Naročnina mesečno 25 L)in, /o nio/em-llio 40 I >111 — U«-delisk« izdaja celoletno I2d Din. za inozemstvo 141) Din Ureilmtl )u |e v Kopitar i »vi ul h/lll Ifleliiiii HreiliiiAtva: dnevna služba 201». - nočno 24%. 2944 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zuf?rel> »tv. 39.011, 1'ruKa-Dunuj 24.797 U prava: Kopitur-jeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondel jka in dneva po prazniku Današnji „S'ovenec" stane samo 2 Din Obsega 24 strani z Ilustrirano pr loflo •t Koroški Slovenec" Posebno opozarjamo nai Tz politike Evropa na razpotju . . . str. 2 Iz domačega življenja Silno naraščanje voda, povodenj v kamniškem okraju in v Savinjski dolini, Sora odnesla most . str. 4 Sijajen uspeh manevrov na ptujskem polju......str. 7 Kako so Nemci slavili desetletnico plebiscita.....str. 8 Iz gospodarstva Odprite vinu meje! . . . str. 18 Tz kulture Iv. Pregelj: Umreti nočejo . str. 19 Razno Zdravn. posvetovalnica . str. 17 Koroški opomin »Pripadal sem druiinam. Ki smrt jim zre v obraz.* Grafenaiier. Mi smo ta teden posvetili koroškim Slovencem. Ne morebiti iz kakih sentimentalnih razlogov, s katerimi bi se enkrat na leto in ob kakem jubileju oddolžili njim, ki za zidom Karavank bijejo presilni boj, ampak ker bi radi pri nas zdramili zavest, da mi, ki ee grejemo na svobodi, nismo celotni brez njih in da hi bil njih zaton velika zareza v naše slovensko telo. Človeku mora trgati srce, ko bere na uvodnem mestu v »Koroškem Slovencu« sledeči testament: »Ko vidimo padati naše domove, bomo podvojili 9voje moči, da jih rešimo, bomo odpirali oči svojim nezavednim brntom in bomo učili in širili ljubezen do domače zemlje, zvestobo do lastnih staršev, tako da ohranimo mirno vest: storili smo po svojih močeh vse, da ohranimo svojim otrokom vse in vse tako, kar in kakor smo podedovali po svojih starših: vero, jezik in dom njihov.« Srce se mora trgati, smo napisali, a v srcu raste tudi ponos, da rod velikih slovenskih mož še ni izumrl. Zgodovina koroških Slovencev je napisana z nemilo roko. Kot dolga stoletja poprej, tako so ostali tudi danes osamljeni na braniku. Kot njihovi pradedje, tako bodo tudi njihovi sinovi od Žile do Drave in Bele vršili svojo službo, zvesto in pogumno, kot nositelji slovenstva na severu. Jarniki, Majarji, Drabosnjaki, Einspielerji, Janežiči, Serajniki, Ehrlichi, to je ena sama dolga veriga svetilk ob častni poti, po kateri se vije slovenska kultura. Slovenska Bčela, Glasnik, Slovenec, Družba Sv. Mohorja, ena sama dolga vrsla kulturnih spomenikov, ki jih je postavil iznajdljivi, sveži, požrtvovalni in neukrotljivi duh koroških Slovencev v dobi, ko so rešili narod iz rok valpetov slovanstva in mu pripravljali vstop v vzajemnost jugoslovanske zamisli in jugoslovanske kulture. To generacijo in ta duh predstavljajo sinovi koroških Slovencev, ki, zopet sami, branijo svoj rod in »vero, jezik in dom njihov«. Simboli tihega dela, učitelji nekdanjega narodnega ponosa, predstavniki najsvetejših tradicij v naši zgodovini, nosilelji nesebičnega idealizma in nevsahljivegn zaupanja v božjo pravičnost, ki sta za enkrat edino orožje, s katerim pričakujejo navala bodočih temnih desetletij. Enkrat ali dvakrat se je pri nas res čutila rodna samozavest, ki je prešinila vse Slovence v domovini in zunaj nje. Zadnjič je to bilo znčasa bojev za slovensko Koroško. Potem smo se razšli; ostalo je nekaj sentimentalnosti, ki je tu in tam vzplamlela ob kakem lepem spominu, nekoristna in neplodovita. Letošnji jubilej je bil zopet prilika, da se najdemo, da se seštejemo in precenimo. Zdi se, da bo zopet zamujena prilika. Ali se bo še kdaj vrnila? Mi Slovenci smo z navdušenjem šli v našo Jugoslovansko narodno državo. Prinesli smo seboj, kar imamo najboljšega, da s tem po-veličamo sijaj ns\še domovine. Vendar nismo prinesli vsega, ker nismo prišli vsi. Zelja naših voditeljev, naj se imenujejo Matije Majarji, ki so v preteklem stoletju snovali načrte za zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov, ali pa Janezi Kreki, ki so začnsa svetovne borbe ln pred njo cepili v nnša srca vero v jugoslovansko narodno državo, se ni uresničila v po- Na Balkanu vzhaja lepše solnce Optimističen zaključek atenske konference Atene, 11. oktobra, as. Na zaključni seji balkanske konference je danes prišlo do delne napetosti. Zunanjepolitični odbor balkanske konference je ponovno poudaril potrebo, da naj se vsako leto sestanejo zunanji ministri balkanskih držav, ki naj se poevetuiejo o realizaciji načrta balkanske unije. Resen položaj je nastal pri raamotrivanju predlogov za balkanski pakt, v katerem naj bo izključena vsaka vojna med balkanskimi državami, naj bi se vsak konflikt reševal mirnim potom ter naj bi se obljubila medsebojna pomoč v slučaju kršitve tega pakta. Predsednik konference {e predlagal poseben odbor, ki naj izdela statute, ki naj bi prišli na dnevni red na prihodnji konferenci balkanskih držav. Ko je v mojstrskem poročilu podal romunski delegat 1'eHa vsebino teh predlogov in ko je prišlo skoraj do gkeovanja o tej stvar;, je povzel bolgarski delegat Salizov, znani voditelj socialistične stranke, v splošni napetosti besedo. Že pred konferenco so se bali njegove izjave, ker .'e hotel baje izdelati posebno resolucijo bolgarske delegacije. Ves ginjen, ampak tudi s poudarkom je izjavil Salizov: »Prišli smo semkaj z namenom, da skupaj delamio pri skupni etvari. Mi smo prepričani, da je zveza naših držav mogoča, ako imajo vsi udeleženci iste pravice. Ven-_ dar pa trpi Bolgarija radi neuillske mirovne pogodbe, ki jo spravlja v manjvreden položni'.« Nato je poročal o onem delu neuillskih pogodb, v katerih se Bolgariji prepoveduje, imeti v balkanskih državah svoje konzule, dočim jih te smejo imeti v Sofiji. Jurteti nted udeleženci konference lahko najdejo v neuillskih pogodbah še mnogo drugih krivic. Bolgarija je prišla na atensko konferenco, ker je mislila, da iina luknj vsaka država isto pravico. Bolgarija potrebuje posebne zaščite. Glavno vprašanje je, da so vendar en.krnt reši problem manjšin. Pozdravlja Venizelceovi; ol, do brez rešitve manjšinskega vprašanja ni ,če priti na Balkanu do tretjega miru. Roti vse udeležence, da naj vendar rešijo vprašanje manjšin. Končino izjavlja, da se popolnoma strinja z danimi predlogi in up?., da bo prihodnja konferenca prinesla ugodne rešitve perečih vprašanj. Predsednik Papanastasiu je naglasil, da so na to konferenco prišle vse države z istimi pravicami . Priznava, da se je pri mirovnih pogajanjih zgodilo mnogo krivic, toda ne saino za Bolgarijo. Ravno ustvaritev balkanske unijo bo krivico odpravila. Rešuimo ta vprašana mirnim potom. Balkanski narodi si nikar ne bodimo sovražniki. Moramo se medsebojno spoštovati. V svetovni vojni so bile vse balkanske države v veliki nevarnosti. Vsak narod, pred no kaj dobi, »e mora izkazati pripravljenega, da tudi nekaj da. Romunski delegat Bazaria je prosil vse udeležence, naj nikar ne opustijo bratskega duha, ki je doeedaj tako lepo kraljeval na konferenci, tor se je zahvalil predsedniku Papanastasiu za njegova tozadevna prizadevanje. Nato je bila seja zaključena s čuvstvom olajšanja in mesebojnega bratstva ter v prepričanju, da не je Bolgaru Salizovu posrečilo, napraviti ta manjšinskega vprašanja glavni problem, ki se bc reševal na prihodnji konferenci. Ob zakliučku konference je bila sprejeta resolucija, v kateri se je koncentriralo vse, kar je sprejelo pri jiogajanjih. Atene, 11. okl. as. Predsednik balkansko kon. ference Mihalokopulos je ob priliki banketa v čast delegacijam slavil velike uspehe konference. Venizelos je danes izjavil, da sedaj priznava svojo napako pred 17 leti, ko je hotel spraviti v življenje balkansko unijo čez noč. Življenje je pokazalo, da se tako veliko delo vrši le v etapah. V Atenah so se seslale narodnosti k skupnemu delu, ki so se preje le malo poznale med sabo. Posebno je čestital bolgarskemu delegutu Kirovu, ki je jiogumno spravil na dan vprašanje narodnih manjšin. Brez zado-voljujoče rešitve tega vprašanja bo balkanska unija oslala himera. Potrebno jo pa, da si države drfjo medsebojno garancije. Kadar se bo to zgodilo, bodo ravno narodnostne manjšine sredstvo za pobratlm-stvo balkanskih narodov. Voditelji raznih delegacij so se v svojih govorih izrazili prav tako optimistično, češ da se je približal zgodovinski dogodek, da balkanskim narodom vzhaja lepše solnce. Romunski delegat Pella je žel jiosebno odobravanje, ko je napil grškemu in romunskemu pobratimstvu. Bolgarski delegat Kirov je posebno naglasil želje svoje vlade, da prid« do zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja. Slovenski otroci v nemškem sprevoda Nečuveno izzivanje koroških Slovencev — Naročena bah'jada „Okras ie okna, saj bomo plačali" Celovec, 11. okt. Telefonsko poročilo .»Slovencu«. Danes zjutraj ob 9 se je vršil po mestu obhod Šolskih otrok iz Celovca in okolice. Iz plebiscitne cone A so pripsljali 1500 slovenskih otrok, jim vsilili v roke nemške zastave in zahtevali od njih, da vpijejo po celovških cestah »Heil« na čast nemški »Kulturgemeinschaft«. Učiteljstvo je moralo izvajati pravcata nasi'stva po sloven kih krajih, da je moglo spraviti skupaj toliko slovenskih nedolžnih otrok, ki naj pred sadi>ti:nimi nemčurji in nadutimi nacionalisti iz Duna a in Keicha psu-jejo svoj materin jezik. Ni čuda, da je obhod otrok tudi lako slabo izpadel. Najprej je bi' slabo organiziran, in med meščanstvom je še dosti dobrih, poštenih Nemcev, ki so se naravnost zgražali nad ogabnim početjem slovenskih narodnih propalic in HeLmatdiensta, ki čisto po fašističnem receptu izrablja šolske otroke za naci onalistUno propagando in za slepljenje tujcev. CelovJani so pomilovali te male žrtve, ki so prestrašeno gledale okrog, ker niso vedele, zakaj so jih iztrgali iz mirnih sloven- skih vasi in privlekli v tujii mestni šunder. Zvečer se je vršla bakl,ada ali Zapfenstreich, ki je precej dobro uspela, tembolj, ker je občina razdelila na tisoče bakelj zastonj in povrhu plačala patrijotične nosilce. Pred bakljado se je vršila na Novem trgu, pred zmajem, velikanska manifestacija. Položil se je temeljni kamen za spomenik na čast plebiscitni zmagi. Zmaj je jezno bi ju val vodo in Herkules je g ožeče vihtel svoj kij nad raznimi Lemiši in Tratthnig^i in Šumiji in Metnici, rojenimi v Rožu ali Podjuni, ki so slavili »Deutichtum«. Ob treh popoldne sta prispela v Celovec avstrijski zvezni predsednik Miklas in kancler Vaugoin. Na postaji se je nabralo precej radovednežev, nameravane manifestacije pa ni bilo, tako da je tistih 400 žandarjev, ki so se skrivali za Gotzovo pivovarno v pričakovanju neredov, razočarano odkorakalo. Visoka gospoda sta odšla v hotel »Mo-ser«, kjer sta sprejemala predstavnike deželnih oblasti in ustanov. Schobrov volilni blok Avstrijski liberalizem gre združen na volišče Dunaj, U. okt. as. Schobrov blok, sestoječ iz Velenemcev, Landbunda, demokratske stranke in nekaterih drugih manjših frakcij, je končno veljavno sprejel svoj naziv in se bo imenoval »Nacionalni gospodarski blok in deželna zveza«. Blok jc izdal sledeče izjave: Dr. Scho-brovo ministrstvo je bilo samopašno strmo-glavljeno. Smotreno delo za povzdigo gospodarstva so motile politične stranke in neodgovorni, politikujoči elementi. Država in njeno gospodarstvo je v veliki nevarnosti. V tem nevarnem trenutku je dr. Schober slišal klic gospodarstva. On edino je mož, ki med avstrijskimi politiki uživa v tu- in inozemstvu ugled. Njegov program je red, svoboda in neodvisnost uprave ter neodložjliva obnova državnega gospodarstva. Volivna parola njegova jc, da se morajo Nemci združiti v skupno državo, kajti nemška država mora biti zadnji cilj vsakega Nemca. Njegov boj velja proti vsem ozkosrč-nim in nevarnim strujam, v prvi vrsti proti marksizmu. Razmerje krščanskih socialcev napram heimwehrovskemu bloku je še vedno nerazčiščeno. Neki krščanskosocialni narodni poslanec je izjavil, da je za volitve potrebno, da grejo krščanski socialci ločeno na volitve. Poskus Heimwehra, da se združi z narodnimi socialisti, se je prav tako izjalovil. Kljub temu pa so se vršila skuppa pogajanja v Miinchenu, kjer je bil navzoč tudi Hitler. Sovjeti ustregli 17 duhovnihov Varšava, 11. okt. AA. Po vesteh iz Ljeningra-da so tamkaj ustrelili 17 pravoslavnih duhovnikov, ki niso hoteli zapustiti svojih župnij. Rodbine ustreljenih duhovnikov so bile o obsodbi obveščene šele po usmrtitvi. Nadatine usmrtitve Varšava, 11. okt. A A. Po poročilu iz f.jenin-grada jo bilo v Briansku ustreljenih 17 kmetov, ki so bili ne davno tega napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo. Pri napadu je bilo ubitih 10 članov zadruge. polnem obsegu. Mi nismo prišli vsi, torej nismo prinesli seboj vsega, kar je naš slovenski duh tekom stoletij ustvaril, niti vsega česar je slovenski genij zmožen. Naš slovenski biser v jugoslovanski kroni, da zopet rabimo ta lepi izraz, ne žari v vsej svoji lepoti, ker je okrhan. In mi hočemo, oziroma, če je v nas la volja že usahnila, moramo zopet boleti, da bo cel. Zato nam nihče ne bo zameril, če porabimo žalostno oblctnico, da pozovomo vse naše slovenske in jugoslovanske sile k zbiranju. Tudi one, ki niso pri nas, od katerih nas ločijo goro in pa morja. Združeni v skup- nem duševnem delu, kar nobena politična geografija ne more zabraniti, edini med seboj, ne »Kot narod ves zaslepljen Za slavo lujca vnet Mod sabo tuj, razcepljen Rekel bi — proklet« ampak kot enotna kulturna sila bomo pripravljali v tihem in požrtvovalnem delu čas, ko bo božja previdnost odloČila, da pokloni.no jugoslovanski domovini vse združene Slovence z vsem, kar imajo in z vsem, knr zmorejo. Ali takšen cilj ni vreden, da zanj tudi umremo? Povratek N j. Vel. kralja v Belgrad Belgrad, 11. okt. m. Danes zjutraj oh S je dopotoval z dvornim vlakom iz Južne Srbije Nj. Vel. kralj z Nj. Vis. knezom Pavlom. Vče. raj jc prisostvoval svečani otvoritvi rudnik« Trepče pri Kosovski Mitrovici. V spremstvu Nj. Vel. kralja je prišel v Belgrad tudi marSul dvora, general Dimitrijevič. Kraljica Marija v Bukarešta Bukarešt, il. okt. z. Danes dopoldne je prispela v Bukarešto Nj. V. jugoslovanska kraJjica Marija, ki je bila na postaji svečano sprejeta. Pričakala jo je vdova-kraljica-mati, predsednik vlade Mironescu, več generalov in diplomatov ter osebje Jugoslovanskega poslaništva. Danes prispe tudi bivša grška kraljica Helena. Nj. V. kraljica bo prisostvovala kraljevskemu obiteljskemu svetu, ki se vrši jutri v Sinaji. Obenem se sestane s svojim bratom kraljem Karlom. Vprašanje kočevske mestne hranilnice rešeno Belgrad, 11. oktobra, m. Danes se je mudila v Belgrada deputacija kočevske mestne občine, ▼ kateri so bili župan nadsvetnik dr. Maks Kosta-njnvec, hanski svetnik dr. Ivan Sajovic in občbuki odbornik dr. Janko Lavrič. Deputacija Je obiskala razna ministrstva in razložila težek položaj, ▼ katerem se nahaia mestna hranilnica, ter prosila nujne pomoči. Doputacijo so povsod prijazno sprejeli in ji zagotovili 10 milj. dinarjev posojila pod zelo ugodnimi pogoji in je s tem vprašanje mesta« hranilnico rešeno. Ko bodo izpolnjene nekatere formalnosti, ho mestna občina dobila denar ie v teku 14 dni in ga izročila kočevski mestni hranilnici v svrho sanacije. S tem je rešena občina največjih skrbi in je zajnmčen prospeh mesta po ut-slugali kraljevske vlado. Olajšave za povratek izseljencev iz Amerike Belgrad, 11. okt. m. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje jc podvzclo potrebne loscbno nn zapadu in na jueu. Evropa na usodnem razpotju Francija želi sodelovanje z Nemčijo — Ali je Italija za sporazum? Berlin, 11. oktobra. Tu je vzbudil splošno pozornost članek znanega Levičarskega politika in bivšega ministrskega predsednika Painlđveja v »Matlnu«. Članek se peča z uspehom uemških racionalnih socialistov pri državnozborskih volitvah in z številnimi manifestacijama nemških nacionalističnih elementov v zadnjem času, ki nedvoumno dokaKujejo sovraštvo teh krogov naprain Franciji. Painleve opozarja, da so ti pojavi prijatelje miru in narodnega sporazuma v Franciji zelo vznemirili. Nato prihaja do zaključka, da inia Nemčija sedaj izbirati med dvema potoma: aH se hoie poslužiti sile, ki bi pomenila za vso Evropo in pa seveda tudi za Nemčijo samo konec, ali pa se odloči za mir in za sporazum, ki zagotavlja vsemu kulturnemu svetu boljšo bodočnost. Ugledni francoski politik pravi, da nihče ne faji ogromnega pomena in zaslug nemškega naroda za evropsko kulturo, za napredek civilizacije in za vse oblike mišljenja, znanosti in umetnosti kakor tudi zn razvoj tehnike. Zato hi človeka, ki ne bi želel bolj ko jaz, da pride čim p reje do lojalnega sodelovanja med obema republikama, ki naj hi druga drugi popolnoma zaupale. Toda Nemčija ne sme pozabiti zgodovine minule svetovne vojne in pa, kako se je po polomu ohranila kot samostojna država. Po liajširokogrudnejši razlagi mirovnih pogodb je Nemčija pet let pred določenim terminom osvobojena zasedbe po inozemskih vojskah. Med vsemi narodi, ki so nemški vpad zavrnili, so nnjplemenitejši ljudje nastopili za to, da se sovraštvo pozabi, in vsi delajo na to, da bi nemška republika roka v roki 9 francosko in ame-rikansko sodelovala na mirnem in konstruktivnem delu zh dvig Evrope in njene kulture. Zato pa so vsi zdaj tem bolj začudeni in na- Boj proti agrarni MA Dunaj, 11. okt. d. Na svojem potovanju skozi C jdnjeevropske države, se je francoski trgovinski minister ustavil tudi na Dunaju. V svoji izjavi, ki jo je podal novinarjem, zagovarja stališče, ki ga je zavzel že v Ženevi na zasedanju Društva narodov, češ da bo uspešen boj proti grozeči gospodarski krizi v Evropi mogoč le v okviru Društva narodov. Separatne pogodbe med to ali ono državo bi težave le še podaljšale, ker bi zbudile stara politična na-sprotetva ali ustvarila med sedaj solidarnimi državami nesoglasja. V političnih krogih vztraja mnenje, da je francoski minister Flandin potoval v srednjo Evropo, da na eni strani prepreči napovedano grupacijo med Avstrijo, Madjarsko in Nemčijo, kateri se hoče pridružiti tudi Italija, oziroma da pregovori države Male Antante, da naj ne izvedejo svojega sinajskega programa, ki predvideva carinsko zveeo med Jugoslavijo in Romunijo. Budimpešta. 11. okt. d. Francoski trgovinski minister Flandin je prispel v Budimpešto ter takoj začel obiskovati raerodajne politične kroge. Novinarjem je izjavil, da se je čutil prisiljenega, da obišče vse srednje-evropske države, da se sam na svoje oči prepriča o dejanskem gospodarskem položaju v teh državah in da osebno pripravi vse za evropsko gospodarsko konferenco, ki bi njegov v Ženevi predloženi načrt vzela v pretres in omogočila evropsko akcijo za pobijanje evropske gospodarske krize. Flandin je svaril pred separatnimi gospodarskimi zvezami, ki bi gospodarsko strukturo v Evropi spremenila v anarhijo. Tukajšni listi ne odobravajo programa fran-eo^ega ministra, češ nam ni treba dobrih nasvetov, ampak denarja, ker 7, denarjem si bomo že sami vedeli pomagati. Listi zelo komentirajo izjavo predsednika Beth-lena, ki je rekel, da je Madjarska zelo dostopna za gospodarsko sodelovanje z drugimi državami, a omejila ga bo samo na one države, ki so ji politično naklonjene osobito pa na one, s katerimi jo vežejo ie stara prijateljska čustva. Bethlen je namignil, da t Čehoslovaško ne želi sodelovan ja in da bi rajši videl, če bi se njegova prizadevanja posrečila v smeri Avstrije, Nemčije in Italije. Kralj Boris v Italiji Rim. 11. oktobra, as. Bolgarski kralj Boris Je prispel s svojim spremstvom v San Roseore na kraljevski grad, kier ga je sprejela kraljevska rodbina, njegova nevesta Giovanna in italijanski odličnrki. Vršijo se priprave za poroko, ki se bo baje vršila 25. oktobra. Pisan parlament Berlin, 11. oktobra, as. Državni poslanec Hinkel je izjavil, da bo 107 narodnih socialističnih poslancev ob otvoritvi parlamenta prišlo na sejo v svojih rjavih arajpah kljub temu, da je v pruski državi prepovedano nositi uniforme. Tudi komunisti nameravaio kljub prepovedi priti na sejo v uniformah rdečih frontnih bojevnikov. Masaryk v Bratislavi Bratislava, 11. okt. z. Za danes popoldne ob в se je pričakoval prihod predsednika češke republike A1asaryka, ki ostane v Bratislavi tri dni. Pri tej priliki se bodo vršile velike narodne svečanosti. Pričakuje se, da bo ob tej priliki Masaryk deman-tiral izmišljene izjave o reviziji mej, katere so objavili madjarski in dunajski listi. Letalska nesreča Praga, 11. okt. z. Danes ob pol 10 se je ponesrečil štabni kapetan Ivan Vasiljevič s svojim letalom. Padel je na neko vojašnico, pri čemer se je letalo popolnoma razbilo, pilot pa je bil takoj mrtev. Del letala je padel na nekega rekruta, ki je težko ranjen. Ivan Vasiljevič je ruski emigrant, ki je služil v češkoslovaški vojski. Zagrebška vremenska napoved. .Sta I ne je, boljše vreme s spremenljivo oblačnostjo, noc hladna .. 1 ravnost ogorčeni, ko opazujejo, kako milijoni Nemcev vzradoščeni aplavdirajo krvoločnemu komedijant«, ki napoveduje, da se bo vsedel na Izpraznjeni tron bivšega nemškega česanja in se s pomočjo azijatskih polčišč krvavo maščeval nad onimi, ki so v obrambi zoper blazni hohenzolern- ' skii imperializem odnesli zmago in ohranili svobodo demokratičnih narodov Evrope. In tisti Francozi, ki so prostovoljno v plemenitem nagibu zapustili nemško ojemlje, slišijo zdaj v zahvalo doneti iz komaj izpraznjenega Koblenza grozeče petje »Wacht nm Rhein«, medtem ko živa duša na svetu Rena ne ogrožal Vprašam vse trezno misleče Nemci: Kaj bi se bilo zgodilo, če bi pred petdesetimi leti po odhodu nemških vojakov 120.000 Francozov v Nancyju demonstrativno defilirnlo po ulicah in s sovražnimi vzkliki žalilo nemško carstvo? Pravijo, da naj teh dogodkov ne jemljemo tragično. Pravijo, da so večinoma dokaz bede, ki je pritirana do obupa, dokaz brezposelnosti 3 milijonov ljudi, ki si ne vedo kako pomagati. Toda. ali je Francija tega kriva? Ali ne nemški carski Imperializem? Sicer pa se ni treba o tem prepirali. Dejstvo je, da si danes v Evropi stojita nasproti dve mentalijeti. Na emi strani so ljudje, ki, zavedajoč se strahote in brezkoristnosti vojne, nasilje odkritosrčno obsojajo, ki podpisane pogodbe smatrajo za obvezne ln menijo, da se te pogodbe dajo izpremeniti samo po skupnem sporazumu med vsemi narodi, predvsem med onimi, ki so direktno mteresirani. Na drugi strani se pa nahajaio oni, ki cinično apelirajo na silo ali pa licemersko pripravljajo bodoči konflikt. Na katero stran se ho postavila Nemčija? AH se bo vrnila k neodpuetljivi politiki, ki bi po polomu bivšega cesarstva privedla sedaj k uničevanju vsega nemškega naroda? Ali Nemci ne razumejo, da.danes iivimo v časa, ki ne trpi vojne, kajti, ie bi se lc-ta lopet vnela, bo konec Vso Evrope, bodo propadli vsi narodi in bo vsa kultura izginila v popolnem razdejanju in plamenih! Nemčija stoji na razpotju. Če izbere napačno pot, bo to pogin Evrope, bo pa obenem katastrofa ea Nemčijo samo, ki bo utonila v kaosu trpljenja, bede in razpada. Izbrala bo pot, ki vede v brez-danje brezdno. Pariz, 11. okt. as. V kratkem čnso se pričakujejo zopetni razgovori med Francijo in Italijo v vprašanju mornariškega spora, kolonij in gospodarskega sodelovanja. »Petit Parieicn« izjavlja, da sklep velikega fašističnega sveta, da zahteva mornariško pariteto s Francijo, ne more dovesti do zadovoljivega zaključka in da IkkIo ua ta način prišla' pogajanja zopet v stani tir, iiz katerega ni videti nobenega zadovolji- »L'Ordre« vidi v otvoritvi italijanskih meja za izseljence značilen znak velike gosno-darske krize, ki lahko do-vede do propada fa-šrfzma. Francija |>a da nima nikakega interesa na italijanskem kaosu, nač pa bi hita pripravljena sodelovati z njo iia gospoda rskeni polju. V Italiji so zadnji čns zaradi mednarodnega položaja zelo vznemirjeni. »Giornale d'ltnlia« ugotavlja, da v Fvropi vlad« med n«. rodi: veliko večja napetost, da je vse podobno kotlu, ki vre in da se opaža koncentracija sil proti italijaskemu fašizmu. List nato pravi, dn je potrebna enotna narodna fronta, da je treba na eni strani faši/em izčistiiti izkoriščevalcev, na drugi pn pritegniti dobre Italijane, ki stojijo izven fašističnih vrst. PoloficijeJni »Tevere« se obširno bavi z balkansko копГегепсо, ki da stoji pod patro-палсо Francije, katera hoče balkansko zvezo izrabiti proti Italiji, vegu izhoda. Pretresljiv pogreb žrtev ponesrečenega „R 101" London, U. okt. AA. Davi ob osmih se je pričel s primernimi obredi in slovesnostmi pojreb žrtev zrakoplova R 101. Ob ulicah so stale ogromne množice, ki so globoko pretresene in tihe gledale dolgi in turobni sprevod, ki se je vil skozi londonske ulice na postajo v Custonu. Od tu bodo odpeljali krste v Cardington, kjer bo pogreb žrtev v skupni grobnici. Pogreb skozi London je bil civilnega in vojaškega značaja. V sprevodu so igrale žalostinke tri vojaške godbe. Pogreba so se udeležili oddelki vojske, mornarice iu letalstva. Ob ulicah ni bilo vojaštva in red je vzdrževala policija. j ,-, -,-Vsako truplo 43. žrtev je vozil armadni voz, ki so ga vlekli 4 konji. *'гл Na čelu sprevoda je jahala policija na konjih. Za njo je korakal oddelek kraljevega letalstva s tremi kraljevimi venci in z venci letalskega sveta in letalskih sil. Za njimi je sledilo 24 vozov. Takoj nato je korakal oddelek grenardirske garde z vencem armadnega sveta in godba valeške garde. Nato je prišlo ostalih 24 voz s krstami. Tckoj za krstami so korakali ministrski predsednik Mac Donald in drugi zastopniki Anglije, dominijonov in Indije. Za njimi so šli sorodniki, letalski častniki, zastopniki raznih letalskih društev, mestnega sveta in drugih ustanov. Sledili so častniki dominijonov, atašeji inozemskih držav in častniki letalskega in admiralskega sveta. Pri pogrebu je bila kraljevska mornariška godba in oddelek kraljeve vojne mornarice. Kakor računajo je pokropilo včeraj žrtve, ki so ležale v vvestminstrski dvorani, približno 90.000 ljudi. Naval je bil tako velik, da so zaprli vvestmin-strsko dvorano šele ob 12.35, namesto ob desetih. kakor je bilo prvotno določeno. London, 11. oktobra, ae. Po ekoraj dveurni poti po londonskih ulicah je sprevod prišel do londonskega kolodvora Ecston. Po poldrugourni vožnji je dcepel vlak v Bedford, kjer se je zopet razvil veličasten sprevod, ki se je v počasnem tempu podal na pokopališče. Ob 4 popoldne so ee pričele v navzočnosti katoliških in proleetantov-skih duhovnikov pogrebne molitve. Svečanosti so se zaključile s tradicionelnimi tremi salvami. Sožale jugoslovanske vlade Belgrad, 11. oktobra. AA. Dr. Voja Marinko-vic, minister zunanjih zadev, je poslal tole brzojavko brilskemu ministru zunanjih zadev: Njegovi ekscelenci gesp. Hendersonu, ministru zunanjih -zadev, London. — V imenu jugoslovanske vlade hitim sporočiti vaši ekeeelenel izraze globoke bolesti, ki jo občuti naša država nad tragično smrtjo lorda Thomsona ter drugih žrtev, pri katastrofi zrakoplova »R 101