes od 16 na pobreškem pokopališču.
□	Orli-starešine. V četrtek ob pol 8 telovadba na semeniškem vrtu. Za Hoče! Vsi!
Orli! Telovadba ob torkih, četrtkih in sobotah ob pol 20 v gimnazijski telovadnici. Udeležba obvezna za vse!
□ Dobrodelno tombolo je priredila v nedeljo, dne 22. t. m. požarna hramba v Pobrežju. Dobitke so dobili po vrsti: gospa M. Fritz iz Studencev šivalni stroj, sin šolskega sluge O. Obran kolo, sin poštnega uslužbenca M. Letonje iz Pobrežja pohištvo, delavec A. Jarc iz Zirkov-cev seženj drv, mizar F. Petek iz Pobrežja svinjo, šesti dobitek (ročni voziček) pa železničar N. Nudi iz Tezna.
□	Aretirali je bil neki L., poštni uslužbe-nec-dnevničar, ker je kradel priporočena pisma, v katerih je bil denar. Aretiranec je krivdo priznal in je bil oddan v sodne zapore.
□	Smrt v valovih Drave. V nedeljo popoldne se je kopal na kopališču Kntrica v Studencih, ki se nahaja v bližini Felberjevega otoka, zidarski vajenec Maks Zamud, star 17 let. V bližini otoka ga je nenadoma prijel krč in predno je prišla pomoč, je utonil.
□	Slaboumen deček v valovih Drave. K Dravi pri meljskem brodu je prišel v nedeljo popoldne 7 letni deček Jospi K., ki je malo slaDo-umen. Od doma je baje kar izginil, ne da bi stariši za to vedeli. Pa se je igral pri majhnem prevoznem čolnu, pri tem na je izgubil naenkrat ravnotežje in padel v vodo. V trenotku so ga valovi odnesli za 100 m od brega. Brodar Ivan M., ki je ravno pre/ažal veliko ladjo od desnega brega proti levemu, ie takoj spoznal pretečo nevarnost, ker se je deček že potapljal in si nI mogel pomngati, in odpel rešilni čoln od večje ladje ter hitel potapljajočemu se dečku na pomoč. Od druge tram pa je v istem trenutku priplaval neznan moški, ki je tudi spoznal veliko nevarnost ter rešil z brodarjevo pomočjo 7-let-nega dečka iz smrtnega objema Dravinega va-lovja.
□	Na kljuki se je obesil v nedeljo popoldne 62 letni Ivan Vlah, strugar v delavnici drž. železnic. Na kljuki visečega sta ga našla ob 22 zakonca V;, stanujoča na Rndvunjski cesti 6, pri katerih je obešenc-c stanoval kot podnajemnik. Mož je bil sicer vesele narave, zadnji teden pa je po izpovedbi obeh zakoncev naenkrat poetal
Cel/e
& Zahvala Nj. V. kralja. Na izraze udanosti Nj, V. kralju, ki jih ie izrazil Jubilejni ljudski tabor v Žalcu, je včeraj došel sledeči odgovor: Go-spodinel Prijatno dimut izrazima odanosti podne-senim prilikom proslave 60f<odišnjice ljudskog tabora v Žalcu Nj. V. Kalj blagovolco )e narediti, da se izjavi srdačna zahvalnost. — Ministar dvora: Podpis.
& Radi ialovanja za pokojnim g. župnikom Janezom Čemažarjem odpade za nedeljo dne 29. t. m. pri Sv. Ani nad Teharjem napovedana orlovska prireditev.
JSr »Samo« 13 prijav radi napak med vožn|o je prošlo nedeljo zaznamovala celjska policija. Tej visoki Številki je nekoliko kriva zvezdna kolesarska in motociklistična dirka, ki se je tega dne
vršila v Celja in ki je tudi sicer _ vsaj s silnim
Topotanjem motorjev — povzročila mnogo pozornosti. Med prijavljenimi so največ taki, ki sc jim je med vožnjo preveč mudilo, nekaj pa tudi takih, ki ne poznajo zvečer luči na vozilih. Soveda bodo vsi plačali kazen in je tako zelo prav. Saj je skoro že neznosno, kaj sd razni vozači — posebno moto-ciklisti — v Celju že dovolijo. Posebno na Krekovem trgu in v Razlagovi ulici je včasih ropot, da človek ne sliši človeka, da o silnem prahu niti ne govorimo. Tu je na mestu samo eksemplarično kaznovanje
& Izgubljeno. V Celju je bilo zadnje dni izgubljeno: 1 mala srebrna ura z enim pokrovom v približni vrednosti 150 Din, 1 ženska dvokrovna zlata ura starejšega datuma z rmenim zapestnim jermenčkoin, 1 mala denarnica iz švedskega usnja, temnorjave barve z medeno zaponko. Denarja v njej ni bilo, pač pa več spominkov.	j
iS Kljub neznosni vročini lahko ugotovimo, da se krog čitatcljev Ljudske knjižnice na Cankarjevi cesti 4 v poletnih mesecih ni zmanjšal, temveč celo povečal. Ker je knjižnica odprta vsak delavnik med 5 in 7 zvečer, je mogoče vsakomur se je posluževati. Knjižnica ima razmeroma bogat mladinski oddelek, obširni pa so tudi oddelki zgodovine, dramatike in poljudno-znanstvenih razprav iz raznih polj znanstva.
gospodarstvo
KONKURZl IN LIKVIDACIJE
Konkurz je razglašen o imovini tvrdke: Šum-sko-go?podarsko d. d. v Vinkovcih radi terjatve 1.1 milj. Din; nadalje o imovini »Banatske parne ciglane« v Novem Bečeju (ust. 1919, 2 krožne peči kap. 0.1 milj. Din); o imovini Konrada Kremena iz Mariolane, okraj Vršac; o imovini Ivana Floda, krojača v Osjeku; odsvojitvena prepoved: tvrdka Beata (Gertruga Foermaček), Zagreb;
Robert Abele, Zagreb.
» • »
Za osnovanje termlnske blagovne borze. V soboto se je vršila v Zagrebu konferenca glede osnovanja terminske blagovne borze v Zagrebu. Sklenjeno je bilo, da se blagovno poslovanje v Zagrebu razširi tudi na termine in se tako osvobodimo budimpeštanskega trga — Svoječasno je podvzela za to akcijo tudi novosadslta borza a brez uspeha.
Iz naše mornarice. 5Se večkrat smo imeli priliko poročati o naglem razvoju naše mlade trgovinske mornarice. Iz hrvatskih listov posnemamo: Dne 20. t. m. je bil v Glasgowu spuščen v morje parnik »Žiga Kopajtič«, last Jadranske plovidbe; novi parnik iste družbe »Prestolonaslednik Peter« se sedaj ureja na Sušaku. Nadalje je na Sušak prispel novi parnik »Oceanie« »Vila« (8382 br. reg. ton). Parnik bo služil za promet med Sušakom in Kanarskimi otoki. »Jugoslovensko - amerikanska plovidba« javlja, da se nahaja v Glasgowu v gradbl njen deseti parnik »Tomislav« (noai tovora 10.000 ton) in bo to tudi njen največji parnik.
Urad za nabavo premoga je osnovan v Belgradu pri vlačilnem odseku strojnega oddelka GL železniškega ravnateljstva.
Tvornica umetne svile. V Bosno (Teslič) so prišli eksponenti angleškega kapitala (ali »British Celanese« ali »Courtaulds« skupina?) in se govori o ustanovitvi tvornice v naši državi. Kakor znano, se največ umetne svile izdela iz celuloze, katere producira Bosna v velikih množinah Konzum umetne svile pri nas ni velik, pač pa hitro narašča. Tako je znašal uvoz prediva iz umetne svile leta 1926. 141 ton, lani p že 291 ton. Ni pa v naši statistiki zunanje trgovine izkazan uvoz tkanin iz umetne svile. Kolikor nam je znano, se uvaža pre-divo umetne svile za Jugočeško v Kranju in Bel-grajsko tekstilno industrijo (ki spada v Jugomaut-nerjev koncem). TI dve podjptji sta lani, kakor smo svoječasno poročali, začeli izdelovati tkanine iz umetne svile in njih kapaciteta zadostuje za po-kratje vseh potreb naše države.
Poštnočekovni promet v juniju t. 1. je znašal 41483 milj. Din (maja 4361.96), od tega brez gotovine 46.74 (46.24) %. Vloge bo se v juniju znižale od 619.1 na 504.1 milj. Din, stanje računov pa se je povečalo od 15.796 na 15.927. V Ljubljani je število računov padlo od 4851 na 4834, istočasno pa Je v Zagrebu naraslo število računov od 4863 na 4883, v Belgradu pa od 2910 na 2945. V hranilnem
Erometu so vloge narasle od 28.65 na 29.5 milj. lin, število knjižic od 28.933 na 29.498, tako da znaša sedaj povprečna vsota vloge 1000 Din.
Is klobužarske industrije. Znani dunajski koncem Keller-Stemberger, ki ima kakor znano tudi v Sloveniji tovarno slamnikov (Stemberger & Mellltzer, Domžale), je kupil večino delnic Bossi, znane tovarne klobukov na Dunaju.
Starokronske Ješko-jugoslovanske terjatve. V septembru t. 1. se začno med našo državo in Češkoslovaško pogajanja za sklenitev konvencije o ureditvi Btarokronskih obveznosti med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Belgrajsko zunanje ministrstvo je po poročilih praških listov interveniralo, da se procesi čeških upnikov napram jugosl. dolžnikov
Nora d. d. v Osjeku Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev družbe: »Hrvatski Dom«, d. d. v Osjeku z gr. in se vrši 12. avg. ustanovni občni zbor.
Uradni dan Okrajnega gremija trgovcev v Celjn za člane trgovce v gornjegrajskem okraju se vrši dne 26. julija 1928 ln sicer dopoldne v Gornjem gradu v gostihni pri Veršniku od 9 do 12. Popoldne od 2 do 5 v Mozirju v gostilni pri »Pošti«. — Načelstvo.
Prevoz vzorčnih kovBegov trgovcev in trgovskih potnikov kot potniška prtljaga. Zbornica za TOI Je prejega od gl. ravnateljstva drl železnic v Belgradu naslednje obvestilo: Zeleaniška tarifa predvideva v § 80, I. del pod II. b, da Je za potniško prtljago smatrati tudi vzoroes koje nosijo ■ seboj v trgovske svrhe trgovski potniki in pri katerih je že po načinu zavoja razvidno, da so samo blagovni vzorci. Medtem se ie pa ugotovilo vei primerov, da se je oddajalo železnici v odpravo kot vzorce tudi blago za prodajo, da se je na ta način izognilo plačanju prevoziiine za ekspresne pošiljke. Da bi se v bodoče onemogočile zlorabe, je ravnateljstvo določilo, da je od 1. septembra 1928 pri prejemu pošiljk kot vzorce zahtevati od pošiljatelja, da pokaže legitimacijo, ki naj vsebuje: 1. sliko trgovskega potnik*, Si. njegovo iiue in pri-
imek, 3. ime in sedež firme, 4. podpis trgovskega poUiika, 5. žig in podpis tvrdke in 6. žig in podpis zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. Generalno ravnateljstvo železnic je o tem že obvestilo vse železniške postaje.
Rorsza
Dne 28. Julija 1028.
' uKNAR
Na deviznem tržišču je bil danes znaten promet, zlasti v devizi London. Tečaja Dunaja ln Londona sta popustila, dočim se je Praga učvrstila. Kakor običajno je bilo privatno blago v devizah Trst in Newyork, tudi v devizi Budimpešta.
Devizni teCajl ne ljubljanski borzi
23. julija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 20. VIL
Amsterdam	_	2290.75	M.	
Berlin	1357. —	1360.—	1358.50	1358.50
Bruselj	—	793.09	—	—-
Budimpešta	989.50	992.50	991.-	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	801.13	804.13	802.63	802.78 '
London	276.40	277.20	276.80	276.82
Newyork	66.81	57.01	56.91	56.90
Pariz	—	222.80	—	222.62
Praga	168.27	169.07	168.67	168.82
Trst	297.—	299.—	298.—	298,—
Zagreb. Berlin 1367—1300, Curih 1094.10— 1097.10, Dunaj 801.18-804.13, London 276.40-277.20, Newyork 56.707-56.907, Pariz 221.80-223.80, Praga 168.27—169.07, Trst 296.98—298.98
Curih, Belgrad 9.13, Berlin 123.95, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.17, Dunaj 72.90, London 25.24875, Newyork 519.25, Pariz 20.33, Praga 15.3925, Trst 27.206, Sofija 8.75, Varšava 58 20 Madrid 85.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45625, Kodanj 189.40, London 34.455, Milan 37.1,15, Newyork 708.90, Pariz 2T7.756, Varšava 79.46. Valute- dolarji 706.60, francoski frank 27.88, lira 37.82, češkoslovaška krona 20.99375.
Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.35, Pariz 132, London 164.10, Newyork 33.75.
Dinar: Newyork 175.95, Berlin 7.88, London 276.50.
Trst. Belgrad 33.50-33.60, Dunaj 267.50— 272.50, Pariz 74.75-74.85.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—176, Vevče 105 den., Ruše 26—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84)—89.5, Prašte-diona 95—95.25, Ljublj. kreditna 126—130, Gut-mann 205—215, Slavex 108, Slavonija 11—12, Trbovlje 460—470, Narodna banka 6660—6850 Drava 386—390, Brod, vagon 805.
Belgrad. Vojna odškodnina 437—437.28, 1% invest. posoj. 89—89.50, agrari 55—55.5.
Dunaj. Podou.-savska-jadran 81.56 Zivno 109.25, Alpine 41, Leykam 9.30, Trbovlje 58.35, Kranjska industr. 87.25, Mundus 1.78.
BLAGO.
LJubljana. Les: Trami merkantilni 5-6. 6-7, 6-8, 7-9 fko vag. meja 1 vag. po 300, trami merk. 4-4, 4-5, M, 6-7, po kupčevi noti fko vag naklad, post. 1 vag. po 270, deske smreka-jelka 24 mm moute fko vag. nakl. post. 1 vag. po 500, drogovi 10—12 cm, premer na vrhu 5—6, spodaj 10—12 cm fko Sušak 1 vag. po 400. Zaklj. 4 vag. Tendenca čvrsta.
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš stara 78-79 kg 2% 880—382.50, nova za jul. 305-307.50, za avgust 800—302.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 525—530, koruza nova 340 —845, oves baš. zdrav reSetan 280—286, Zaklj. 2 vag. pšenice in 1 vag moke. Tendenca neizpreme-njena.
Novi Sad. Pšenica bač., srern. 246—250. avg. 245-250, potiska 260—252.50, ban. 237.50—242.50, avg. 242.50—245, Ječmen sr. 202.50—205, ban. 205 —207.50, koruza bač. 292.50, moka 0 g 890—100. št. 2 370-380, št. 5 350—360, št. 6 810-320, št. 7 205-270, it 8 180-190, otrobi 150-160. Promet: 44 vag. pšenice, 7 vag. moke, 4 vag ovsa, 18 vagonov otrobov.
Budimpešta. Tendenca: pšenica cenejša, rž bolj čvrsta. Pšenica okt. 28.36—28.30, zaklj 28.80— 28.82, marec 80.60—30.62, zaklj. 30.60—30.62, rž okt. 25.2fl—25.85. zaklj. 25.32- 25.84. marec 27.10-27.14, zaklj. 27.12 27.14, koruza julij 29.70-29.76, ftvg. 2U.7U, maj 26^4—25.92, zaklj. 26.92—26.94.
wm mhnfeh vrvenkhs
Kolonija naprodaj
V	londonskem časopisu »The Outlook« objavlja R. Walls o portugalski koloniji Njassa članek, ki odkriva tipična načela in metode Evropcev nasproti deželam nekulturnih narodov, ki si jih prilaščajo zgolj po pravu močnejšega nad slabejšim. Walls piše:
V	teku letošnjega leta pride na trg kos zemlje v tropični Afriki, ki meri skoraj 90.000 kvadratnih milj. Ozemlje zavzema severni del Portugalske Vzhodne Afrike, leži med jezerom Njassa in Indijskim oceanom in je znano kot Portugalska Njassa. Ljudska govorica jo označuje kot del Mozambiques-a, dasi jc njena uprava od uprave pokrajine Mozambique ločena.
Ozemlje je del dežele, ki je I. 1891. o priliki velike razdelitve Afrike med evropske države, pripadla Portugalski. Portugalska jc svojo zahtevo po tej pokrajini utemeljevala s tem, da so jo Portugalci najprej odkrili in na otoku Ibo ob oDali ustanovili trgovinsko postojanko 1 u,aka evropska država, ki si je pridobila kako ozemlje v Afriki jc bila obvezana, deželo odpreti prometu in ustanoviti primerno upravo. Portugalci pa niso imeli sredstev za razvoj tega obsežnega ozemlja, zato so pokrajino Njassa dali v zakup neki privilegirani družbi, da bi jo upravljala in izkoriščala.
Ta družba, ustanovljena 1. 1893-, je uredila v zalivu Pemba dobro naravno luko: Port Amelia. To naj bi bil glavni sedež družbe in glavno mesto pokrajine. Toda dežela ni imela nobenih gmotnih virov: ni bilo rudnin, a za poljedelstvo je večji del ozemlja mnogo pre-suh. Sredstva privilegirane družbe so bila kmalu izčrpana.
Potem so prišli za deželo slabi časi. Na podlagi svoje koncesije je smela družba ustanavljati poddružbe in dežela ie postala popri-šče, na katerem so tekmovali med seboj razni ustanovitelji in prodajalci delnic. Razširjala so se goljufiva poročila o velikem mineralnem bogastvu, »odkrili« so premog in petrolej, delali načrte za železnico do jezera Njasa, »merili« so za poljedelstvo ugodna ozemlja in ustanavljale so se različne družbe, da bi ta naravna bogastva izkoriščala. Vse te družbe so druga za drugo propadle. Večji del podpisanega delniškega kapitala je šel v žepe ustanoviteljev, ne da bi bila imela dežela kakršnokoli korist od tega in ne da bi se bila dežela zemljepisno raziskala.
Samo ena izmed preddružb je imela nekaj časa uspeh. Ali na kakšen način? Zganjala ,'e skupaj nevedne in stradajoče domačine iz notranjosti in jih izvažala kot delavce za zlate rudnike v Witwaterskem obrobnem gorovju. Toda ubogi oslabeli domačini nikakor niso bili sposobni za trajno težko delo ali za življenje v netropičnem podnebju. Umrljivost med izseljenci je bila zato izredno velika. Samo malo-kateri se je vrnil v Njasso in slednjič so ej neprikriti trgovini s sužnji vendarle napravili konec. Vsekakor šele takrat, ko se ta trgovina več izplačala ni, ker je bila dežela najboljšega moškega prebivalstva oropana.
Med svetovno vojno so zgradili v Njassi nekaj poti za avtomobile, ki jih je pa lca eje prerastlo bodeče grmovje, ki pokriva celo deželo. Večji del Njasse je še neznan, domače prebivalstvo je zelo maloštevilno in ne zadostuje za gospodarsko izkoriščanje dežele.
Koncesija privilegirane družbe ugasne v tekočem letu; sama in njene poddružbe so bankrotne, kakega imetja nima nobena. Port Amelia so porušili viharji in ni preostalo drugega kakor par bornih koč, ki se pečejo na solncu.
Zelo neverjetno je, da bi bilo portugalski vladi kaj ležeče na tem podjetju ali da bi ho-
tela celo sama poizkusiti, da bi to ozemlje odprla prometu. Na drugi strani bo pa nacijo-nalni ponos Portugalcem branil, da bi hoteli ozemlje prepustiti komu drugemu; ohranili ga bodo vsaj kot spomenik svoje prejšnje veličine. Toda spričo hitrega razvoja Afrike pa tudi ni mogočo, da bi tako obsežno ozemlje služilo samo kot mavzolej. Predlagalo se je že, da naj bi Portugalska odstopila Njasso Angliji za poravnavo vojnih dolgov, toda taka rešitev bi gotovo povzročila politične zaplet-ljaje. Nemčija se živahno poteguje za afriška ozemlja in je dobro poučena o možnostih, ki jih daje Njassa za poljedelstvo. Brez dvoma bo zato igrala ta pokrajina šc pred koncem tekočega leta vlogo v mednarodni politiki.
Otvoritev pirenejskega predora
Dne 18. julija 1928 so ob navzočnosti francoskega predsednika Doumerguc-a in španskega kralja Alfonza najslovesneje otvorili veliki pirenejski predor, ki veže Francijo in Španijo. Slovesnost so izkoristili za manifestacijo francosko-španskega prijateljstva.
Predor, ^rvi v Pirenejah, skrajšuje zvezo med Madridom in Parizom za 26 km, zvezo med postajama Pau in Saragossa pa za 165 kilometrov. Vse dosedanje železniške zveze med Francijo in Španijo teko po ovinkih po atlantski ali sredozemski obali. Novootvorjena proga gre naravnost preko Pircncj. Na francoskem ozemlju so morali zanjo zgraditi štiri železne mostove 37 do 60 metrov dolge, 30 metrov visok viadukt in 15 tunelov, enega od teh v obliki vijaka in dolgega 1792 m. Mejo prekorači železnica v mednarodnem predoru pri Somportu, ki je dolg 7875 m in leži 1000 m
Notranjost nove pevske dvorane na Dunaju,
ki so jo zgradili za veliko pevsko prireditev Nemške pevske zveae.
poprečnega meščana vašega poklica. V nekaj dneh dobite šest strani obsegajoč popis vašega zdravstvenega stanja s potrebnimi zdravstvenimi navodili. Ako boste tako dalje živeli, kakor doslej, boste dosegli 52 ali 53 let starosti. Če sc boste pa ravnali po mojih enostavnih navodilih in premagali kritični čas okoli 50 let, boste po vsej priliki dosegli starost 75 let.«
Tako robato prorokovanje o zdravju in življenju pacijentov je zdravnikova naloga, ki se je obilo poslužujejo. Zdravnik spoznava po raznih znamenjih in more v naprej povedati: To in ono se bo zgodilo, ako ne bodete ...!
Podedovanje. Predvsem vas moramo poznati — popolnoma, do temelja in še do podtal, kajti tam so vaši predniki. Zgodovina staršev, dedov, stricev, bratov in sester nam daje pojasnila o vašem lastnem ustroju in od-
Moliamed Mahmud paša in kralj Fuad I.
Egiptovski kralj Fuad I. je presenetil svojo deželo in svet z nevarnim državnim udarom. Razpustil je parlament, ki se bori proti angleškemu vplivu in za neodvisnost Egipta, ukinil tiskovno svobodo in za tri leta razveljavil parlamentarno ustavo. Namesto prejšnjega ministrskega predsednika Naha je imenoval za vladnega načelnika Mohameda Mahmuda pašo.
nad morsko gladino. Ob izhodu predora leži mednarodni kolodvor v Canfrancu, kjer sc vrši carinska služba.
Ali more zdravnik prerokovati?
Ravnatelj mestne šolske zdravstvene službe v Newyorku dr. C. W. Crampton je objavil v newyorškem časopisu Scribner's Magazine« članek, v katerem opisuje, po katerih znakih morejo zdravniki človeku proro-kovati dolgo ali kratko življenje. Dr. Crampton pripoveduje:
Petei Klemen je star 40 let; ravnatelj je delniške družbe in se je dal pravkar temeljito preiskati. »Nič resnega,« pravi zdravnik.
Vaše telesno stanje ie nriHližno tako. kakor
Francoski predsednik Doumerguc in fpanski kralj Alfonz, XIII. n« kolodvora Om^P* ob priliki otvoritve francosko-španskega pirenejskega predora.
govornosti, ki je del vsakega človeka.
Prejšnje bolezni. Bodoči dogodki pošiljajo pred seboj svojo senco. Nekatere teh proroških senc so bolezni prejšnjih let. Vsaka bolezen je boj in če jo tudi zmagamo, utegne zapustiti telo oslabljeno. Če je bil kdo bolan, potem pomenja to, da je bil za neko bolezen sprejemljiv. Ta sprejemljivost utegne trajati dalje.
Način življenja. Če so dejstva pr3-teklosti važna, je poznavanje sedanjega načina življenja še važnejše. Srednji stan živi dalje nego proletarijat in plemstvo. Nekateri poklici so nevarni. Navade počitka, dela, hrane, skrbi, pitja in igranja telo krepe ali pa rušijo. Od teh navad je mnogokrat odvisno, katere vrste bolezen bo napadalec in ali bo zmagal ali ne.
Telesna arhitektura. Motrimo človeka samega. Predvsem njegov telesni ustroj, ki je i zgodovinski i proroški. Kakor pri hišah. Tudi te nosijo znake preteklih izkušenj. Zunanje stene so skoro brez barve, eno okno je razbito, opeka pada s strehe, veranda se podira, ena stran je nagnjena naprej. Ali pa je nasprotno vse dobro popravljeno, da brazgotin, ki jih je napravila obraba, ni videti. Tako je tudi s človeškim telesom.
Na tem raziskovalnem poprišču najdemo neverjetno število podatkov. Tako najdemo n. pr. proko moških prsi plitko Harrisonovo brazdo, ki je nastala v prvih dveh letih življenja zaradi bolezni, ki je povzročila, da so ostale kosti mehke. Harrisonova brazda nam pove, kateremu splošnemu razredu pacijent pripada.
Dodajmo temu znamenju šc 80 do 160 drugih, ki se dajo lahko ugotoviti, in tisofc drugih, ki jih more izkušen zdravnik najti, pa imamo sami v sebi znanost — novo in mnogo obetajočo.
Endokrine žleze. Mnogo, če ne vse v telesnem ustroju je pripisati mogočnemu vplivu endokriniu žlez, to je žlez z notranjim izločevanjem. Endokrinologija tiči še v otro-ških letih. Peča sc z delovanjem možganskega
priveska, ščitne žleze, soobistne žleze in drugih žlez z notranjim izločevanjem. Lepo sodelovanje teh žlez ustvarja skladen teles« ustroj. Froelich je jasno dokazal, da odkrivajo stožčasti, proti koncu šilasti prsti z majhnimi, debelušastimi jamicami na členkih nepravilno delovanje možganskega priveska, ki je lastno posebnemu telesnemu tipu, ki nagiba k naduhi. Lične kosti, obrvi, čeljustni kot, barva polti, tkaničje, vlažnost in temperatura nam preskrbujejo podatke za prorokovanje.
Fizijologični preizkus. Glasovi telesnega delovanja nam odkrivajo telesno stanje. Srce ima glas, ki je tako različen kakor govorica. Srce se oglaša s krepko enako-mernostjo, zamolklo iznemoglostjo ali kakor pomanjkljiv mehanizem — tako jasno in določno kakor avtomobilski motor. Tu so doneča, krepka srca, hitra, nemirna srca — nekatera se izpodtikajo, druga stopicajo; nekatera so zamolkla, druga jasna kakor piščal. Ravnotako se morejo pljuča narahlo dvigati, z ritmičnim šepetom neskaljenega zdravja — ali pa hripavo naznaniti svoje skrite težkoče.
Krvni ptozični preizkus daje čitljiv vitalni indeks o telesnem stanju. Pove, ali je kdo zdrav ali bolan in kako je bolan. Ta preizkus poda razliko med neoskrunjenim telesnim stanjem in obrabljenostjo tekmovalca, med začetkom in koncem dnevnega dela. Znanstveniki so jo uporabili, da so dognali učinke ventilacije, športniki za sestavo športnih oddelov.
Kronične bolezni se razvijajo leta ih leta pod površino, preden se pokaže kak simptom. Tisti, ki pridejo k zdravniku s srčno ali ledvično boleznijo, z visokim krvnim pritiskom, so imeli to že davno preje, ne da bi vedeli.
Neki oče nam privede n. pr. svoja dva sina, stara 19 odnosno 21 let. Velika in krepka fanta, toda kmalu odkrijemo, da so njihove žile slabe — dedščina po očetu. Po 20 letih bodeta trpela zaradi otrdelih žil, kakor sedaj njun oče. Toda skušali bomo to preprečiti. — Drug slučaj: 541eten zdravnik. Toži edinole, da je popoldne truden in zaspan. Kljub nedvomni rednosti ima črevesno stasis. V malo letih mora iz tega nastati Brightonova bolezen, ki je, če se je enkrat vgnezdila, neozdravljiva. To bomo preprečili. Kmalu se bo čutil deset let mlajši. V Ameriki je 100.000 ljudi, ki se s petdeset leti nahajajo v podobnem položaju. Mogoče jih je rešiti, če se dajo temeljito preiskati in se drže zdravnikovih navodil.
Mnogi poznajo vrednost zdravniške preiskave, pa se je vendar izogibljejo. »Če nekaj pri meni ni v redu, mi je ljubše, da ne vem.« Ti človeški noji zakopljejo glavo v pesek nevednosti, svoje telo pa izpostavljajo bližajoči se nevarnosti.
natbolJSa oblačita pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka
J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12
Prvi turisti na Illampu
Na najvišjo goro v Boliviji: Illampu, ld je 6645 metrov visoka, so te dni dospeli nemški turisti pod vodstvom dr. Trolla. To je prvič, kolikor je znano, da so ljudje prišli na vrb Illampa, dasi so to že večkrat poskušali. Dr. Troll je razbil na vrhu bolivijsko in nemško zastavo in izvršil razna astronomična merjenja.
Radio
Nauh o radiofehnihi
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60-—, veian Din 76'—
Jugoslovanska knjigarna t UubMoni.


Jo«. Kastellc, kaplan, Jesenice:
NeuSanti.
(K nemškemu katoliškemu mLidinskemu pokretu.)
Od 14. do 19. julija je imel N e u 1 a n d , sveča avstrijske katoliške mladine, pri Gospej Sveti na Koroškem svoje letno zborovanje. Po čudnem naključju — in vendar mislim, da to nI bilo naključje —, je pripeljala tudi mene pot v Gospo Sveto.
Takoj naj omenim, d., ml je bil Neuland doslej popolnoma neznan in da tudi našega domačega mladinskega gibanja od bližje ne poznam. Poročam torej brez predsodkov, kar sem videl s svojimi očmi in slišal na svoja ušesa.
Kakih 400 Neulandovcev se je zbralo v nedeljo ob 7. uri v mogočni katedrali, ki jo ravno prenavljajo in je glavna ladja vsa v odrih, h božji službi. Prav pred oltarjem bo stali. Na svoji strani fantje, na svoji dekleta, skoraj izključno študentje, vlšjegtmnazijci, učlteljiščniki in visokošolci nižjih semestrov. Starejši so imeli svoje zborovanj« o binkottih.
Kakor prve dni krščanstva.
Po kratki pesmi ln jutranji molitvi Je resno, dostojanstveno in umerjeno prišlo iz zakristije šest fantov v svojih navadnih oblekah, štirje s svečami v rokah, za njimi duhovnik. Glasno in dostojanstveno, da ga je slišala vsa cerkev, je molil duhovnik, fantje in dekleta so mu stoje in latinsko odgovarjali molitve, kakor jih sicer moli ministrant. Iz slehernega odgovora sem čutil svetniško resnobo, prepričanost, prisrčnost in spoštljivost. Ta maša me Je vsega prevzela. Pa tudi cfruge. Ko smo šli iz cerkve, sem slišal preprosto ženico: mi nismo vredni, da je toliko svetih fantov prišlo k nam. Tudi glorio, vero, sanctus ln očenaš po povzdigovanju so čudovito molili skupno z mašnikom, dočim je ostale molitve eden v imenu vseh molil v izbranem nemškem prevodu. Sv. obhajilo so prejeli vsi. Trije duhovniki so ga delili. Takega prizora še nisem videl. Obnašanje in pobožnost obhajaneev se enostavno ne da popisati. Tista preprostost brr? hi-navščine, tleti verno, vdano, uživajoče pobožni obrazi, sklenjene roke, spoštljivo poklekovanje in umerjeni korak, mi nočejo izpred oči. Take so morale biti božje službe po katakombah in dvoriščih rimskih hiš.
Take skupne kome maše, kakor Jim pravijo, Imajo neulandovci tedensko. Redko ob delavnikih, v Gradcu n. pr. vsak petek, ker morajo obiskovati — dijaki — ob nedeljah skupne šolske sv. maše. Da vse molitve dobro razumejo, imajo posebne 11-turgične tečaje. Razumevanje in prakticiranje litur-gije je sploh eden izmed bistvenih njihovih ciljev. Čudovito so se vanjo vživeli in doumeli njenega duha
Po duhovnikovem blagoslovu, ki so ga z veliko ponižnostjo kleče prejeli in ko je bil še glasno prebran lepi Janezev evangelij, so odšli iz cerkve —, ln zunaj so bili to fantje, kakor jih vsak dan vidim po cestah. Resnično me je to presenetilo. Hotel sem, da morajo biti ti ljudje tudi zunaj cerkve drugačni, kakor drugi. Živo mi je strnilo pred očmi, da ljudi ne smem soditi po videeu.
Življenje v naravi s naravo.
Skupno zborovanje pa zajtrku in enournem odmoru so spet začeli in končali s pobožno pesmijo, govoril je dunajski duhovnik dr P f 1 i e g 1 e r, urednik »Seelsorger«-ja o njihovih temeljih. Poleg llturgije Je povdarjal življenje z naravo in v naravi. Kmet, ki najbolj živi z naravo, je tudi najbolj veren. Meščani pa so naravo zaobrnili. Njihovo glavno delo Je pozimi, ko narava počiva, ko se spomladi začne zbujati k življenju, začne misliti meščan na počitek ln tudi zares na počitnice gre, ko je narava v svojem glavnem snovanju. Meščan
te daleč od narave, ne pozna je — pa tako doeti-erat tudi daleč od vere in brez nje. Vera je namreč nekaj naravnega, dočim je nevera nenaravna. — Pa narava sama je premalo. V nas je več kakor sama narava — nadnaravna posvečujoča milost, po kateri se božji otroci imenujemo in tudi smo. Za to naše nadnaravno življenje moramo skrbeti, da nam ne poide. Lahko si ga namreč vzamemo, tako kakor naravno, čeprav si ga daH ne moremo, kakor tudi naravnega Hvljenja na Kakor najbolje ve ln zna, hoče neulandovec skrbeti za obojno svoje življenje. Kar je dobro, to drži, drugo pa brez usmiljenja zavrača. Za enkrat mora biti ta mladina revolucionarna.
Naj omenim, da sta Stvarnik in narava za te svoje ljubitelje posebno poskrbela. Najbolj gorko solnoe je dalo sijajno razpoloženje, senca pod drevjem pa je poskrbela za prijeten hlad. Vsa okolica se ml Je zdela kakor nalašč za to zborovanje ustvarjena. Košato drevo — dvoje ali troje Jih je stalo na
Srtjaznestn gričku — je bilo ravno prav veliko, da > sprejelo v svojo senco vso družino, in grmi na pobočju se ml zdi, kakor da so bila ravno za nas tako lepo razpostavljeni — po skupnem zborovanju smo šli namreč v njihove sence k razgovoru manjših skupin podobnim jatnijn sestankom naših mladcev. Zvečer nas je prijetno objel hladan mrak. Še nerodne trate okrog cerkve so se za nns naredile tako pripravne, da si lepšega prostora za igre ni mogoče misliti.
Krščanski mistertj.
Ob osmih zvečer smo imeli namreč predstavo, nekako soigro gledalcev in igralcev. Tako so morali v srednjem veku igrati krščanske misterije. Začenjajo igre s pesmijo in prologom, katerega sestavni del je skupna molitev igralcev, da bi igro dobro podali in gledalcev, da bi njen nauk dobro razumeli. Tuintam tudi med igro zapojejo gledalci ■ igralci vred. Tako smo pri ljubljenem sinu no-hote vstali in z igralci vred zapeli zahvalno pesem tako dobremu Očetu. Med igranjem je vladala popolna tihota, napeta pazljivost, prava soigra igralcev in gledalcev.
češSena Marija!
Skupno večerno molitev je treba slišati. — Baklje, ki j;', je bilo treba prižgati med igro, ugasnejo. Vsi vstanejo in se brez besede sestopijo v velikem krogu okoli svojega voditelja in začno peti posebno pesem za angelovo čaščenje. Po vsaki kitici se odmoli češčenamarija. Tista Ceščena Mar rija je brez petja najslajša pesem Jezusovo in Marijino ime izgovarjajo brez posebnega povdarka s takim preprostim spoštovanjem, ki mora prevzeti vsakogar.	(Konec prih.)
Nova slovenska opera.
Skladatelj SI. Osterc je dovršil komično operno enodejanko na H. Murgerjev tekst z naslovom »Iz komične afere«. Sodelujejo v eno-dejanki le štiri osebe. Pisano je delo v disonantnorn atanalnem stilu, ima uverturo, ki poslušalca energično uvede v posebno sfero disonantne, rafinirane zvočnosti. V ostalem je opera pisana deloma v akordičnem, deloma v polifomirajočem načinu, operira parkrat z ritmičnimi formami marša, v ostalem pa se ji na več mestih pozna, da se je avtor kakor vsi sodobni skladatelji, šolal ob delih Stravinskega, posebno ob »Zgodbi o vojaku«. Nova slovenska opera Je vedno redkost in presenetljiva novost in dogodek. Opemi orkester jo je bil že preizkusil in jo bomo nemara že ftuli na odru v sezoni, ki je pred pragom.
Cerkveni glasbenik št. 7-3.
/
Na anketo o cerkveni gLnsbi, ki jo je v zadnji številki Cerkvenega glasbenika izprožil dr. F. Mli-nar-Cigale, se je prvi oglasil v novi številki skladatelj Emil Adamič. Adamič je nazora, da je umetnost, bodisi cerkvena, bodisi posvetna, umetnost sploh, t. j. ena sama, ki služi vedno lepoti, katere noaitelj je Bog. Zavzemlje se za to, naj »e ne bi nobena panoga omalovaževala napram drugi: ni vse umetnost, kar je cerkvena glasba in ne vse, kar je svetna glasba, niti ni v vsem, kar cerkvena glasba producira, pobožen duh. Poštena in plemenita pa je glasba, cerkvena ali svetna, ako jo ustvarja umetnik, ki teži k lepoti, katere nositelj je Bog. — Prav bi bilo, če bi se oglasilo k anketi še več glasbenikov, ki naj bi osvetlili problem z vseh strani. Adamičevo stališče je čisto uinetnostna-estetska sodba. — A. G r 5 b m i n g nadaljuje razpravo iz glasbene fiziologije in fonetiki; in obravnava zven in zastavek, kar bi moral preštudirati vsak naš pevec, ki hoče imeti kaj želje do izpopolnitve. Dr. Fr. Kimovec podaja praktično-izku-šenjske drobne misli o orgelskih zadevah in razpravlja o zvonovih in pledira za melodično, in zoper harmonično vbiranje zvonov. Sledi Izjava gg. Hubada, Kimovca in Premrla o novih šniarnogor-skih zvonovih. Srečko K opore piše informativno o VI. Habi ln njegovi četrttonski teoriji. Praški prof. kons. je izdal sedaj tudi svojo harmonijo, ki temelji na četrttonskem sistemu. Dr. Fr. Mlinar-Ci-gale poroča o izvedbi dr. Široline »Missa poetica«, ki jo je izvajalo društvo »Tomislav« v Varaždinu. Zelo prav bo prišel glasbenemu domačemu zgodovinarju V. Steskin Glasbeni Inventar stolnega ko-ra v Ljubljani pod Gregorjem Riharjem Odkriva nam skladbe, ki so se tedaj pele in posredno kaže na okus tega časa. Pridani so podatki o važnejših skladateljih, ki so bili zastopani med temi muzika-lljamii. Slede organistovske zadeve, koncertna poročila in dopisi, pregled glasbenih listov itd. Glasbena priloga prinaša na štirih straneh dve Al. Ma-vovi (Sv. Rok in Vremenska) in eno V. Vodopiv-čevo (Himna Kristusu Kralju) cerkveno pesem.
Dopisi
Kočevje
Tenis - prostor Je otvorila zaključena družba meščanov poleg mestnega kopališča. Zanimanje za to igro je veliko.
Motenje ceste, ki vodi skozi mesto se zdaj vrši dokaj redno, a le v območju Rinže. Bolje nekaj kot nič.
Pevskega kongresa na Dunaju, ki se tam te dni vtR, se je polnoštevilno udeležilo tudi tukajšnje nemško pevsko društvo.
Gradnja tekstilne tvomice. Poročilo, da gradi tvrdka Matouš in Semily poleg lanskega še en objekt svoje velike tekstilne tvornice, popravljamo v toliko, da se grade poleg starega še trije objekti. Pravkar gradijo tvornični dimnik. Kakor smo zvedeli, bo celo podjetje porabilo za gradnjo in stroje okrog 700 vagonov.
Radeče pri Zidanem mostu
Svoje lastno pokopališče so si oskrbele čč. usmiljene sestre na Marijinem Dvoru pri Radečali. Prva gomila na njem je zrasla v petek 20. t. m., ko so prenesli tja truplo pokojnega g. superiorja Val. Eržena, ki je dosedaj počivalo v grobnici g. viteza Gutmansthala nn mestnem pokopališču. Pogrebni sprevod je vodil g. kanonik Sušnik iz Ljubljane ob asistenci 10 duhovnikov.
Umrla je nepričakovano 21. t. m. zvečer Alojzija Pohar z Njivic pri Radečah, stara 72 let, zadeta od srčne kapi. Hotela se je naslednji dan odpeljati nn obisk k svoji sestri v Trst in za pot vse potrebno pripravila — ali zgodilo se je drugače.
Prvo lekarno pri »Mariji Pomagaj« v Radečah je pravkar odprl g. Mirko Hočevar dozdaj lekarnar v Mariboru.
Birmoranje pri nas bo letos 28. septembra. Za to priliko hočejo meščani popraviti in olepšati zunanje lice svojih hiš. V kratkem bo na vrsti tudi župnišče. še mestna ubožnica in neka zasebna hiša naj spremenita svojo dosedanjo zunanjost, pa bo potem cel kompleks okrog cerkve dostojno prenovljen.
Rogaška Slatina
Umrl je v petek v jutro vpokojeni zdraviliški oficijal, bivši nastanitelj g. Ivan Kovačič. Pokojni je bil mož stare šole in v zdravilišču zelo priljubljen. Kljub svoji visoki starosti 79 let je bil vedno dobro razpoložen in dovtipen. Pokopali so ga v nedeljo na pokopališču Sv. Trojice.
Zdraviliška sezona se bliža svojemu višku. Vse sobe v bližnji in in daljni okolici so zasedene. Gostjo se celo večer za večerom odvažajo z avtobusi v Rogatec in Poljčane, da tam prenočujejo in se zjutraj vračajo z upanjem, da jim bo sreča mila in dobe sobo. Mnogi se zadržujejo tudi v Celju, da tam čakajo obvestila za stanovanje. — Kakor se vidi ne bo drugega izhoda kakor da se bo naprej zidalo, ker s tem, da se je letos postavila nova Švicarija s trideset sobami, ni pomanjkanju sob niti malo od-pomagano.
Konjice
Nai trg postaja res modem. Naše tržko županstvo je namreč nabavilo nekake platnene cevi in škropi po trgu, kar je prav hvalevredno; a da se dela razlika med tržnni, to nam ne gre v glavo. Zakaj? Škropi se samo po srcu trga in županstvo se prav nič ne briga, da bi se kontroliral ilotični škropilec, kje in kako daleč bruha vodo 11, prasnili cestah. Ako občutijo tržani v srcu trga to prijet-
nost, posebno pred hišo g. župana, kjer voda kar stoji na cesti in to v času, ko so drugi istovetni tržani v strahu za njo, bi bilo javno mnenje konjiških tržanov, da tudi tem privošči enako prijetnost. Ali pa morda od teh žigianstvo ne pobira občinskih doklad. Ali jih pozna samo za časa volitev? Mislimo, da pri Suttcrju še ne konča trg Konjice? In na drugem koncu je tudi dejstvo, da to kar prija vodji konjiških nemškutarjev, ker pravi Nemci se z njim ne bratijo, to bi prijalo tudi ostalim tržanom te fronte državne ceste. Ako pa meče današnja večina občinskega odbora denar samo za gotovo plat trga, potem JI povemo, da ne bomo odnehali za pravico ravnopravnosti. In ob tej priliki jim povemo tudi to, da če že hočejo biti hlgi-jenični, naj bodo za vse tržane, ne po samo za gotove.
Slovenci v ItalZfi
Promocija. Te dni je bil v Rtmu promoviran za doktorja obojega prava dr. Mihael Toroš, profesor bogoslovja v Gorici.
Žrtve Vipave. Med kopanjem je v Vipavi utonila Iza Čuk, stara 16 let, iz Btlj. Dekle je izginilo pod vodo, ne da bi jo druge tovarišice niti opazile. Prav tako je utonil v Vipavi devetletni sin g. Batagelja iz PotoS.
Obnovitev Sr. gore. Stavbenik Mattiroli iz Solkina, ki je prevzel obnovitvena dela na Sv. ge ie napovedal konkirrz. Upnikom porwj<i ?5%. Oškodovane so razme banke, Sv. gora, a prt i .e<m delavci.
UNIČUJOČA SUŠA.
Pretekli teden so dobili kraji v p;'-h med Sv. Petrom, Divačo in Sežano nekaj dežja. Tudi zgornjo Vipavo je vsaj za nekaj dni ohladila močna ploha pomešana s točo. V sredo je nekaj deževalo v tržaški okolici. Premalo je bilo dežja, da bi mogel^ vsaj deloma preprečiti uničujoče delo suše. Edino trta bi se dala še rešiti in v Vipavski dolini še turščica; krompir in fižol sta uničena v vsej deželi. Najbolj je prizadet Kras in zopet Istra, a tudi pogled na Vipavsko dolino Je žalosten. Navadno tako bogato zeleno gričevje Je vse osmo-Jeno, le trta se v nizkih legah še drži. Druga košnja je uničena. Posebno spodnji Kras silno trpi; pridružilo se je še pomanjkanje pitne vode in tudi živino nimajo kmetje kje napajati. Po ure in ure daleč vozijo vodo iz Vipave. Požari so tudi na dnevnem redu. Ob progi od Nabrežine do Tržiča je v širokem pasu zgorelo vse seno. Na Vrhu pri Berstovici se je vnel gozd, ogenj se je naglo bližal vari. Tik pred vasjo se je kmetom posrečilo udu-šiti požar. Tu Je treba pripomniti, da si morejo ubogi ljudje pomagati t najprimitivnejšl sredstvi: škaf in voda. Fašistovski režim je razpustil vsa slovenska gasilna društva! — V Istri je najbolj prizadeta Puljjščina, dosti boljše ni v Poreščini. Suše ne vzdrži svet s tako zvano rdečo zemljo. V teh krajih tudi trta močno trpi in listi so pričeli že rumenetl. Sena je bilo v Istri razmeroma dosti, v nekaterih krajih se je tudi prvo žito precej obneslo. Toda glavni pridelki: krompir, fižol, turščica in vino bodo uničeni. Udarec, ki zadene s tem Istro. Je toliko bolj strašen, ker je že lansko letino končala suša. Ljudstvo je celo leto živelo na dolg in tudi davke, ki se niso niti za stotinko znižali, je plačalo z Izposojenim denarjem. Lansko leto so istrskim bratom pomagali Vipavci, a letos ne morejo Istranl računati na njihovo parno?, ker je Vipavska dolina sama uničena. Primorci so že preživeli težke čase in so trpljenja vajeni, a zdi se, da so jim letos pričele pešati moči. Primorski kmet je gospodarsko Izčrpan, ogromni davki so ga štrli. Gotovo je, da se ne bodo znižali davki niti za stotinko, ker Italija ne pozna takih ola jšav. Slovenski kmet ne prosi Rima miloščine. Fašistovska vlada naj mu vrne njegovo zadružno organizacijo in s pomočjo te se bo zopet enkrat rešil iz krempljev oderuhov in bankirjev. A na to ni več upati, beneški bankirji so že požrli slovenske zadruge. Slovenski kmet jim je izročen na milost in nemilost in prav radi tega ga letošnja suša tako vznemirja.
S&ort
DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU.
V	nadaljevanju tekem za državno prvenstvo je v nedeljo Belgr. SK dosegel srečno zmago nad zagrebškim HAŠKom v razmerju 4 : 8. Tekma se je vršila v Belgradu pred pribl. 4000 gledalci, vodil jo je dobro ljubljanski sodnik Vodišek. HAŠK ,je igral izvrstno zlasti v I. polčasu, toda ni W1 dovolj odločen pred nasprotnikovim golom in imel je smolo, da ni realiziral prisojene mu »enajstke«. BSK je moral odigrati to važno tekmo, ki je morda odločilna za končni izid tekmovanja, s par rezervami.
Istočasno je igral v Zagrebu Gradjanski 6K drugo prvenstveno tekmo dneva z belgrajsko Jugoslavijo. Čeprav je bil Gradjanski v polju boljše moštvo, se mu ni posrečilo doseči več kot neodločenega izida 1 : 1. Tekmi je prisostvovalo okr g 6000 gledalcev.
Tretja prvenstvena tekma m?d srlitskim Hajdukom in sarajevskim SAšKom se ni vršila, ker je JNS — kot smo že poročali — suspendiral Sarajevčane radi samolastnegn odstopa z igrišča predpreteklo nedeljo proti BSKu.
V	prvenstveni tabeli se nahaja sedaj na prvem mestu BSK z eno točko prednosti pred Gradjan-skim in dvema točkama pred HAŠKom. Definitivni placement v tabeli po odigranih nedeljskih tekmah bo mogoč šele, ko JNS definitivno odloči o usodi SAŠKa.
VTI. KOLESARSKA ZVEZDNA DIRKA IN M0T0-CIKLISTICNA ZVEZDNA VOŽNJA V CELJE.
Kolesarska zveza za Jugoslavijo je izvedla v nedeljo VII. zvezdno kolesarsko dirko v Celje, v kateri so sodelovali poleg celjskih in ljubljanskih klubov še koles, klub »Orao« iz Zagreba, koles, klub »Perun« iz Maribora, koles, klub »Vransko* itd. Olimpijski reprezentanti, ki so že pred dnevi odpotovali v Amsterdam, so pri zvez/inih dirkah to pot seveda manjkali. Na posameznih progah so bili doseženi sledeči uspehi:
Ljubljana—Celje 75 km: 1. Znnoškar (Pri- | morje) 2 uri, 25 minut. 2. Prodan (Sava), 8. Pe- i stotnik (Ilirija), 4. Peršin (Ilirija) itd.
Zagreb—Celje 100 km: 1. Kranjc 3 : 24 : 49, 2. Zeisler, 8. Turk (vsi Orao).
Maribor—Celje 64 km: 1. Nabergoj 1 : 58 : 56, j 2. KramaršiČ, 8. Šibenik, 4. Jurič itd. šibenik je na j cesti padel ln se občutno poškodoval, vseeno pa je vzdržal do cilja.
Vransko—Celje 35 km: 1. Žitnik 51 : 2, 2. Planine, 8. Bervar itd.
Dirka kluba slov. kolesarjev Celje 36 km: 1. Gruber 58 : 25. 2. Vanošek, 8. Ograjenšek, 4. Forko Itd.
Prireditev je zelo povzdignila istočasna zvezdna vožnja liiolocikHstičnih klubov Ljubljane, Zagreba in Maribora, ki io te nrmintzir.iln motre ciklističiia zveza SI I S. Koles irji in molociklisti so priredili ob 11. uri dopoldne v Celju mprzanten obhod po mestu, s katerim so vzbudili največjo pozornost.
sije na nočnem neba Id tako ivori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
chkht'
rpenhns
MARIBORSKI SP0RT.
Rapid si pribori pokal. Preteklo nedeljo se je vršil v Mariboru finalni boj za pokal »Marbur-ger Zeitung«. Prvo leto si ga je priboril SK lHuj, naslednji dve leti pa SD Rapid. Tudi letos je vladalo med klubi za to štafeto veliko zanimanje. Proga meri 1060 m in je razdeljena na pet predaj. Startali so vsi klubi mariborski. Največ izgledov je imel topot Ptuj, ki je postavil svojo najboljšo štafeto. Rapid in Maribor sta poeti.vila vsakoletni štafeti. Železničar in Svoboda sta še novinca v stafetnem teku. Organizacija je bila precej pomanjkljiva: med tekanjem so vozili po progi vozovi! Start je bil ob 10. Štafeta je bila skozi vso progo zanimiva. Pri prvih dveh predajah je vodil Maribor, ki pa ni znal izrabiti ugodnosti. Rapid prevzame, vendar ga Ptuj kmalu dohiti in celo prehiti na zadnji progi (100 m) z 6 m. Ptujčan pa ima smolo in — pade. Seveda reže Rapid kot prvi cilj dva metra pred Ptujem. Maribor je prišel kot tretji, Železničarji četrti, Svoboda je izstopila med progo.
SLOVANSKO PLAVALNO PRVENSTVO V PRAGI
Kot zadnja priprava za plavalne tekme ns Olimpijadi so se vršila v soboto in nedeljo \ Pragi drugič tekmovanja za slovansko prvenstvo v katerih so sodelovali najboljši moški in žensk plavači Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. \ končni klasifikaciji je dosegla 1. mesto kot lan v Belgradu Češkoslovaška z 277 točkami, 2. mest« Jugoslavija s 158 in tretje mesto Poljska s 12! točkami. V posameznih tekmovalnih točkah na štejemo po vrsti prvega plavača ter uspehe našH reprezentantov:
Dame: 100 m prsni stil: 1. Doplerova (C 1 : 38.2; Jugoslovanki Roje in Rihtman sta s« placirali šele na 5. in 6. mesto. — 100 m prosti stil 1. Roje (J) 1 : 24.4 (jugosl. rekord); razen tegi lepega uspeha je dosegla še Lehnert (J) tretj< mesto. — 200 m prsno: 1. Brabcova (C) 8 : 84.4 Jugoslovanki Lehnert in Prekuh sta ostati na 5 in 6. mestu, poleg tega je bila Prekuhova še di skvalificirana radi nepravilnega stiia. — Umeta skoki: 1. Krongeigerova (Č); Jugoslovanke v te; točki niso startale. — 400 m prosto: 1. Fried ISnderova (Č) 6 : 59.4, 2. Roje (J).
Moški: 100 m hrbtno: 1. Belik (Č) 1 : 19.8: Mirkovič (J) tretji. — 400 m prosio: 1. Antoš (Č] 5 : 28.6, 2. Senjanovič (J). — 1500 m: 1. Anto! 22 : 58.2, 2. Senjanovič, 6. Bulat (J). — 100 m prosto: l. Steiner (č) 1 : 06.4, 2. Senjanpvit 1 : 07.5, 6. Bulat. — 200 m prsno: 1. Korčak (Č) 8 : 18.4; Jugoslovana Birimiša in Pavelič sta ostala na 4. In 5. mestu. — Štafeta 4 krat 200 m:
1.	Češkoslovaška 10 : 80.9, 2. Poljska, 8. Jugoslavija. — Damska štafeta 4krat 100 m: 1. Jugoslavija (Godina, Richtman, Lehnert, Roje) 6 : 09.&
2.	Češkoslovaška, 3. Poljska. — Skoki: 1. Balas2 (C) 151 točk: Jugoslovan Grilc je dosegel s 137.55 točkami tretje mesto ln Kordelič s 135.05 točkami četrto mesto. — Waterpolo: Jugoslavija : Poljsk« 8 : 1, Češkoslovaška : Poljska 10 : 0, Češkoslovaška : Jugoslavija 8 : 0.
Ker se je pravni zastopnik ge. Mire Piber-nikove dr. Henrik Turna, v sobotnem »Slovenskem Narodu« javno postavil v obrambo svoje klijentke s tem, da je objavil v št. 165 omenjenega lista obširen članek z naslovom »Odmev lanske nezgode v triglavski steni. Kazenska pravda zaradi neutemeljenih očitkov ge. Pribemikovi. Kako je prišlo do nezgode v triglavski steni. Junaški čin ge. Piber-nikove«, ki vsebuje po enostranskih informacijah, brez lokalnega ogleda doma skonstruirano ^tehnično analizo« padca učitelja Držaja (katere ga. Piber-nikova, »naša najboljša alpinistka«, po dr. Tumovih besedah >radi pomanjkanja teoretične izobrazbe« na moj poziv v Narodnem Dnevniku 1927, 188, ni mogla sama podati) pri tem pa je isti dr. Tuma kot »objektiven« poročevalec pozabil, da sem bil pred tukajšnjim tiskovnim sodiščem prav radi tot-nosti mojih dejanskih navedb ojtroilen, poleg tega pa je neopravičeno trdil, da so me moje sprite postavile na laž«; poživljam vso ono idejno nekorum-pirano, zdravo in nešportno se uveljavljajoče alpinistično mladino, ki je z mano delila »infantiluo mnenje«, da je opis padca na 90°—110° naklonjeni steni, kakor je poročala ga. Pibernikova poročevalcu »Slov. Naroda« objektivno neverjeten in ki je radi raznih nekvalificiranih nastopov plezalske dvojice g. Držaja in ge. Pibernikovo izključila Iz svoje srede, da da zda] (na podlagi poročila avtoritete) obema plezalcema zadoščenje: da jih spet sprejme v svojo sredo in da svoje prenagljeno dejanje javno obžaluje. V nasprotnem primeru pa če se namreč ta mladina ni prepričala o upravičenosti dr. Tumovih izvajanj in če so ne strinja z njegovo filozofijo o junaštvih, je, po mojem mnenju, dolžna, da se postavi po robu pokroviteljskim in žaljivim gestam dr. Turne, neumestnim priimkom in tako brani etiko tudi v plezalstvu. S tem je v resnici mogoče služiti sl&venski stvari! Tako naj bi ravnali ljudje, ki pravilno pojmujejo dr. Kugvjeve besede: Der Herg-steicer soli irahrhafl utiri besehriden sein.
Clara naeta — boni amief!
V Ljubljani, dne 22. julija 1928.
Alfonz Gspan, absolvent filozofije.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglati nad devet vretie se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja bre® znamke ne odgovarjamo.
Primerne službe
blagajniške ali pisarniške, iščem. Nastopim takoj ali čez en al: dva meseca. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Vestna in natančna 3« št. 6583.
Iščem mesto
skladiščnika, nadzornika ali kaj sličnega. Naslov na upravo Maribor pod »Prečanin«.
Kot blagajničarka
prodajalka ali za pisarniške posle, iščem mesta, zmožna srbskega, nemškega in ogrskega jezika. Naslov v upravi Maribor pod »Srbkinja«.
ilužbodobe
Dva čevlj. pomočnika
pridna in poštena, se sprejmeta s hrano tn stanovanjem v hiši. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava, p. Podnart
Dekle
pridno in pošteno, za vsa domača dela, iščeta. Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grubarjevo nabr. 8,
Trgovski potnik
kavcije zmožen, sc sprejme takoj. Interesent mora biti v kovinski in že-lezninarski stroki verziran. Rajon Hrvatska, Vojvodina in Banat. Ponudbe pod >Kovinar* štev. 6710 na upravo.
Kupimo
Maline, borovnice, brusnice
kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.
Privijalo
(Fournierbock in Schrau-
benzvvinge), razno mizarsko orodje, rabljeno, smrekov, jesenov in hrastov žagan les, pile, kupim. Wagner, Tomšičeva 7, Ljubljana.
PipMiamo
Najboljši malinovec
in 12 vrst sokov nudi -tudi na drobno - Brezalkoholna produkcija — Ljublj., Poljanski n. 10 a.
Trgovina
mešanega blaga. Nudi se sijajna eksistenca z nakupom enonadstropne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpromet-nejši točki v Krapinskih toplicah. Več pove lastnik Stjepan Hruš, Kra-pinske toplice, Hrv.
Oleandri
pripravni za balkon, so naprodaj Več se izve na vrtu državn. učiteljišča, Rcsljeva cesta 10.
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, z dvema posteljama, elektriko, blizu sodnije, oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6709.
Stanovanje, pritličje!
V Knafljevi ulici, v sredini mesta, obstoječe iz redsobe, štirih sob, ka-inet ter sobico za služkinjo, kopalnico, se odda s 1. avgustom t. L boljši rodbini. — Naslov pove uprava lista pod št. 6726.
Enodružinsko hišo
z vrtom v Ljubljani ali neposredni bližini kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti in lege pod šifro »Dom« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Hranilna sredstva
za sladkorno bolne (dia-beliker) kakor kruh (Luft-brot), pecivo, čokolade, bonbone, kompot in testenine, se dobi samo pri Buzzolini, delikatesna trgovina v Ljubljani (Stritar), Lingarjeva ulica.
Otomane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, rno-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2.
Vsakovrstno
zlato ftnpnie
po naivišiih cenah. ČERNE, iovelir, Ljubljana,
Wolfova ulica št. 3.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.
Kretnica
7o 30, desna, z železniškim menjalom, sistem Ik 10 južne železnice, malo ali nerabljeno, se kupi. Ponudbe pod Sava 6614 na upravo »Slovenca«,
Hlode
smrekove, jelkove in borove, vsako množino, kakor tudi 2 vagona plohov, 50 mm debelih, smreka, jelka, kupim franco vagon Ljubljana. Plačilo takoj. — Franc Šuštar, parna žaga, Ljublj.
Lahko kočijo
in lahek, fin, malo rabljen koleselj, poceni prodam. I. Leskošck, Raj-hcnburg.
400 m' hrastovega
porabnega lesa
na panju odda potom pismene dražbe v revirju Brezovareber (Kulovase-la) odd. 27 podpisani urad, ki daje tudi vse natančnejše informacije. — Cenj. ponudbe je vložiti pismeno do 20. avgusta 1928 na Gozdni urad K. Auersperga, Soteska, p. Straža pri Novem mestu.
Motorno kolo A. J. S.
350 cm', skoro novo, proda za ceno 13.500 Din Nardin in drug, Poljanska cesta 31.
stanovanja
Stanovanje
išče družina. Mož mizar, strokovnjak za izdelov. mlinov, gepeljnov in žag vešč tudi kolarstva. — Sprejmem tudi službo v tovarni ali večjem podjetju, Ivan Lokar, Trebnje, Dolenjsko.
I
Jugovičevo Salvator sirišče
daje v 5 minutah sladak sir za 6 dinarjev. Barve za surovo maslo in za sir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din. Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugovič, Novi Sad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pismu.
Stanovanje
2—3 sobno, s kopalnico in pritiklinami, iščem za september v centru. Ponudbe pod »mirna stranka« upravi Slovenca.
PEDICOL
Nedosegljivo sredstvo proti potenju nog!
Izleči Vas v 24 urah. -Garantirano, neškodljivo zdravju in obutvi. Sredstvo, prospekte, kakor vse informacije se dobiva pri
Milanu Potokar
Ljubljana, Cojzova c. 9/II.


—	AHnte. red"0
ako neci,d —
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI ro IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE
zajamčeno naraven, doma iztiskan iz domačih gorskih malin in zakuhan le z rafinado sladkorjem. En liter tehta 130 dkg, 1 kg stane 17 Din; mali-nova oceda (succus) 1 kg 10 Din. - Velika zaloga mineral, voda L. Rogelj, Vrhnika, filialka v Celju.
Galanterija - Kopalne potrebščine - Nogavice
| Ol
(O
E
rokavice za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, naramnice, sprehajalne palice, dežnike, telovadne in otroške majce. Kopalne čepice, čevlje, hlače in oblekce za dame. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje in tapetnike - le pri Josip Peteiincu, LJubljana blizu Prešernovega spomenika. — Telefon 2913.
Dr. Dušan Potnik
bivši kr. javni bilježnik v St. Pazovi, je otvoril advokatsko pisarno v Beogradu v lastni hiši Jevremova ul. 54.
Oglas.
Iz konkurznega sklada zapuščine F. Škrabarja, trgovca v Višnji gori, sc bo 27. julija in naslednje dni v Škrabarjevi hiši vršila potem ja^ne dražbe
razprodala
blagovne zaloge, kakor: ipecerije, galanterije, že-leznine, manufaktnre itd. v skupni cenilni vrednosti 111.000 Din.
V Višnji gori, dne 22. julija 1928, Notar
ANTON ZEVNIK
kot upravnik konkurznega sldada.
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množ<na v zalogi Žaganje, odpadki od lesa. drva Dostava tudi na stavbo.
Ckoon čllčtof lesna industrija in trgovina, »Idil OUMdl parna žaga - LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12.	«•'»'
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja in zeleniadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-.
Jugoslovanska kn igarna v Uubliani.
ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti naše nenadomesljive edine hčerke
mERICK
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebej pa se zahvaljujemo č. gg. Berlecu, Koretiču in Vindišarju ter čč. sestram iz Lichtenthurnovega zavoda za večkratne obiske v bolezni in udeležbo pri pogrebu, vsem premnogim darovalcem prekrasnih šopkov in vencev, pevskemu društvu »Sloga« za ganljivo žalno petje, njeni tovarišici za poslovilni govor ob grobu, njenim prijateljicam in vsem prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v času bolezni in spremili na zadnji poti.
Ljubljana, 25. julija 1928.
Žalujoča rodbina OŠABEN.
ZAHVALA. Za obilne dokaze ljubezni in sočutja ob nenadni prerani izgubi nepozabnega, predragega sina in brata
Ivana Bohinc
se najiskreneje zahvaljujemo. Najlepše se zahvaljujemo dragim sosedom, sorodnikom, prečastiti duhovščini in gospodom učiteljem obrtne šole v Št. Vidu, njegovim milim tovarišem in dobrim mojstrom in vsem, ki so našega predragega Ivana spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Vsem še enkrat tisočera hvala.
Srednja vas pri Goricah.
ŽALUJOČI OSTALI.
Opozarjamo no JBaii oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellcita Kalinšek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Henrik Sienkievvicz:
56
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Zato pa so bila tem prisrčnejša in i skrene jša voščila ostalih gostov: oddal jenih sorodnikov in sploh boljših, manj lakomnih ljudi. Medtem so se na široko odprla vrata v jedilnico. Pan Pongovski je mladi zaročenki ponudil roko. Za njim so odkorakali drugi pari med neprestanim nemirnim migljajem prižganih sveč: povzročal ga je nenadni mrzli veter, ki je zapihal v vežo. Iz veže se je privalila tudi zdaj že napolpijana služinčad, ki je vlekla neštevilne jedi in posode z vinom. V jedilnici je bilo radi neprestanega odpiranja vrat tako zelo mrzlo, da se je vsa družba kar tresla v prvem trenutku, ko je sedla k mizi. Sicer lepo opremljena soba se jim je zdela radi stalnega migljanja slehernega plamenoka dokaj temna in mrka. Preostalo je samo upanje, da vino kmalu segreje gostom kri, in pan Pongovski ni štedil z vinom. V vsakdanjem življenju je bil sicer precej skop človek, zato pa se je v izjemnih prilikah rad postavil, da bi se o njem dolgo govorilo. To se mu je posrečilo tudi sedaj. Vsakemu gostu je stal za hrbtom hlapec z mahato trebušasto steklenico. Še pod mizo je bilo skritih več slug s polnimi vrči za slučaj, da ne bi mogel kak gost več piti in bi si skril kupico med kolena — ti pa so mu jo morali takoj naliti. Orjaške vinske čase, trebušasti kelihi in dragoceni vrči so se lesketali pred vsakim krožnikom. Le damam so bili namenjeni manjši italijanski ali francoski vrčki.
Vendar gostje niso zasedli vse mize, kajti pan Pongovski jo je bil dal pogrniti za več ljudi, kakor jih je prišlo k poroki. Gospod župnik je pogleda! na te prazne prostore in pričel hvaliti gostoljubnost, s katero se je vedno odlikovala ti'hiša in njen gospodar.
Ker pa je imel sploh jako mooen glas in se je v tem trenutku tudi nekoliko dvignil iz naslanjača (hotel je namreč poravnati gube svojega talarja), so vsi mislili, da hoče sprožiti prvo zdravico, in umolknili.
^Poslušamo! ' se je odzvalo več glasov.
»Eh, saj vam ni treba poslušati,« je veselo odvrnil prelat. »Nisem še nobene zdravice pripravil. Sicer pa tudi za nje kmalu pride čas. Saj vidim, kako si nekateri gospodje že vnaprej grebejo po laseh. Pan Kolia-novski pa celo na tihem nekaj šepeta in na prste šteje. Kaj hočemo, gospodje! Od koga bi naj pričakovali stihov, če ne od Kohanovskega.1 Jaz pa sem hotel le povedati, kako le pa je ta stara poljska navada, da se pogrne miza tudi za nenadne goste.
»Ha,« je rekel pan Pongovski, »če imamo ponoči razsvetljeno hišo, vedno lahko kdo pride iz teme k luči.«
Morebiti je pa kdo tudi že na poti,« se je oglasil pan Kohanovski.
■ Nemara pan Grothus?«
»Ne... Pan Grothus je na sejmu. Če kdo pride, bo to presenečenje.«
»Še slišali ga ne bomo, ker je zemlja že mehka.«
MČujte no! Pes laja pod oknom. Morda res kdo prihaja?«
»Od te .strani pač nihče ne more priti: ta okna gledajo na vrt.«
»Da, res je. Pes pa tuli, ne laja.'
Menda je bilo res tako. Pes je zalajal enkrat, dvakrat, trikrat. Potem pa se je spremenilo njegovo lajanje v nizko, zlovešče tuljenje.
Pan Pongovski se je nehote stresel. Spomnil se je namreč, kako so prav tako tulili psi pred mnogimi, mnogimi leti, v drugem kraju, v njegovi graščini, ki je ležala miljo daleč od pomorskega gradu na Rus-
1 Gost se jc slučajno pisal kakor znani poljski pesnik XVII. stol.
kem. To je bilo na večer pred nepričakovanim tatarskim napadom.
A pani Sieninjski je prišla v glavo misel, da nima že nikogar več pričakovati. Naj se kdorkoli pripelje iz teme na razsvetljeno dvorišče, prihaja že prepozno.
Tudi drugim gospodom je postalo nekam tesno pri srcu, tembolj, ker se je prvemu psu pridružil še drugi, in zdaj se je razlegalo pod oknom podvojeno tuljenje.
Vsi so to tuljenje nehote poslušali v napetem molku, ki ga je šele trenutek pozneje pretrgal Marcian Kšepeoki :
»Mar nam je za gosta, na katerega psi tulijo!« je dejal.
■»Vina,« je zaklical Pongovski.
Toda kupice so bile polne in ni bilo treba nalivati. Stari Kšepecki, Marcianov oče, se je s težavo vzpel s stola, najbrže hoteč govoriti. Vsi so se ozrli vanj. Starejši so pričeli dvigati dlani k ušesom, da bi bolje čuli, kar pove. A stari je samo molče nekaj časa premikal ustnice in podbradek se mu je skoro dotikal nosa, ker je bil malone brez zob.
Medtem se je od drugega konca dvorišča zaslišalo neko votlo ropotanje, dasi se je zunaj tajalo in je bila zemlja že mehka. Ta ropot se je precej dolgo slišal, kakor da bi se kdo peljal dvakrat okoli graščine. Zato je stari Kšepecki kupico, ki jo je bil že dvignil, zopet postavil na mizo in pričel gledati na vrata. Vsi drugi so mu sledili.
■ Poglej, kdo je prišel!« jc rekel pan Pongovski slugi.
Fant je skočil ven in se takoj vrnil:
»Nikogar ni,« je dejal.
-To je čudno,' se je oglasil prelat Tvorkovski,« prav razločno je bilo slišati.«
»Vsi smo slišali,« je pristavil eden od dvojčkov Sulgostovskih. >Tudi psi so nehali tuliti,« je dodal drugi.
s
<n a
8S
c c
E' 5'
•IliElll IIIIEIII
?EPfE
® ® m c
® » 2" c
n r « c«
c- F
C g >
N< P
SJ _ t*! 5" a z
9 g.
B 3
T D. -« » N w z
S
«3
I ~
pr p
TO Cli _ ...
£ % 9 F
s "o 9
o >
■o m
Si5,
I
BJ tt» ^ O. <
D CD O
*_ E C.
<5 c
to
■SSf
— C BJ
w V D
B F
S.®'
b era
8 S
o
to
er P ■
co i
tOw.
K' »
ar
• 8 «
g «4s
tO TO
S C S ® c 5 S P ®
!T I *
r S K I?
n
• (|Q <3 —
ca
-j
S i
D "
a >
B'
=111=111 =111 = 111
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani« Karel Ce&
Izdajatelj: dl. F». Kolovec.
Urednik: Fraso Terseglavi