6010 855A AA osrednja knjhnica PRIItiukSKI dnevnik SStStKr** Cena 500 lir Leto XXXVIII. Št. 185 (11.313) TRST, torek, 31. avgusta 1982 *je začel izhajati * Trstu 13. aiaja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* cu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriii. do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V VČERAJŠNJEM PREDSTAVITVENEM NASTOPU PRED POSLANSKO ZBORNICO ČETRTO SREČANJE PISATELJEV NA OBIRSKEM V AVSTRIJI Spnrinlini ni v bistvu povedal nič novega: Književniki manjšinskih narodnostnih skupnosti •4 napovedanih lelorm ostal le skupek želja daiei° enakovreden doprinos evropski literaturi Padolinijev govor je očiten odraz šibkosti kompromisa, na katerem je sestavljena nJegova druga vlada - fotokopija prve - Komunisti bodo svoje odklonilno stališče Potrdili v razpravi - Nova zagotovila južnotirolskim Nemcem, o Slovencih pa (Od našega poročevalca) Velika previdnost je glavna značilnost dolgega govora, s „0= "J ie Giovanni Spadolini včeraj v poslanski zbornici predstavil lil j ~’18° vlado. Spadolini v bistvu ni povedal nič novega, celo omi-drnff tlSta sta*'*ča, ki so bila znana in na katerih je zgradil svojo krm k. °’ l,0l>0*I>oma enako prejšnji, prvi vladi. Od napovedi reto ’ »i bi predstavljale pravo revolucije italijanske državne uredi-in osta* *e skupek dobrih želja j J:*, izrečenih z veliko previdna ‘n taktnostjo, ki je Spadoli-"IJU lastna. ,a^'’0 da l>0 vlada še nepoznavanje problematike na-bonn°- Parlamentu osnutek za- še manjšine. Medtem se je s temi Une žen mejnik v nada-razvoju poljske družbe. Vo Vd ^‘darnosti v ilegali Zbigniew jo |jj,. J® jasno pt>vedal. da utegne IoijuA današnje demonstracije pre 6v bo->u Prot> vojaškim obla f^on udeležencev na teh Sekcijah naj bi namreč po OžiVa • kakšno podporo še vedno Šoti .solidarnost v širokih ljudskih Oetjjpah. Protestni shodi naj bi o-®ti - tudi dokazali svetovni javno Vfai“ domačim oblastem, da ge-Seti. daruzelskemu ni uspelo v 1 Rosečih zatreti upornega Vavt>?*-iskil’ delavcev, ki se na H*,l° še naprej boriti za de-V acij° družbenega sistema. NvJlr|3avi J« bila še posetej za-hojazen, da bi se tako me VJ . “loči spremenilo v nasilje, ^ben 11 a-i Pomembnejše poljske sile so zavedajoč se te ne pUhte ** Pozivale k strpnosti in ra-General Jaruzelski je “olj umirjeno napadel ♦preži- velo« strukturo Solidarnosti. Poljski škofje so v posebnem pozivu, ki so ga prebrali pri vseh nedeljskih mašah, ponovno poudarili, da bi bila velika napaka, zlo in nesreča, če bi kdo drugo obletnico družbenih sporazumov iz Gdanska izkoristil za astre spopade in prelivanje krvi. V krogih blizu ilegalne Solidarnosti pa so menili, da ne bo prišlo do nobenih neredov, če vojska in policija ne bosta napadli demonstrante. Policijske sile so v zadnjih dneh aretirale nekaj deset članov Solidar nosti, ki so živeli v ilegali, sinoči pa je notranje ministrstvo sporočilo, da so izsledili in nato zaplenili na- prave radijske postaje Solidarnost. Razvoju dogodkov na Poljskem pozorno sledi vsa svetovna javnost. Številna sindikalna gibanja so včeraj izdelala resolucije, v katerih izražajo vso podporo poljskemu delavskemu razredu in Solidarnosti. Podobno je napravila tudi italijanska sindikalna federacija CGIL. CI SL, UIL, ki izraža prepričanje, da nihče ne more izbrisati iz zavesti poljskega ljudstva neodvisnega in samoupravnega sindikata. RIM — Enotna sindikalna zveza je proglasila 4-urno vsedržavno stavko 900.000 uslužbencev trgovske stroke nic Razumljivo je torej zadržanje komunistične opozicije, ki tej vladi o-dločno nasprotuje. To je prišlo do izraza v prejšnjih dneh, danes ali jutri pa bo predstavnik KPI to odklonilno stališče potrdil v razpravi. Napisali smo predstavnik KPI, kajti, v nasprotju s prvotnimi napovedmi kaže, da ne bo govoril Berlin-guer. ker bi s tem KPI pripisala tej vladi preveliko važnost. Pač pa bodo govorili tajniki strank večine in veliko zanimanje vlada za govor Craxija, ki je napovedan za danes dopoldne. Končno pa je treba še povedati, da se bo razprava verjetno zavlekla, saj so radikalci prijavili kar sedem posegov v razpravo za skupno 10 ur. O zaupnici bo poslanska zbornica torej glasovala verjetno šele v četrtek, nakar se bo začela razprava v senatu. BOJAN BREZIGAR Letošnji simpozij obravnaval razpetost med jezikom manjšine in večinskega naroda Trije literarni večeri in srečanja z domačini - Tudi gostje iz NDR in z Madžarskega ŽELEZNA KAPLA — «Preden vtaknem prvi list v pisalni stroj, da bi napisal novo delo, sem že sprejel dve odločitvi. Prvič: vem, o čem bom pisal, drugič, v katerem jeziku bom pisal. Prva od obeh odločitev me ne razlikuje od mojih enojezičnih nemških tovarišev, kajti pustolovstvo literarnega udejstvovanja, tveganost načrta, ni pri nikomer manjša. V književnosti je, hvala bogu, še vedno tako, da je vrednost popisanega lista v mislih, katere posredujemo in ne v izbiri jezika, iz katerega prihajajo. Na ta način imajo tudi majhni narodi, nastali skozi zgodovinski razvoj človeštva, enako možnost, da izpovedo, kar je večnega, naprednega, posredujočega. človečanskega, prav tako kakor pisci velikih narodov te oble. Da, zdi se mi celo kot človeški samoohranitveni nagon, da je literatura možna v vseh jezikih.« Tako je v svojem referatu zapisal predstavnik lužiških Srbov Jurij Koch in zdi se nam, da so bile prav te, po eni strani problematične trditve, izhodišče razpravi in že 4. srečanju manjšinskih književnikov na Obirskem na avstrijskem Koroškem. Utesnjenost, dualizma književnika, razpetost med dva ali več sporočilnih medijev, ujetost v večplastne jezikovne simbole — to so bile nekatere postavke, o katerih je tekla beseda na Obirskem. Res je, marsikaj je bilo samo nakazanega, v ambicioznosti izhodišč nedoreč-nega in vendar je prišla na dan vsa različnost posameznih položajev, prišlo je do izraza mesto, ki ga ima književnost v sklopu neke narodnostne skupnosti in večinskega naroda. V poldrugem dnevu ni bilo mogoče poglobiti se v vso pro-blemskost vprašanja, kaj šele, da bi prišli do nekaterih zaključkov. Vendar se je izkazalo, da mogoče še nikoli kot letos, je bila tema zelo dobro centrirana. Razpetost med materinščino in tujim jezikom — je to dilema? Za nekateie brez dvoma, in to je primer Jurija Kocha, znamenitega pisatelja, ki pa vendarle ni pripaaniK manjšine, ampak naroda, nekakšnega narodnostnega otoka, ki živi v NDR in nima matice, na katero bi se lahko naslanjal. Za drugo vprašanje skorajda ne obstaja, saj pišejo tako v enem kot v drugem jeziku. Skratka, vprašanje se na literarni ravni ne postavlja, prisotno je mogoče drugje, na politični. Književnik manjšinskega naroda se «mora» seveda izražati v materinščini, kajti književnost m kultura sta tista dejavnika, ki ohranjata skupnost pri življenju, ki o-hranjata jezik. Ta književnost pa deluje v omejenem, tečno zaerianem krogu, iz katerega velikokrat ne more. Zato se za nekatere postavi nuja, da morajo opozarjati nase tudi v jeziku večinskega naroda. iiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiniiifiiiiiiininiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiumHiimiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiivMmiiiiiiiiiiiiiii MEDTEM KO SE KONČUJE UMIK PALESTINSKIH IN SIRSKIH BORCEV JASER ARAFAT ZAPUSTIL ZAHODNI BEJRUT LIBANONSKA LEVICA PRED TEŽKO NALOCO Vse glasnejše zahteve po razpustitvi vseh libanonskih oboroženih skupin - Se vedno nerešeno vprašanje umika iz Doline Bekaa BEJRUT — Z včerajšnjim odho dom voditelja PLO Jaserja Arafata iz Bejruta je praktično končana e-vakuaeija palestinskih borcev; danes ali najkasneje j-utri bi mor«Ji zapustili Bejrut tudi preostali pri paduiki sirskega kontingenta «arab-skih mirovnih sil«. Ganljivo je bilo Arafatovo slovo od Bejruta. Palestinski voditelj se je še najdlje poslavljal od libanonskih muslimanskih in levičarskih voditeljev, predvsem od Valida Džumblata, voditelja združene libanonske levice, ki se je te neskončne tedne borila z ramo ob rami proti izraelskemu agresorju. Arafat je včeraj zaoustil Bejrut z oljčno vejico v roki, libanonska levica pa se v zahodnem Bejrulu krčevito oprijema orožja in s strahom čaka na končni obračun s fa'ango. ko bo Bejrut zapustil poslednji sirski vojak. V libanonskih dogajanjih se končuje prvo poglavje, palestinsko, a stala dva, levičarsko in sirsko v Do lini Bekaa pa še čakala na nepredvidljivi razplet. Iz dneva v dan je libanonska levica vedno bolj osamljena. Bivši libanonski premijer Saeb Salam že odkrito govori, da je sprava po palestinskem odhodu mogoča, če razpustijo istočasno v Libanonu vse oborožene grupacije. Novi predsednik Gemayel je že napovedal, da bo to storil s svojo falango, ki jo že vključuje v redno libanonsko vojsko, oborožena levica pa bi morala kratkomalo odložiti orožje in se predati libanonski redni vojski, v kateri že prevladujejo desničarske ideje. Gemayel trenut no govori o spravi v državi in o utrditvi njene suverenosti, istočasno pa spretno ribari v muslimanskih vrstah, da bi popolnoma osamil levico. Prav zato se še ni izjasnil glede izraelske prisotnosti v Libanonu, prav tako ne omenja v Jeruzalemu že napisanega libanonsko -izraelskega mirovnega sporazuma. Je pa bil zalo bolj jasen izraelski obrambni minister Šaron, ki je napovedal, da bi se lahko izraelska vojska vrnila v Libanon tudi po u-miku, če bi to zahtevale libanonske oblasti. Taka izjava je pravi demo-klejev meč za libanonske muslimane, ki sedaj skušaj poiskati kompromisno rešitev z Gemayelom. Nič manj nejasno je vprašanje sirske prisotnosti v Dolini Bekaa. Posebni Reaganov odfjoslanec Ha I je iz Libanona pripotovala v Jugo pa rt lok nrolt nnlom Izn -ix» ir/>a. ‘ elaviin Palf»ctinQl'A hnrfP llfl bib se v teh urah, potem ko je včeraj v spremstvu bersaljerjev zapu stilo Bejrut 2 239 pripadnikov 85. sirske brigade s svojo mehanizacijo in težkim orožjem, na vse kriplje trudi, da bi našel kako rešitev glede sirske prisotnosti v vzhodnem Libanonu. Tzrael trmatso vztraja, da morajo Sirci zapustiti ves Libanon. Damask pa poudarja, da se bo u-maknil šele po izraelskem umiku. Ranjeni Palestinci na zdravljenju v Zagrebu ZAGREB — Z letalom Avio Ge-nexa je včeraj na zagrebško letališče prispelo dvajset ranjenih borcev palestinske osvobodilne organi zacije PLO, ki se bodo zdravili v zagrebških bolnišnicah, To je prva skupina palestinskih ranjencev, ki slavijo. Palestinske borce so na letališču v Zagrebu pozdravili predstavniki republike Hrvaške. Večji izvoz iz Jugoslavije BEOGRAD - Od začetka leta do 19. avgusta je vrednost jugoslovanskega izvoza v razvite zahodne in prekomorske države dosegla skoraj milijardo 770 milijonov dolarjev, kar je v primerjavi z istim obdobjem lani za 10 odstotkov več. Uvoz je znašal okoli 4 milparde 380 milijonov dolarjev in je bil za 7 odst. manjši. S povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza se je trgovinski primanjkljaj z zahodom zmanjšal i in je za 1 ročili včeraj na tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Žal, pa je bila bojazen gospodarstvenikov, ki poslujejo s temi državami, da bo izvoz zastal predvsem zaradi pomanjkanja surovin, neupravičena. Ce se bodo ta gibanja nadaljevala, letošnjega načrta niti približno ne bo moč uresničiti, (dd) RIM — Znižanje eskomptne.rnere v skoraj vseh evropskih državah je ponovno pognalo vrednost ameriškega dolarja navzgor: včeraj so ga v Italiji prodajali po 1.407 lir, njegov tečaj se ,ie pa okrepil tudi do ostalih valut EGS. MILAN — Dve skupini delavcev, ki jih je Alfa Romeo postavila v dopolnilno blagajno, a je sodišče prisililo podjetje, da jih spet vzame v službo, je včeraj protestiralo, ker so jih premestili v obrat nekaj ki- za 520 milijonov dolarjev in je 17 odstotkov nižii kot v istem lan-1 lometrov od Areseja, kjer je glav-skem obdobju. Te podatke so spo-' pa tovarna. Novo vprašanje je tudi jezik. Pri gradiščanskih Hrvatih se namreč dogaja, da govorijo in pišejo r.e-1 akšno arhaično hrvaščino, ki ni ma ogledala v današnjem hrvat-skem jeziku. Zaostala je, zato pa je treba ljudem nekatere besed? cc. lo prevesti v nemščino, da bi tekst razumeli. Po drugi strani pa pri Kochu spet obratno, on vnaša lužiško srbščino v nemške tekste kar s tem nemščino bogati, kajti ' i germanisti mu to tudi prizna- ;o. Jezik torej, sistem znakov, ki seveda osnovni element vsej književnosti. Jezik, ki ni vselej o-draz družbene stvarnosti neke manjšine in jo, paradoksalno, tudi prerašča. Tu je tudi primer furlanščine, furlanske književnosti, ki danes ni arhaična, navezana na kmetski svet, ampak velikokrat modernistična, celo avantgardna, kar sta poudarja Elsa Buiese in Luciano Moran-dini, v pogovoru pa še Ace Mermo-lja, ki je navedel primed Leonarda Zanierda. Zanier je namreč celo jz nekega karnijskega furlanskega n» rečja izoblikoval poezijo, ki odgovarja razvoju evropske književnosti. Skratka, vsebinsko srečanje, ki je potekalo brez bleska kakega -visokega« in bogatega (finančno) simpozija. a še toliko bolj zadostilo svojemu namenu. Kako pa bo prihodnje leto? Predlogov je padlo veliko, temeljni pa je bil ta, da bi mora’a biti obirska srečanja res posvečena izključno književnosti manjšinskih narodov in ne zabresti v nekakšno jadikovanje nad usodo posameznih narodnostnih skupin. In nevarnosti za to je res veliko, saj je resnica, da književnost ne more biti nekaj od družbe ločenega. Torej, kritična obravnava te književnosti, delo na konkretnih tekstih, primerjava. Tematika pa je seveda neizčrpna ... V tem poročilu se seveda ob koncu ne moremo izogniti niti kroniki poteka 4. srečanja pisateljev manjšinskih narodov, ki ga prirejata SPZ iz Celovca in domače PD -Obir« ob sodelovanju s koroškim PEN centrom in PEN klubom iz Ljubljane. Predvsem gre opozoriti na literarna večera v Selah in v gostilni Kovač (tu še je srečanje odvijalo), kjer je kakih petnajst književnikov petih držav bralo v sedmih jezikih svoja dela. Tudi literarni večeri so del mednarodnega srečanja in Slovenci v Avstriji jih prav radi obiskujejo. Večeri so potekaj ob petju domačih zborov in v prijetnem kramljanju * domačini. Ob koncu naj še omenimo, da je bilo na Obirskem prisotpih veliko predstavnikov avstrijskega in slovenskega tiska, iz Italije pa so se srečanja udeležili pisateljica Ivanka Hergold in pesniki Ace Mermolja, Marij čuk in Marko Kravos, (m. č.) DRAGINJA NARAŠČA BREZ PRESTANKA Jutri nov povišek električnih tarif Nejevera glede uspeha vladnega manevra s ceniki 35 vrst blaga Uroke potrošnje RIM — Čeprav z zamudo (rek je zapadel v petek) je medministrski odbor za cene prejel od kakšnih 170 industrijskih podjetij cenike 35 proizvodov široke potrošnje, predvsem prehranskih, ki jih bodo sedaj pregledali in nato objavili po sredstvih javnega obveščanja v okviru prizadevanj za brzdanje cen. Na pristojnem ministrstvu za industrijo pa ne tvegajo napovedi niti o ča su. ki bo za objavo potreben niti o kaznih, ki bi jih nalagali industrijam, ki bj cenikov sploh ne poslale. Združenje potrošnikov o-staja zato zelo skeptično glede u-činkovitosti takih ukrepov. Vsedržavna zveza potrošniških zadrug pa je po svoji strani sklenila «za- ...................................................iiiiiiiiiihiiiiuiiiii..... Srečanje evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav STOCKHOLM - V glavnem mestu Švedske je bil včeraj sestanek zunanjih ministrov devetih nevtralni!) in neuvrščenih držav Evrope. Ministri so razpravljali o pripravah za nadaljevanje dela madridskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju. Srečanja se je udeležil tudi jugoslovanski zunanji minister Lazar Mojsov. To je prvi sestanek nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope na ministrski ravni. Voditelji diplomacij Avstrije, Finske, Cipra, Malte, Liechtensteina, San Marina, Švice, Švedske in Jugoslavije so izmenjali mnenja o perečem mednarodnem položaju v luči bližnjega nadaljevanja madridske konference, ki je napovedana za začetek novembra letos. Šef jugoslovansko diplomacije je v govora na sestanku v Stockholmu najprej poudaril, da Jugoslavija pripisuje zgodovinski pomen temu srečanju zunanjih ministrov nevtralnih in neuvrščenih držav stare celine. Sestanek je toliko pomembnejši, ker poteka v pogojih globoke krize mednarodnih, političnih in ekonomskih odnosov v času okrepljene oboroževalne tekme in za pridobitev vpliva. Gledano v celoti, je dejal Mojsov, smo priče naraščajoči konfrontaciji različnih dejavnikov na mednarodnem prizorišču. Uporabljajo najrazličnejše metode in sredstva pritiskov, od vojaško političnih do gospodarsko - finančnih, kar pomeni veliko grožnjo za vse, ki želijo ohraniti svojo neodvisnost in ubraniti pravico do samostojne poti lastnega razvoja. Nedvomno gre za krizo blokovske strategije, razdelitve sveta in kongresnega obnašanja blokov. Njihovo zavračanje, da bi sprejeli nova sodobnejša načela, na katerih naj bi temeljili enakopravnejši mednarodni odnosi je glavni vzrok izbruha številnih kriz v svetu. Spori in oboroževalne tekme so naj- bolj izraziti v Evropi. Tako je na žalost bilo vedno tudi v dolgi zgodovini mednarodnih spopadov. Središče sporov je bila skoraj vedno Evropa, iz katere se je napetost razširila na vse ostale dele sveta. Nedvomno vse udeležence sestanka, je nadaljeval Mojsov, najbolj skrbi stanje varnosti in sodelovanja v Evropi. Vse kar se je do sedaj dogajalo na madridskem sestanku konference evropske varnosti in sodelovanja je primer kako je nek pomemben dosežek na evropskem in svetovnem prizorišču mogoče ogroziti z podrejanjem ključnih vprašanj evropske varnosti in sodelovanja trenutnim težavam in blokovskemu zaostrovanju. Pred nami je velika in odgovorna naloga, da v zaostrenih mednarodnih razmerah skupaj z vsemi. ki se zavzemajo za mir in varnost v Evropi poiščemo poti za popuščanje napetosti na evropski celini, (dd) mrzniti« v svojih obratih cene za 82 vrst blaga široke potrošnje, od živil do pralnih praškov in šolskih potrebščin. Napovedi pa ostajajo kljub temu pesimistične, saj se bodo po ocenah Združenja potrošnikov živila podražila po dopustih za 5 odst, pra'ni praški pa za 6. Predvideni poviški naj bi v prihodnjih 5 mesecih pobrali italijanskim družinam 12.000 milijard lir. v državne blagajne se pa bo zaradi povišanja tarif za javne storitve in davka IVA steklo novih 8.500 milijard. Združenje trgovcev Confcommercio se pa že brani očitkov o špekulacijah trdeč, da je avgustovega naraščanja inflacije predvsem kriva vlada, češ da podatki iz vseh mest dokazu.jejo, da je vzpon življenjskih stroškov v glavnem pripisati dražji elektriki in javnim storitvam. medtem ko se je prehrana in obleka podražila le za 0.5 do 1,2 odstotka. Nov vzgon inflaciji pa bodo dale nove podražitve, za katere je prav tako odgovorna vlada. Jutri stopi v veljavo že peti 2-odstotni povišek električnih tarif, s 1. okto brom se bodo spet podražile za 10 odstotkov železniške vozovnice, s 4. oktobrom pa ponovno tudi letalske. Prvega novembra bo na vrsti šesta podražitev elektrike, s 1. decembrom pa se bodo povišale telefonske tarife tudi za zasebne naročnike, ki opravijo več kot 400 pogovorov v tromesečju. BASEL — Centralne banke 12 zahodnih držav, med katerimi je tudi Italija, so sklenile priznati Mehiki vnujnostno« posojilo 1,85 milijarde dolarjev. ODPRT BO DO SOBOTE, 4. SEPTEMBRA V Ljubljani so odprli vinogradniški sejem Letos 489 razstavljavcev iz Jugoslavije in tujine LJUBLJANA — Na Gospodar skem razstavišču so včeraj dopoldne odprli 28. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, ki bc trajal do 4. septembra. Na njem nastopa 489 razstavljavcev iz Jugoslavije in iz 22 tujih držav: med temi so tudi nekateri razstavljavci iz Itailje. ki ponujajo jugoslovanskemu tržišču predvsem tehnične naprave za sodobno kletarenje (npr tvrdka Bortolin iz Porcie pri Pordenonu. tvrdka Padovan fz Cone gliana. itd.), zamaške za polnilnice (tvrdka Colombin iz Trsta), in druge podobne artikle. Mednarodne ocenjevalne komisije, ki so v .juliju pregledale prispete vzorce vin, žganih pijač in sadnin sokov, so imele letos nenavadno mnogo dela. Vinskih vzorcev je nam reč prispelo kar 1444. in to iz 23 držav; žganih pijač pa je bilo 202, iz 14 držav. Skupno je torej prispelo na ocenjevanje rekordno število 1719 vzorcev. Svoja vina so letos ponovno poslali na ocenjevanje tudi nekateri vinogradniki z Goriškega, ki so za svoj pridelek prejeli tudi več laskavih priznanj, kakor smo že obširneje ^poročali v našem dnevniku. » Včerajšnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki uradnih in poslovnih krogov iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik ter zastopniki gospodarskih organizacij in razstavljavci iz tujine. Prisotne goste je pozdravil glavni direktor Gospodarskega razstavišča ing, Florijan Regovec, nakar je prevzel be sedo Član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo dr. Milorad Stanojevič. Govornik je v svojem nastopu pou- daril. da se Jugoslavija uvršča med prvih deset držav pridelovalk vina na svetu, da pa so njene zmogljivosti na tem področju še premalo iz koriščene V državi ie danes okrog 250.000 ha vinogradov, letni pridelek grozdja pa znaša 1.3 milijona ton Iz tega pridobijo v jugoslovanskih kleteh okrog 8 milijonov hektolitrov vina. Po ocenah Sklada za vino. bo Jugoslavija v letošnjem letu izvozila na tuje okrog 102 800 ton vina in drugih alkoholnih oi ;ač v skupni vrednosti okrog 95 milijonov dolarjev. Največ jugoslovanskega vina kupujejo Zahodna Nemčija, Velika Britanija. Japonska. Sovjetska zveza, Švica. Združene države amerike in Kanada. Splošno priza devanja za izboljšanje kvalitete do mačega pridelka so že doslej rodile velike uspehe, na tem področju pa so možnosti nadaljnjega napredovanja še zelo široke. S tem pa bo mogoče še znatno povečati izvoz zahtevnejših vrst vina. k čemur na gotovo odločilno prispeva tudi soočanje domačega pridelka z vini i* drugih držav, kakor se to dogaja ob vsakoletnih vinskih sejmih na ljubljanskem razstavišču, Po uradnem odprtju razstave, so si gostje skupno ogledali paviljone ki so letos še zlasti na nekaterih predelih domiselno in okusno ureje-rii. Sejem bo kakor rečeno trajal do 4. septembra Za obiskovalce naj zabeležimo, da so razstavni prostori odprti vsak dan cd 10. do 19. ure, pokušnja vin v paviljonu «Jur-č?'- je možna prav tako od 10. do 19. ure, gostinski del razstavišča pa posluje vsak dan do 24. ure. Redna vstopnica stane 40 din, štirje kuponi za pokušnjo pa 30 din. (ef) TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V NEKEM HOTELU V TRŽIČU Po pričakovanjih neploden sestanek «Iaiko-sociaIistov» s predstavniki IpT Listarji potrdili svoje nasprotovanje vstopu KR v večini na tržaški občini in pokrajini in «nezanimanje» za vstop liste v deželno večino Včerajšnji sestanek med strankami laično socialističnega pola in Listo za Trst — srečali so se v nekem tržiškem hotelu — ni prinesel konkretnih sadov. Sicer pa je malokdo pričakoval, da bi lahko bili razgovori plodni, saj so bila stališča Dartnerjev že vnaprej znana. Delegacija socialistične, socialde mokratske, republikanske in liberalne stranke pod vodstvom deželnih tajnikov Brava, Zucallija, Bla-sonija in Appiottija so predstavništvu Liste za Trst — vodil ga je tajnik Giuricin — posredovali predlog, da bi Krščansko demokracijo na tak ali drugačen način vključili v novi večini na tržaški občini in pokrajini, v zameno, pa naj bi Lista za Trst vstopila v deželno večino, ki jo pravkar snujejo po odstopu Comellijevega odbora. Toda predstavniki LpT niso spremenili svojega stališča, čeprav so ga morda, vsaj iz formalnega vidika, nekoliko omilili. Vstop v deželno večino — so potrdili na sestanku v Tržiču — nas za sedaj ne zanima (spomniti se moramo, da bodo deželne volitve že spomladi prihodnjega leta in da torej novi deželni odbor po sili razmer ne bo imel dolgega življenja), razširitev večin na tržaški občini in pokrajini pa pomeni nedvomno novost v primerjavi s pred nedavnim podpisanim sporazumem z «laiko - socialisti*: slednji naj torej izdelajo svoje predloge — so dejali predstavniki LpT — mi pa bomo te predloge dali v odobritev skupščine naših članov. Formalno gre torej, kot smo omenili, za nekakšno omilitev dosedanjega stališča LpT, ki je doslej trdila, da bo v primeru, da bi njeni partnerji v večinah na občini in pokrajini vztrajali na razširitvi teh večin na KD, sprožila krizo v o-beh tržaških krajevnih ustanovah in nato sestavila enobarvna manjšinska odbora. V Tržiču, kot kaže, listarji niso ponovili te svoje grožnje, bistvo stvari pa se ni spremenilo, saj je povsem jasno, da bi skupščina »melonarjev* nikoli ne odobrila predloga o sodelovanju s Krščansko demokracijo. Skratka, stvari se niso spremenile. Ker pa je KD jasno povedala, da ni pripravljena na sodelovanje z «laiko - socialisti* na deželi, če ti niso pripravljeni z njo sodelovati na občini in pokrajini, so perspektive sedaj že dovolj jasne: sedanja odbora in sedanji večini v Trstu naj bi ostala nespremenjena, na deželi pa naj bi sestavili enobarvni demokrščanski odbor, ki naj bi vodil deželno politiko do spomladanskih volitev. Sicer so za prihodnje dni napovedani še novi sestanki — najprej med «laiko - socialisti* in KD, nato pa spet med LpT in laično - socialističnim po- lom, vendar ni pričakovati, da bi bil možen kakršenkoli razvoj, ko pa so stališča očitno nezdružljiva. Pomoč za vzdrževanje zaščitenih stavb Lastniki stavb umetniške, zgodovinske ali kulturne vrednosti lahko zaprosijo do 20. septembra deželno upravo za finančno pomoč za vzdrževanje omenjenih stavb. Podrobnejše informacije daje deželna direkcija za šolstvo, strokovno u-sposabljanje in kuRurne dejavnosti v Trstu, Ul. sv. Frančiška štev. 37, tel. 7355. Zaskrbljenost upokojencev ob nenehnih podražitvah Deželno tajništvo sindikata upokojencev CGIL, CISL in UIL je poslalo predsedniku deželnega odbora Co-melliju in prefektom vseh štirih pokrajin dežele brzojavko, v kateri izraža globoko zaskrbljenost upokojen- cev zaradi nenehnih poviškov tarif za elektriko, plin, prevoze itd. ter zaradi nebrzdanega naraščanja cen. Sindikati v brzojavki zahtevajo odločen poseg predstavnikov oblasti, da bi sprejeli ustrezne ukrepe, da bi napravili konec neupravičenim podražitvam. Našim šolarjem se počasi iztekajo poletne počitnice: čez dobra dva tedna — 15. septembra — se bodo zanje spet odprla vrata šolskih poslopij in novo šolsko leto jih bo ponovno za devet mesecev vpreglo, skupaj s součenci, učitelji ali profesorji, v življenje v razredih. Medtem ko bodo učenci osnovnih šol in dijaki nižjih srednjih šol lahko vse do zadnjega dne izkoristili počitniški odmor, čaka skoraj tretjino višješolcev še pred začetkom pouka «nehvaležna» preizkušnja znanja: šele po opravljenih popravnih izpitih bodo namreč izvedeli ali jim bo dovoljeno napredovanje v višji razred ali pa se bodo morali še leto dni truditi v istem razredu kot v prejšnjem šolskem letu. Na slovenskih višjih srednjih šolah bo delalo septembra popravne izpite skupno 213 dijakov in dijakinj. Na klasičnem liceju jih bo :Al posredovali prizadetemu prebivalstvu, da bi o tem izreklo svoje mnenje na jutrišnjem javnem sestanku, ki so ga sklicali Kmečka zveza in koordinacijska odbora razlaščencev iz Križa in Nabrežine pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave. Sestanek bo posebno pomemben, ker bodo prisotni tudi predstavniki državne ustanove ANAS, ki je pristojna za razlastitveni postopek, in gradbenega podjetja, ki ima v zakupu gradnjo avtoceste med Sesljanom in Prosekom. Organizatorji sestanka pozivajo vse zainteresirane, da se sestanka množično udeležijo. Sestanek Do ob 20.30 v prostorih PD »Igo Gruden* v Nabrežini. Svojo prisotnost so zagotovili tudi čla ni devinsko-nabrežinskega občinskega odbora z županom Škerkcm na čelu, da bi podpirali zahteve domačega prebivalstva, (ps) Prispevki za živinorejo in vinogradništvo Deželni odbor je na zadnji seji sprejel vrsto sklepov, na podlagi katerih bo deželna uprava prevzela nase del obresti na posojila, ki jih bodo najeli kmetovalci za izboljšanje živinoreje. Poleg tega bo dežela prispevala iz svojega 84 milijonov lir, prav tako za izboljšanje živinorejskih naprav, v okviru 49 kmetijskih posestev. Deželni odbor je končno nakazal Centru za razvoj vinogradništva in rir.arstva izredni prispevek v višini 200 milijonov lir. Zbor iz Innsbrucka jutri v Trstu V cerkvi na Trgu Rosmini bo ju tri ob 20.30 drugi koncert v okviru »Glasbenega septembra*, ki ga prireja tržaška Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova v sodelovanju z združenjem »Appuntamen-ti musicali* in »Cappello Civico*. Tokrat bo na vrsti komorni zbor «Walter von der Vogelweide», ki ga vodi Othmar Costa. Zbor je iz Innsbrucka, njegov repertoar pa obsega pretežno renesančne in baročne skladbe, pa tudi skladbe XX. stoletja. Spored obsega dela Gallusa, Bruchnerja, Davida in Palestrine. Vstop prost. Navodila prejemnikom podpor za psihiatrično oskrbo Krajevna zdravstvena enota ob vešča prejemnike denarnih podpor za psihiatrično pomoč, ki so jih doslej dvignili pri osrednjem sedežu Bance Antoniane v Ul. Cassa di Risparmio 5, da bodo začenši s septembrom izplačevali omenjene prispevke po sledečem abecednem redu: 1. septembra za priimke, ki se začenjajo s črkami od A do F; 2. septembra za črke od G do P; 3. septembra od Q do Z. Zamudniki bodo lahko dvignili podpore od 4. septembra dalje. Omenjeni vrstni red bo veljal tudi v bodoče ob upoštevanju prvega dne odprtja bančnih okenc v mesecu, Za tiste, ki dvigujejo podpore pri vseh drugih agencijah Bance Antoniane pa veljajo stara pravila. • V občinski umetnostni galeriji v Pasaži Costanzi bodo odprli jutri ob 18. uri razstavo angleškega likovnega umetnika Toma Phillipsa. Razstava bo odprta do 19. septembra po $lqfječejTi urniku: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah samo od 10. do 13. ure. Prispevaj!* ta DIJAŠKO MATKO terjev radijskih in televizijskih sprejemnikov 18, na oddelku orodnih mehanikov 15). Na vseh šolah se bodo začeli popravni izpiti jutri zjutraj in sicer s pismeno nalogo iz slovenščine (na trgovski bodo pisali tudi nalogo iz matematike), kateri bodo v naslednjih dneh sledile popravne naloge še iz drugih predmetov, zatem pa bodo na vrsti še ustna izpraševanja. Po predvidevanjih bodo popravne izpite zaključili v prvih desetih dneh septembra. Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt so že sporočili datum objave rezultatov: izide popravnih izpitov bodo na tej šoli razobesili v četrtek, 9. septembra ob 10. uri. • Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo okrožnico z navodili, ki zadevajo podpore za gledališke Od 6. do 14. septembra V Kulturnem domu seminar za slovenske šolnike Tradicionalni seminar za slovenske šolnike, ki bo letos 18. po vrsti, bo v času od 6. do vključno 14. septembra. V glavnem bo potekal v Kulturnem domu, le vzgojiteljice bodo i-mele predavanja na učiteljišču »A. M. Slomšek*. Program dela je zelo pester in obsega vrsto zanimivih vprašanj z raznih področij, pa tudi praktične vaje. Tako sta predvideni tudi dve hospitaciji in obisk o-troškega vrtca v Semedeli pri Kopru. Predavanja bodo v dopoldanskem času, in sicer praviloma od 8.30 do 13.30. Šolniki bodo razdeljeni v tri skupine, in sicer v skupino vzgojiteljic, v skupino učiteljev in v skupino profesorjev. Podroben program seminarja bomo objavili v jutrišnji številki. dejavnosti v sezoni 1982/83. Za podrobnejše informacije je na razpolago poseben urad na prefekturi (soba št. 28). Pouk v zgoniških vrtcih Zgoniška občinska uprava obvešča, da se bo pouk v občinskih o-troških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu pričel jutri, 1. septembra. "Prva dva tedna bodo malčki Odhajali domov že opoldne, ftato t>a bo tftttifcf stekel s polnim urnikom. • Vinogradniki, ki imajo 31. avgusta v kleti še zalogo lanskega vina, morajo to prijaviti. Na sedežu občine Zgonik imajo zadevne obrazce in bodo sprejemali prijave od 1. do 6. septembra. DOBRA POBUDA SKUPNOSTI VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV Uspeh četrte razstave vin v Podlonjerju pomeni uveljavitev krajevnega kmetijstva Pogovor z domačinom Wilijem Mikacem - Nagrajevanje najboljših vin - Sedaj se ze pripravljajo na praznik mandrjerjev uiuiiiitiMiiiiimmimiimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiitmimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiHiiimiiuaiiiiMiiitii VČERAJ IN V NEDELJO V PREČNIKU Festival ZKMI je uspel kljub okrnjenemu sporedu Nastop koroških kantavtork .............................................. V SOBOTO NA VLAKIH, KI SO PRIHAJALI IZ TRSTA Jugoslovanski obmejni organi zaplenili kavo, kavbojke in drugo različno blago Številni Jugoslovani, ki potujejo v Italijo z vlaki preko mejnega prehoda v Sežani, so pretkani z najrazličnejšimi zvijačami, tako da ima jo cariniki in miličniki nemalo dela pri odkrivanju tihotapskega blaga. V soboto pa so kontrolo pcostri D in mnoge olajšali za »zaslužke*. Od druge do osme ure zjutraj so natančneje pregledali potnike na vlakih, ki so odhajali proti Trstu. Kar milijon in 400 tisoč dinarjev so zasegli 149 potnikom, ki so skušali denar prikriti. Nekateri potniki pa so se nekoliko bolje znašli in deponirali 700 tisoč dinarjev, tako da zanje kontrola (razen da v Trstu niso mogli brez denarja ku-r< • želenega) ni bila posebej boleča. . potone in zvečer pa so milič niki in cariniki natančneje pregle- dali vlake, ki so prihajali iz Italije v Jugoslavijo. V številnih skrivališčih, ki jih tihotapci običajno uporabljajo, so našli 380 kilogramov kave, 280 hlač kavbojk in še različno tekstilno blago, ki so ga cariniki zadržali 60 potnikom, ocenili pa so ga na 800 tisoč dinarjev. Na zadnjem vlaku, ki so ga pregledali dobro uro pred polnočjo, so tihotapci tovorili poldrugi stot ka ve in kasetofon. Tako kava kot tudi ostalo blago bo romalo v carinska skladišča in čez čas romalo na trgovske police. Rezultati akcije torej kažejo, da so sežanski cariniki in miličniki u-speli, kljub nepopisni gneči, ki vlada na mednarodnih vlakih, številni »švercarji*. ki živijo predvsem na račun blaga iz Trsta so torej le dobili »šolo*, ki jo bodo morali v NlkMIIIHIIIIIIIHMIIIItlllllHIItllHtllMMlIllllllMIItlllltltMMIHIIIItHIttMllltlllMHlllKHiiiitttHIIIIIIItltMIHItllll TRŽAČAN, KI JE TIHOTAPIL KAVO IN OBLEKE Prestrašil se je carinikov in jo urno ucvrl čez mejo Italijansko - jugoslovanski mejni prehod pri Fernetičih je bil včeraj zjutraj prizorišče dokaj nevsakdanjega dogodka, katerega prota gonist je bil 26-letni Tržačan Gior-gio Bembo. Moški se je z avtom pripeljal čez jugoslovansko mejo in je na običajno vprašanje carinikov ali ima kaj za prijavo, odgovoril, da ne prevaža ničesar in da ima prtljažnik avtomobila popolnoma prazen. Očitno pa njegov odgovor ni prepričal carinikov, ki so se že pripravljali na pregled prtljažnika. Tedaj je Bembo planil iz vozila ter jo urno ucvrl čez mejo nazaj v Ita lijo. V avtu so nato cariniki zaplenili 24 kilogramov kave in številne obleke, v vrednosti več milijonov starih dinarjev, ki jih je hotel Bembo pretihotapiti v Jugoslavijo. Neprevidnost pa taka V soboto in nedeljo so bile po severni Italiji in v naših krajih take vremenske razmere, ki so spominjale na jesen, in so marsikoga prisilile, da je ostal doma ali se kvečjemu odpravil v kino. To pa ni veljalo za 31-letnega zdravnika Guida Enzmanna, ki ga slabo vreme in burja nista mogla odvrniti od namena, da bi šel jadrat. Športni zdravnik je na vsak način hotel preizkusiti svojo spretnost v jadranju in je v nedeljo ob 18. uri odjadral iz grljanskega portiča na svoji jadrnici Lazer. Približno ob 20. uri je Miro Ukmar iz Grljana opazil na morju jadrnico s strganimi jadri, ki jo je burja odganjala od obale v smeri proti jugu. Obvestil je pristaniško poveljstvo, ki je nemudoma poslalo reševalno ekipo, da bi poiskala brodolomca. Medtem se je približno štiri metre dolga jadrnica Lazer prevrnila in se vedno bolj oddaljevala od obale. Končno so jo ob 21.30 reševalci zasledili in rešili preplašenega in premraženega Guida Enzmanna, ki se bo verjetno drugič le s težavo odločil za podoben podvig v takem vremenu. prihodnje jemati dovolj resno, saj se kaj lahko zgodi, da bi začeli ob podobnih akcijah poslovati z »izgubo*. (D.B.) Naliv motil potek vaške šagre pri Banih Mladina od Banov, ki je no večletnem premoru spet obudila tradicionalno vaško šagro. res ni imela sreče z vremenom. Prireditev na vaškem trgu je tako v soboto kot v nedeljo motil dež. sinoči pa je bilo vreme bolj prizanesljivo, tako da je lahko nastopila trebenska godba na pihala »Viktor Parma*. Pri izvedbi šagre ie krajevnemu mladinskemu krožku priskočila na pomoč vaška skupnost, ki si od mladih generacij obeta, da bo kulturne in družbena dejavnost pri Banih spet lahko kmalu zaživela kot nekoč. V okviru poletnih umetniških ve-čerov, ki jih prireja galerija Tribbio-Rettori, bo v petek, 3. septembra ob 20.30 na Starem trgu znani filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal predvajal nekaj svojih najbolj znanih filmov. Publiki bo predstavil tlzkušnje Avgusta Černigoja», «Kamnita knjiga», ^Sentimentalno potovanje*, »Do-movina Achemidov» in »Firenče*. Vstop bo prost. Prispevki V spomin na Pepija Bana daruje Karla Rosizh 5.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Pepija Bana daruje Štefanija Kufersin 10.000 za Glasbeno matico in v spomin na Pino Cerkvenik 10.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina mame Tullia Možine daruje družina Marčela Malalana 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob mame Nine daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob prijatelja Alberta Grudna - Bliska daruje Angelca Vremec - Požar 30.000 lir za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Včeraj se je v Prečniku zaključil festival komunistične mladine, ki ga je priredil krožek ZKMI iz Devina - Nabrežine. Zaradi slabega vremena so morali miadinci spremeniti kulturni spored, odpadel je namreč sobotni slovenski kulturni večer. Tomaž Domicelj pa je kljub temu naši opil v nedeljo s kratkim izboioin svojih najbolj znanih pesmi. Program se je nato nadaljeval z nastopom treh koroških kantavtork, najprej sta se občinstvu predstavili sestri Eda in Silvija Velik, nato še Marinka Lugarič, ki je spomladi že nastopla v Nabrežini. Korošice so izvedle program borbenih in antifašističnih pesmi v slovenščini in nemščini. Najbolj pričakovan pa je bil rock koncert Alfreda Lacosegliaza in Giorgia Scale, ki je kljub slabemu vremenu prvabil v Prečnik številne poslušalce tudi italijanske narodnosti. Festival se je nadaljeval še včeraj s plesom z ansamblom I-deje iz Kopra. Kljub skromnemu odzivu s strani mladincev so organizatorji zadovoljni s potekom festivala, saj so pri njem sodelovali tudi mlajši člani ZKMI, ki drugače niso aktivni. Mladinci sicer niso dosegli zastavljenih ciljev, vendar ni bilo to odvisno od organizatorjev, ki so se res potrudili in delali tudi pod dežjem. Pohvala gre torej prav vsem, ki so na festivalu sodelovali z željo, da bi naslednje leto še enkrat izpeljali podoben festival, toda s pomočjo boljšega vremena. (dan) V prisotnosti občinskega odbora je tržaški župan Cecovini v nedeljo popoldne na županstvu izročil izrednemu komisarju dr. Siclariju posebno spominsko kolajno v priznanje za njegovo prizadevno delo na čelu tržaške občine v času od 26. oktobra 1981 do umestitve novoizvoljenega občinskega sveta. Podobni kolajni sta prejela tudi pod-prefekta dr. L. Camerlengo in dr. P. Vergone. S« Na vrtu Ljudskega doma v P lonjerju se je sinoči zaključila jonska razstava vin, ki jo ie& to leto zaporedoma prireja nost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivana, z Vrdele in iz njerja. Kljub slabemu vremenu, je v nedeljo preprečilo nastop sambla Lojzeta Furlana, je Pr 0 ditev lepo uspela ter znova J*..u potrdila aktivnost in vitalnost na ljudi in njihovih društev v tem P, mestju Trsta, ki je bilo n®k°?ve. bistvu popolnoma slovensko. Ra ^ seljivo je tudi, da smo v nedeU Podlonjerju za kioski videli tudi P ^ cej mladine, kar dokazuje, da mlade generacije občutljive do P' blemov rajona in da se zavzern za njegov družbeni in kulturni P1 »Z razstavo vin smo hoteli neJjjj, mo obuditi staro krajevno tray, jo,» nam je dejal domačin in aa ni kulturni delavec Wili Mikac, , pak tudi uveljaviti trud in ,vsa gd-nje prizadevno delo naših vinoe « nikov, ki so v zadnjih letih Pj® prehud davek širjenju cementa . neobčutljivosti oblasti do vPra razvoja kmetijstva. Naša vrtnarjev in vinogradnikov, ki d je štiri leta, se je rodila Pra ,ja. potrebe, da bi zaščitila in uv»* vila kmetijstvo na tem podr0tJJ kjer kljulj raznovrstnim težavam ^ vedno pridelamo približno 25U vina.* j,,*. Skupnost je danes odsek vea * menskega združenja »Union* J® £ pomemben dejavnik vsesplo^^, kulturnega preporoda, ki ga v * « njih letih opažamo pri Sv. Ivan“^j. v Podlonjerju. «Sedaj se že P j pravljamo na priredbo tradiO® nega praznika mandrjerjev,* nary . še povedal Mikac, «ki bo na redu v septembru, med naše g ne pobude pa bi še uvrstil Mal'1 j vanje. Skoraj vse leto pa je bu -e gost agronom Vitjan Sancin. vinogradnike seznanjal s kletarst in s še drugimi zanimivostmi. 10 de vajo pridelovanje vina. Kar !tj va ostale dejavnosti pa bi P akcijo zbiranja podpisov za vrd ^ Narodnega doma naši narodu* skupnosti, pri kateri so anga*> vse naše organizacije s tega V dela.* jU8i Na rajonski razstavi vin s° nagradili najboljše razstavljene ^ ce. Prvo nagrado za črno v}n^, osvojil Pino Živec, drugo Boris tretjo pa Josip Švara. NajbolJ=®j, lo vino pa je po mnenju oce^eara, ne komisije razstavljal Josip “Vj. druga nagrada je šla Ediju c goju, tretja pa Marju Meuli. j le in nagrade so prispevali odbor, Primorski dnevnik, Trž» ^ hranilnica, Kmečka zveza, Tr** ikrfF kreditna banka, SKGZ, trgov'1 zbornica, tržaška občina in P°Kn:y, na in tudi nekateri posameZ ^ medtem ko je Hranilnica in FLj. jilnica na Opčinah poleg pokala F spevala tudi denarno nagrado. ^ Na sliki: nagrajenci razstave v Podlonjerju. Trčenje pri Repnu j Včeraj popoldne ob 17.30 se F Repnu pripetila lažja prometna sreča: prišlo je namreč do u 0 nja med avtomobilom Fiat ga je vozil Ermanno Primosi dei Moreri 176. in avtomobilom ~ 128. Oba voznika sta ostala škodovana, najhuje pa jo je skar je DnitviAeiiatto UAa*>lra Pmnniiplfl. ** Primosijeva hčerka Emanuela. V| bo morala zaradi udarca v s zdraviti deset dni. SKD Tabor izreka občuteno Ije Tulliu Možini in svojcem gubi drage mame. so**' ob'*' Zapustila nas je naša draga IVANKA - NINA RANČIČ vd. MOŽINA Pogreb bo danes, 31. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnic® glavne bolnišnice v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Tullio z družino, aestra Plerina in drugo sorodstvu Opčine, Trebče, Split, 31. avgusta 1982 OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Kulturni dogodki na Sežanskem Rezana je praznovala prejšnje dni "V občinski praznik. Praznik je .';™a Potekal pod vtisom tragične narodnega heroja Alberta udna-Bliska, ki je pred dnevi ratinil. Kljub temu pa so sežan-' kulturni delavci izvedli napori u,- pro9Tam- Tako so v petek Mali galeriji v Sežani odprli raz-del Jožeta Tisnikarja, po-r^bnega slovenskega likovnega ^trnka. Na razstavi se je zbra-precejšnje število ljubiteljev li-■ vne umetnosti, uvodno besedo pa nn tajnik zveze kulturnih or-™izacij iz Sežane Aleksander Per-fcj je predstavil slikarja in a ,a‘ besedo likovnemu kritiku An-Ilu Medvedu. Medved je v svd-f™ Predstavitvenem nagovoru iz-jJr *2 subjektivnih razlogov in fi^ol Tisnikarjevo umetništvo. 7* ^voma je Tisnikar najpo-C^bnejši slovenski «naivni sli- ir® pravilneje, slikar, ki je ie I^kdaj uvrščen med naivce, pa joznako že zdavnaj prerastel. trpeč in labilen človek se je Aiirh PreP°znavamo v njegovih J?’1 7- soočil s smrtjo, kot čudno 'JfUi°č°, neizbežno izkušnjo, v ten pa je do skrajnosti zmanjšal d njo in življenjem. Svoje . “zoeno, delovno in osebno okolje ujm pripravljen identificirati s 21T?0™ secirnice, vonjem po razku-. drhnobi, ki se širi iz nje-. hladnih zelenih, sivih, črnih njj?'led°-rumenih slik — v tej zelene Je bfOubi vsakršen zvok, izgi-ti ® • žalujočih, razpade pogovor _ ljubimcema in z gluhoto za-°samlejnega slikarja z nje-'im vranom in «modelom». nj ® Pa ni bil edini petkov kultur-. dogodek na Sežanskem. V staro-jami Vilenici v bližini Lipice, f^bu tudi literarni večer, na ka-so svoje pesmi brali znani osnski pesniki. Čudovito okolje kapnikov, luči, vse skupaj še o-premljeno z zvoki kitare, je dalo literarnemu večeru prav posebno o-beležje. Ob tem moramo še naglasiti, da se je literarnega večera u-deležilo veliko ljudi, ki jih priteguje lirika, prišli pa so tudi s Tržaškega, da ne omenimo Sežane in okoliških krajev. Svoje pesmi so občinstvu posredovali Marij čuk iz Trsta, Darko Komac, Jaša Zlobec, Tone Kuntner in Herman Vogel. Poezija je v očarujočem okolju zares pritegnila pozornost poslušalcev in še enkrat dokazala, da za ljudi ni tujek, če se jo le da s pravilnimi prijemi in s pravilno izbiro tudi posredovati. Večer se je zaključil s piknikom, ki so se ga udeležili avtorji in tudi mnogi obiskovalci. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zvezi opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vin ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta 1982, najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.003 do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze miiiitimnitiiiiiiMimmittimfiiiiifiimiiMmmiitiiiiniiiitiitiiimtiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiitnMiiimmui Začasno rešeno vprašanje služb za pomoč handikapiranim Občina bo za tri mesece zaposlila operaterje, ki so delali na tem področju Služba za pomoč handikapiranim nj bo, vsaj za sedaj, okrnjena. Nevarnost je obstajala, kot smo svoj čas poročali, ker je operaterjem, ki delajo na tem področju, zapadla delovna pogodba že 31. decembra lani, izredni komisar na pokrajini pa je ta rok podaljšal do 31. avgusta letos, se pravi do današnjega dne. Od jutri bi morala skrb za handikapirane preiti od pokrajine v pristojnost občine, ta prehod pa seveda terja določene birokratske roke, ki bi v tem primeru lahko imeli kot posledico vsaj začasno uki- l||liiiiiiiiliillllllllllllll,liiimiialllliiIIIIIIMIllilililliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiHiiiiiti>iiitiaiiiifi»*a(ifiii'>,>v*> Šolske vesti avnateljstvo državnega tehnične-*avoda žiga Zois sporoča, da se popravni izpiti jutri, 1. Kembra, 0b 8.30. isto velja za v n . . geometrov, ki imajo sedež .Paviljon B. Razpored popravnih wt°v je izobešen na oglasni deski “beh oddelkih. u avi,ateljstv° državnega učite!ji-\iz 'L Slomšek s priključeno Sojiteljsko šolo sporoča, da je (Poreč popravnih izpitov, ki se ,l? Pričeli jutri, 1. septembra, iz-pS®n v šolski veži. ^a h Cni zav°d Jožef Stefan obve-tfj 'Po se začnejo popravni izpiti ju-Djj„ septembra, ob 8.30 s pismeno tov P0.*2 slovenščine. Razpored izpile izobešen na oglasni deski. _ lasbena matica obvešča, da je sU- an.ie novih gojencev iz Tr-v. Podružnic na sedežu v Trstu Vti;. K- Manna 29, od jutri, 1., do JJtfno 8. septembraM 9. do 12. Ureditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Jko>‘v° mladinskega pevskega foča ”*asf)ene matice iz Trsta spota? da se h odo otroci vrnili iz 25 foe juto-j, j septembra, ob j.on na mejo na Škofijah, pravni odbor TPPZ Pinko To-** javlja vsem članom partizan-StDt kolektiva, da bo v petek, 3. tjčf^ra, ob 19. uri vaja orkestra, °b 20.30 zbor in orkester za Križu v nedeljo, 5. sep- Kino ^čeraj-danes *nes> TOREK, 31. avgusta 1982 $on0o RAJKO 19 vzide ob 6.24 in zatone ob Ha 7~ Dolžina dneva 13.22 — Lu-,vzide ob 18.33 in zatone ob 2.52. u,ri. SREDA, 1. septembra 1982 , MLADEN VLj, 24 o v{era-i; na j višja temperatu-»b stopinje, najnižja 18 stopinj, %4 Ur* 24,4 stopinje, zračni tlak Ur0 , foh ustaljen, veter 15 km na bo s7;a',0dnik, vlaga 57-odstotna, neto, , aJ jasno, morje skoraj mir-^tnperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA in smrti C?IU SO SE: Francesca Dorsi, Oj, r, *na Polli, Massimiliano Tizia-rita v, rie'e Buoncompagno, Marghe-Na‘m, Riccardo Gaburro. btijjkDl SO: 80-letni Primo Tanga-Uhr': “k letna Giuseppina Lipolt vd. ti p,’ ‘5-letni Pietro Borghi, 72-let-Wtoun° Drioli, 86-letna Luigia Alič » to vd. Cavallaro, 86-letni Nico-granrigrando, '9-letna Ornella Zan-Wp.° vd. Carli, 71-letna Teresa T \.P°r- Petronio, 85-letna Lau-Cio^tanzio vd. Zucchini, 60-letni tjcr^io Maiola, 57-letni Aldo Biti p.’ /,4-letna Maria Lesich, 80-let-Giv,rJ‘ulio Pagani, 68-letni Alberto n, 83-letni Arrigo Polonio. ^NEvna služba lekarn In (od 8.30 do 20.30) lil . Dinnastica 6, 111. Cavana 11, ^'brov Giulie 2. Ul. S. Cilino 36. (»d s ,^na in Bazovica. ln "ia do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Dante 7, Istrska ulica 7. n°čna si.užba lekarn Ul (Od 20.30 dalje) trM:' D®nte 7, Istrska ulica 7, Na-a' Bazovica. Ariston 21.15 «Heavy metal*. Režija Gerald Potterton. Ritz 17.00 «Apocalypse now». Režija Francis Coppola. Marlon Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden Danes zaprto. Grattacielo 17.00 «L’ultima sfida di Bruce Lee*. Fenice Danes zaprto. Nazionale 16.00 «11 prigioniero del paradiso — porno fantasie di un superdotato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Computer per un o-micidio*. Filodrammatico 15.00 «Eroticaction». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Lilly e il vagabondo*. Cristallo 16.30 «L’assassino di un ali-b^toee -cinese*»,Ben Gazzara. Moderno 16.00-22100 tStgli di alluei- bisbetldP^bShato*. A. Celentano, O. Muti. Radio 15.30 «Stretta e bagnata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Vestito per uccidere*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Razna obvestila Svojega dolgoletnega pevca pokojnega Pepija lana se šentjakobski cerkveni pevski zbor spominja s sveto mašo, ki bo v sredo, 1. septembra 1982, ob 17. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Izleti Državni poklicni zavod Jožef Stefan prireja v okviru izvenšolskega delovanja za dijake šole in za oddelek za geometre 12. in 13. septembra dvodnevni avtobusni izlet v Kaninsko pogorje. Vpisovanje v tajništvu šole. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 5. septembra v bolnico Franjo. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdiri-vo 30 danes in v četrtek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. Odhod ob 8. uri z Oberdankove-ga trga. SPDT prireja v soboto, 4„ in v nedeljo, 5. septembra, izlet na Prisojnik v Julijskih Alpah za izkušene planince. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 14. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Vpisovanje je lahko tudi telefonsko na sedež ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04), še jutri, 1. septembra. nitev služb za pomoč handikapiranim. Na srečo pa so po dogovoru med občinsko in pokrajinsko upravo in sindikalnimi organizacijami našli vsaj prehodno rešitev. Občina bo vzela v službo za določen čas (tri mesece) vseh 24 operaterjev, ki dela na tem področju, istočasno pa bo za isto dobo poverila pokrajini, da še naprej opravlja tiste teritorialne službe, ki so bile doslej v njeni pristojnosti. Na ta način bo torej preprečeno, da bi handikapiranci za daljšo ali krajšo dobo ostali brez ustrezne o-skrbe. Seveda pa je rešitev, kot rečeno začasna: v prihodnjih treh mesecih bo treba najti organsko rešitev s tem, da občina ustvari in uredi stalne teritorialne službe, ki naj nadomestijo in po možnosti še okrepijo in izboljšajo dosedanje strukture za pomoč handikapiran-cem. reP/ U SVETOVALCI KONEC POČITNIC NA DNEVNEM REDU SEJE SAMO UPRAVNA VPRAŠANJA Izvolili so štiri predstavnike občine Gorica v komisijo za ocenjevanje načrtov avtoporta Po poletnih počitnicah se je sinoči ponovno sestal goriški občinski svet. Na začetku je cdobril več sklepov občinskega odbora, ki zadevajo predvsem javna dela. Tako so svetovalci odobrili strošek 670 milijonov lir za kanalizacijo. Za novo tribuno, namenjeno občinstvu v telovadnici v dolini Koma bodo potrošili 30 milijonov lir. Najeli so posojilo v znesku nekaj nad 300 milijonov lir za popravilo cest, pločnikov in občinske zgradbe ter priznali volila društvom za njihovo dejavnost. Najdaljša razprava se je razvila o pogodbi, ki jo namerava občina skleniti s športnimi društvi, da bi sama razpolagala s sredstvi, ki jih kasirajo od reklame. Doslej je to reklamo upravljalo neko zasebno podjetje. Svetovalci so o tem zah tevali več pojasnil, predvsem pa odgovor, po kakšnih kriterijih bodo upravljali z reklamnimi prostori. Med drugim so predlagali, naj se na njih ne dovoljuje volilna in strankarska propaganda. Soglasno so priznali povišek za stroške, ki .jih ima družba SASFI z vzdrževanjem upepeljevalnika. Za lansko leto .je občinska dajatev zna šala 246. za letos pa 290 milijonov lir. Predlog o povišku so svetovalci odobrili soglasno. Ob koncu so izvolili štiri občinske svetovalce v komisijo, ki bo ocenjevala predloge načrtov za avtooort. ki jih morajo izdelovalci predložiti do danes. Občinski svet bosta v tej komisiji predstavljala predstavnika večine Nicolo Foraasir in Lanfran-co Zucalli. manjšino pa Sergio For-nasir in Italo Chiarion. V komisiji so tudi zastopniki občinskega odbora strokovnih združenj, dežele itd. BANCA/ DI CREDITO Dl TRI ESTE' TRŽAŠKA KREDITNA SANKA • ' . S. P. A. TRST - ULICA F. F-ILZMO - ^ 30. 8. 1982 Ameriški dolar 1.395,- Kanadski dolar 1.090,— Švicarski frank 660.— Danska krona 157.— Norveška krona 198.— Švedska krona 222.— Holandski florint 504,— Francoski frank 198.— Belgijski fran*^5;V Funt šterlm|^f;': 24,50 2.395,— Irski šte&||^ijf|f; 1.900.-4» Nemška maPfa™ 562.—“* Avstrijski šiling 79.80 Portugalski escudo Ri- Pezeta li.50 Jen 5,— Avstralski dolar 1.250.- Drahma 17.- Debeli dinar 22,50 Srednji dinar 22,50 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 7946 72 RKAHNF V OKOLIC) <*<•: tel 228 I24 Bazovica ’fi5; Opčine: tel 211 001; tel 225 141; Božje polje tel 225 596; Nabrežina: tel Vsi jate tel 209 197 Žavl je: STVEMA DE7.UKNA SLUŽBA služba od 21 do 8. ure 827. predpraznična od 14 do in praznična od 8. do 20 68 441. f Čestitke Še na mnoga zdrava leta voščimo nonotu AVGUSTU GOMBAČU za njegovih 70 let: Mitja, Ravel, Boris in Dragica. Danes praznuje rojstni dan ELDA, pred dnevi pa je slavil DRAGO. Vse lepo jima voščijo domači ir Križa ter vsi, ki ju imajo radi. Dinu in Tiziani se je pridružil prvorojenček LUKA Z njima se veselijo nonati, teta, stric ter Maja in Martina novorojenčku pa želijo vso srečo na življenjski poti. PEDIATER dr. Mirko Špacapan, telefon 81-275 in psihiater dr. Bernard Špacapan, tel. 390-872 sporočata, da sta odprla lastno ambulanto v Gorici, Ul. Petrarca 3. 15-LETNI z voljo do dela išče prvo zaposlitev kot vajenec v elektri-karski stroki. Telefonirati na št. 040/54390 v jutranjih urah. PERSONAL 126 letnik 1978 v odličnem stanju prodam. Telefonirati na št. 040/422010 ob 13. uri. PRODAM kompletno opremo z- prodajalno kruha. Telefonirati od 14. do 16. ure ali po 20. uri na št. 040/812353. KUPIM tudi zapuščeno zemljišče v kontovelskem ali kriškem bregu. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Breg» ali telefonske 040/794672 interna 48. KUHARJA/ICO veščega/vešče domače kraške kuhinje zaposli gostilna Pošta v Bazovici. Javiti se osebno ali telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/226125. PRODAM HIŠO v okolici mesta v dobrem stanju. Telefonirati oJ 17. do 20. ure na št. 040/826242. OSMICO je odprl Robert Pipan v Mavhinjah. PRODAM čebulice narcis. Telefon 040/229192. IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Tel. 040/79-46 72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure. PRODAM nove Knjige za prvi Jetnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati- od 13. do 14 ure na št. 040/774581. DRAGULJI Mladinski seminar na Bledu Sredi septembra, točneje od 17. do 19., bo na Bledu mladinski seminar, ki ga prireja Mladinski odbor SKGZ v sodelovanju z včlanjenimi organizacijami. Vsebina letošnjega seminarja je zgodovinskega značaja, saj bodo teme obravnavale našo preteklo in polpreteklo zgodovino, ki jo mladi marsikdaj le površno poznajo. Seminar bo v prostorih doma «Agrostroj», Čopova ul„ Bled, cena dvodnevnega penziona ter ostali stroškj i.^eijjinftj;ja pa znašajo 30 tisoč--Sr na i-osebo. Vpisovanje je že Vlijte-#3 -'PčfMu MO SKGZ (Ul. Malta. 2r< tri. .-84444) in na sedežu ZSKD (Ul. Croce 3, tel. 84-495). Tu dobijo interesenti tudi podrobnejše informacije in navodila. Poleg tega se lahko člani krožkov in mladinskih odsekov lahko vpišejo pri odgovornih pri posameznih organizacijah. Dodamo naj le opozorilo naj zainteresirani pohitijo z vpisom, ker je število mest omejeno. tudi končana dela na cesti Gabrje-Vrh, otroke prevažala s šolskim avtobusom in ne več s taksijem, kakor doslej. Avtobus bo pobiral otroke približno ob 8.45 pri šoli na Vrhu ter pri gostilni Lovec. Občinska uprava računa pri tem na razumevanje staršev, saj je nemogoče, da bi občinsko vozilo peljalo prav do sleherne hiše. Na zgoraj omenjenih mestih bo avtobus v popoldanskem času tudi ustavljal, ko se bodo otroci vrnili iz varstva. Od jutri dalje predvidoma dražje mleko Namesto dosedanjih 740 lir za liter, bo treba od jutri dalje po vsej verjetnosti odšteti 800 lir. Danes se bo namreč na prefekturi sestal pokrajinski odbor za cene ter določil povišek odkupne cene, hkrati s tem pa prodajno ceno mleka v trgovini. Litrski zavoj mleka naj bi torej po napovedih stal 800 lir, 420 lir pa bo treba plačati za pollitrsko konfekcijo. • 4. septembra poteče rok za predložitev prošenj za suplence v šolskih letih 1982/83 in 1983/84. Obrazci na katerih morajo biti prošnje izpolnjene bodo na razpolago jutri od 16. do 18. ure na sedežu sindikata UIL v Gorici, Korzo Italia. Dež je prehitel prireditelje Menda prvič v sedemnajstih letih tokrat ni bilo tradicionalne folklorne parade po goriških ulicah. Kriv je bil seveda dež, ki je sicer prirediteljem, društvu Pro Lo-co, nagajal že v nedeljo dopoldne, ki pa se je pošteno ulil nekaj po 16. uri, ko so bile folklorne skupine že zbrane in pripravljene pri spominskem parku. Kljub slabim vremenskim obetom, se je vzdolž glavnih goriških ulic zbralo v prvih popoldanskih urah nekaj tisoč ljudi, ki pa so se, po napovedi, da tradicionalnega mimohoda ne bo, v zelo kratkem času (k temu je kajpak | pripomogel gost dež) razšli. I V nekoliko okrnjeni obliki se je program mednarodne folklorne prireditve zatem odvijal v dvorani, v dolini Korna, kjer je bilo nagrajevanje najboljše uvrščenih skupin in kjer so godbe izvajale pester spored znanih koračnic in viž. Zvečer je bil zatem še zaključni nastop. Od štirinajstih nastopajočih skupin so samo štiri prejele najvišjo oceno: skupina iz kraja Santa Cruz do Bispo iz Portugalske, skupina Edehveiss iz Celovca, madžarska skupina Oregcsertoi in skupina Beit Haghefen iz Izraela. Slednja je bila po oceni žirije in po oceni publike daleč najboljša. Prejšnje dni je bilo prav v zvezi s prisotnostjo te skupine nekaj polemike, zlasti iz vrst mladih. Izkazalo se je, da so bili očitki nekoliko preuranjeni, predvsem pa neutemeljeni, saj je skupina, kakor je bilo slišati v nedeljo, nastala z namenom združevati mlade ljudi, židovskega in arabskega porekla. V skupini plešejo Židje in Palestinci. Naj omenimo še, da je za folklorno parado prišlo v Gorico lepo število folklornih skupin in plesnih skupin iz naše dežele, ki pa v natečaju niso sodelovale. Med temi je tudi rezijanska folklorna skupina, ki smo jo posneli v nedeljo zvečer. kata UIL v Gorici, norzo liana. ■ v J — !---- ■ ---- ............................................................................................. —tt- nr.Av.Ti vrro»! T7.1FMF.N DOGODEK V GORIŠKI PORODNIŠNICI PRIČEL JE DELOVATI VČERAJ 2. mladinski raziskovalni tabor Doberdob 82 Mladinci in mladinke stanujejo v Dijaškem domu, delovali pa bodo v občini Doberdob «Oktoberfest». Spotoma si bodo So-vodenjci ogledali še nekaj kulturnozgodovinskih zanimivosti v Salzburgu, obiskali pa bodo tudi zloglasno nacistično uničevalno taborišče Dachau. Avtobus za prevoz vriiovskih otrok v vrtec Jutri se bo pričel, kakor smo že poročali, pouk v otroških vrtcih. Hkrati se bodo pojavile tudi vsakoletne težave v zvezi z organiziranjem prevozov, urejevanjem varstva, pripravljanjem toplih obrokov itd. Nekaj novosti bo letos, prav glede prevoza otrok, v sovodenjski občini. Uprava je namreč sklenila, da bo od letos dalje, ob upoštevanju dejstva, da so v glavnem že V Slovenskem dijaškem domu v Gorici, kjer bodo nastanjeni, so se včeraj sešli udeleženci drugega mladinskega raziskovalnega tabora Doberdob 82, ki ga pod pokroviteljstvom občinske uprave Doberdob pripravljajo SLORI, odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Društvo naravoslovcev in tehnikov Slovenije. Na otvoritvenem sestanku se je zbralo kakšnih 30 raziskovalcev v starosti, od 16 do 19 let, ki' bodo med 13:dnevnim bivanjem riŽf Goriškem (spali bodo v Dijaške«*’1 domu, delovali na območju občine Doberdob) razdeljeni po skupinah preučevali etnološko, geografsko, naravoslovno, sociološko in zgodovinsko stanje. Vsaka od teh skupin, ki bo štela po pet oseb, bo imela svojega mentorja. Na včerajšnjem sestanku so se okvirno seznanili s programom, ki obsega poleg dela tudi predavanja strokovnjakov in izlete. Na uvodnem sestanku so bili prisotni predstavniki SLORI na čelu z ravnateljem in tajnikom Darkom Bratino in Pavlom Štrajnom, vodja odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor, predstavnik zavoda za varstvo narave Slovenije prof. Peterlin in drugi. Sovodenjci bodo obiskali Dachau in Muenchen V Muenchen se bodo peljali z avtobusom. Odhod bo 1. oktobra, domov pa se bodo vrnili 3. oktobra. Prijave sprejemajo Zlatka Pelicon, Vilko Fajt in v pekarni Cotič. Tam dobijo interesent* todi'podrobna pojasnila O programu in ceni' tridnevnega izleta. -n IZJEMEN DOGODEK V GORIŠKI PORODNIŠNICI Po skoraj tridesetih letih so se spet rodili trojčki Mama Corradina in oče Mario Let lig sta doma v Gradišču - Poldrugoletnemu Robertu so se pridružili še bratci Nicola, Andrea in Francesco V goriški porodnišnici so v ne deljo dopoldne zabeležili izjemen in za to zdravstveno ustanovo vsekakor zelo redek dogodek. 26-letna Corradina Campisi Lettig je namreč rodila trojčke. Kaj takega s v goriški porodnišnici ni zgodilo vse od leta 1953. Mali Nicola, Andrea in Francesco, kakor so novorojenčke poimenovali, so ob rojstvu tehtali vsak po 2,2 kilograma. Tako novorojenčki kakor porodnica se počutijo dobro. V NEDELJO PONOČI PRI GRADEŽU Zakonca Lettig (ona je po rodu Sicilijanka, on pa, vsaj po priimku sodeč izvira iz Rezije) živita v Gradišču in imata že enega otroka, poldrugo leto starega Roberta. Mario Lettig je bil do nedavnega zaposlen v tržiškem podjetju Detroit, zdaj pa dela v bratovem obrtniškem podjetju. Ob koncu kajpak še zanimivost: statistiki šo izračunali da pride na vsakih' 80 primerov nosečnosti poprečno ena dvojna. Zelo redka pa je ftekWnča trojčkov, en primer na približno 6400 primerov noseA nosti. Vendar je verjetnost prekinit ve nosečnosti v teh slučajih zelo velika. Kulturno društvo Sovodnje bo v začetku oktobra priredilo izlet v Muenchen, na tradicionalni praznik Obnovljeno nogometno igrišče v Doberdobu V PROMETNI NESREČI UMRLA MLADA ZAH0DN0NEMŠKA TURISTKA Žrtev je 19-letna Irma Fali iz Dettelbacha Hudo ranjen 25-letni Ugo Norbedo iz Gorice 19-letna zahodnonemška državljanka Irma Renate Fell iz Dettelbacha je izgubila življenje v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, v prvih jutranjih urah pri Gra-dežu. V isti nesreči so bile ranjene še tri osebe: 25-letni Ugo Norbedo iz Gorice, ki so ga zaradi hudih poškodb prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu, 25-letni Mauri-zio Vivarelli iz Gorice ter 21-letna zahodnonemška državljanka Marie Kolegi Knjižnih izdaj, Grafi-center in celotni kolektiv ZTT čestitajo Majdi in Andi ju Petkovšku ob rojstvu hčerke. TINE 0/rvk/// 0/s'/y/ • fai/ ,7Y/. 6 /6 /7 V Doberdobu je bila v nedeljo dopoldne, v okviru prireditev ob občinskem prazniku, ki je žal potekal v znamenju slabega vremena, slovesnost ob izročitvi namena obnovljenega in razširjenega nogometnega igrišča. V objekt, na katerega so Doberdobci lahko upravičeno ponosni, je občinska uprava vložila znatna finančna sredstva, še večji delež, kakor je v govoru poudaril župan dr. Mario Lavrenčič, pa so prispevali športniki in ljubitelji športa ter občani nasploh. Z udarniškim delom so postavili mrežo, zgradili pokrito tribuno za okrog 300 gledalcev, navozili zemljo itd. Samo za zgraditev tribune so prispevali nad 1300 ur prostovoljnega dela. Župan Lavrenčič je poudaril, da je doberdobska skupnost sicer do- bila osnovni športni objekt, da pa sam na sebi ne zadostuje in so zato prizadevanja občinske uprave usmerjena v realizacijo načrta izgradnje občinske telovadnice. V imenu športnega združenja Mladost je spregovoril tajnik, Edi Ger-golet, ki se je zahvalil za sodelovanje in konkretno pomoč občinske uprave ter drugih ustanov bi društev ter izrekel posebno zah vato ti-tistim, ki so za dograditev objekta prispevali veliko dragocenih ur v delu, pa tudi finančno podprli izgradnjo. Gergolet je ob koncu izrazil željo, da bi mladina znala pravilno ceniti in koristiti novi ob-jekt. Slovesnosti se je kljub skrajno neugodnemu vremenu udeležilo lepo število domačinov in gostov, med temi delegacije občinske skupščine iz Nove Gorice, Prvačine, Se) in Bleda, kakor tudi predstavniki občin tržiškega območja, predstavniki športnih in strokovnih organizacij in združenj. Dež je v mnogočem okrnil potek občinskega praznika. Tako v soboto zvečer ni bilo napovedanega nastopa folklorne skupine Sava iz Kranja, v nedeljo pa so se morali odpovedati otvoritveni nogometni tekmi na obnovljenem igrišču, tekmovanju žanjic pa tudi drugim predvidenim točkam. V dopoldanskem času so, kljub dežju, izpeljali le množični netekmovalni pohod. Na desetkilometrsko progo se je podalo o-krog 150 ljubiteljev peš hoje. Na sliki: slovesnost ob otvoritvi razširjenega in obnovljenega igrišča. Pietschmann iz Erlangena. Do nesreče je prišlo, ko je Fellova, ki je z avtom vozila v smeri iz Tržiča proti Gradežu, nameravala zaviti v levo, na stransko pot, vozilo pa je obtičalo sredi ceste, ker je menda nenadoma odpovedal motor. Z nasprotne smeri je v tistem trenutku pripeljal bmw, ki ga je upravljal Vivarelli. Trčenje je bilo neizbežno in usodno za 19-letno Fel-lovo, medtem ko je bila njena sopotnica le lažje ranjena. Malenkostne poškodbe je zadobil tudi voznik bmw Vivarelli, medtem ko je bil težko ranjen njegov sopotnik Norbedo. Preiskavo o nesreči vodijo orožniki iz Gradeža. V NOVI GORICI Spomenik Josipu Štruklju V prihodnjih dneh bodo v Novi Gorici proslavljali 35-letnico delovanja tamkajšnje tovarne strojev, imenovane Gostol. Gre za veliko podjetje, ki se je razvilo iz nekdanje kovinsko - predelovalne delavnice, last Josipa Štruklja. Štrukelj, ki je bil zelo znan in cenjen tudi v Gorici, je ob priključitvi Solkana k matični domovini Sloveniji in Jugoslaviji preprečil, da bi stroje b* opremo iz njegove delavnice od peljali v notranjost Italije. Pozneje je bil podžupan Nove Gorice in poslanec v slovenskem parlamentu. Ob jubileju bodo Josipu Štruklju odkrili spomenik. Postavili ga bodo na dvorišču tovarne na Prvomajski cesti 37 v Novi Gorici. Spomenik je izdelal akademski kipar Stojan Batič iz Ljubljane. Slovesnost ob odkritju bo v soboto, 4. septembra ob 11. uri. Razna obvestila Od jutri do 15. septembra bo vpisovanje v šolo Glasbene matice. Prijave na sedežu v Ulici della Croce 3 vsak dan od 8. do 14. ure. Reden pouk se bo pričel 15. septembra. ( Rok za vpis v glasbeno šolo Sovodnjah bodo sporočili naknadno. Kmečka zveza obvešča, da 6. septembra zapade rok za prijavo zalog vina. Za izpolnitev obvezne prijave ter za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad Kmečke zveze v U-lici Malta 2. Kino Gorica CORSO 18.00—22.00 «Savana violen-ta». Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Danes zaprto. V1TTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00 «Jannis». PRINCIPE 17.30 «Lezioni maliziose*. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 «Človek slon*. Angleška drama. SVOBODA 18.00—20.00 »Človek iz San Fernanda*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Zakaj se vse meni dogaja*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89. tel. 84-443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Marino Drioli iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 10.30 Silvio Pellizon iz bolnišnice usmiljenih bratov v Krmin; ob 11. uri Aldo Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Včeraj »danes h goriškega matičnega urada Od 22. do 29. avgusta smo imeli v Gorici 6 rojstev, 11 smrti, 6 oklicev in dve poroki. ROJSTVA: Mitja Marvin, Andrea Čampi, Monica Berin, Silvia Quin-tana, Fabiano Pellizzari, Michele Sergon. SMRTI: 83-letna Žita Tondi vd. Bartoli, 75-letni Antonio Maggiore, 45-letna Marisa Prasel por. Zacchi-gna, 79 letni Renato Adriani, 83-letni Angelo Nassig, 70 letna Elfrida Viola, 63-letni Silvio Urizzi, 60-let-na Dolores Marega. 53-letni Giovan-ni Feresin, 84-letna Valburga Ber-nardis, 86-letni Luigi Fedel. OKLICI: zdravnik Nicola Cap- piello in učiteljica Rosa Nunziata Melli, pleskar Giorgio Mastroianni in uradnica Maria Ernesta Cosso-vel, finančni stražnik Mario Lavrenčič in uradnica Maria Pallegri-ni, potnik Milan Marvin in frizerka Patrizia Giaccetti, uradnik Mau-rizio Trevisanato in uradnica Odil-lia Pontarini, agent javne varnosti Giovanni Cesarano in gospodinja Catterina Laratro, uradnik Mauri-zio Casagrande in bolničarka Van-na Vannucchi. POROKI: mehanik Igor Mozetič in frizerka Olga Lorenzoni, uradnik Aldo Cucit in uradnica Alessan-dra Giacobbe. SKOZI OSREDNJO JUGOSLAVIJO DO DURMITORSKEGA POGORJA Vsakoletni tedenski pohod je letos tržaške planince vodil v Črno goro V lepih sončnih dneh iz baze pet enodnevnih tur na pet najvišjih vrhov Na programu letošnjega vsakoletnega tedenskega pohoda SPDT sp bile bližnje Karnijske Alpe z vzponi na Sernio, Greto Grauza-rio, Coglians, Peralbo. Zaradi organizacijskih težav smo izvedbo povsem planinskega izleta preložili in se pridružili planincem Gibalnega PD Koper na devetdnevni (od 14. do 22. avgusta) planinski, delno tudi turistični izlet, ki ga je vodil znani alpinist Sandi BLAZINA, v oddaljeno Črno goro, na slikovito pogorje Durmitorja. Začeli smo z dvodnevnim turističnim pristopom v Črno goro. A,vtobus je peljal 40-člansko raznoliko družbo planincev, tja od najmlajšega 8-letnega Tržačana Petra pa do 68-letnega koprskega zdravnika Branka, preko Ljubljane in Zagreba mimo Jasenovca in Prijedora na Kozaro. kjer smo si ogledali muzej NOB, dokumentarni film ter veličasten moderen Memo-rialni spomenik, ki skladno z urejenim okoljem, prav na vrhu prostrane planine Kozare. s svojimi v višino razpetimi linijami simbolizira trpljenje in herojstvo bosanskega ljudstva. Nadaljevali smo po valoviti živozeleni bosanski pokrajini mimo Banjaluke, skozi prepadni kanjon reke Vrbas na o-gled zgodovinskega mesta Jajce. Naslednji dan se je naša pot vila skozi TraVnik mimo Zenice, po dolini reke Bosne tja do Sarajeva, kjer smo si žal v izredno hitrem tempu čimveč ogledali: slikoviti s^ari del mesta, notranjost znamenite Gazi Husrev - begove džamije, mostove na Miljački in prav ničesar drugega, saj nas je šofer Ljubo že nestrpno priganjal naprej. Planinski pogled pa nam je segal navzgor po okoliških dvati-sočmetrskih vendar še zelenih vrhovih Jahorine. Bjelašnice in Tre-skavice, od koder se bodo spuščale smučarske proge ra zimski olimpijadi leta 1984. Na to športno manifestacijo nas je stalno spominjal v vseh sarajevskih izložbah simpatični volčič Vučko, maskot bližnje zimske olimpijade. Ih spet dalje po pretežno gozdnati planini Romanije in ozki soteski Drine, kjer smo iz razgretega avtobusa zavistno opazovali turiste, kako so-se hladili na splavih, ki so drseli po deroči Drini. Kratek postanek v Višegradu. da si ogledamo po Andricu znameniti most, ter nato preidemo v srbsko Prijepolje in končno dospemo na Črnogorska tla v Plevljfe. od koder se avtobus čez visoko planino spnsti v izredno globoki kanjon smaragdne reke Tare, kjer se nam na-’ njenem levem bregu' prikaže napis: Nacionalni park Durmitor. Tedaj nam začne predsednik OPD Koper Stanko Butinar brati neke zapiske, iz katerih povza mem še jaz naslednje podatke: pogbrje Durmitor spada v Dinarsko gorstvo, ki je razdeljeno na več različnih celot. Med seboj se razlikujejo po morfološkem izgledu, geološki strukturi in strukturi na sploh. Ena taka celota so tudi Hercegovske - Črndgorske planine, ki se raztezajo od srednjega in spodnjega toka Neretve do Me- šiča, ki je med drugim leta 1957 založilo planinski vodnik po Durmitorju in je tudi pobrateno z OPD Koper. Planinskih postojank je izredno malo, poudariti pa je treba, da na vsem področju Durmitorja in na vse glavne vrhove vodijo izredno lepo markirane planinske steze. Toda vrnimo se k našemu izletu - turi. Medtem se je avtobus povzpel v osrčje parka, na prostrano planino pod verigo gora, v najvišjo vas Jugoslavije Žabljak (1450 m). Udeleženca izleta SPDT na Durmitor iz leta 1974 sta se kar čudila izredno naglemu turističnemu razvoju tega centra: povsod hoteli, restavracije, počitniški domovi, vlečnice... a vse ne nam namenjeno, saj smo se kar na hitro še pred temo nastanili v ne prav vzornem avtokampu, postavili šotore in se pripravili za planinsko turo. V naslednjih petih sončnih dnevih pa je steklo vse kot po programu: ogled velikega dvojnega Črnega jezera, kjer smo se po opravljenih turah osvežujoče kopali, očarljivo manjše Zmijinje jezero, prehodili smo razne doline in planine ter se povzpeli na sledeče izrazitejše skalnate vrhove: Mali Medžed (2217 m). Veliki Med-žed (2285 m). Bohotov Kuk (2523 ra). Savin Kuk (2313 m). Šljeme (2455 m), Crveno Gredo (2170 m) in za počitek še na bolj turistični vrh Čurovac (1625 m), kjer je najlepši prepadni pogled na kanjon reke Tare. Vsak dan. vsak izlet nam je nudil posebno doživetje. Tako smo po triurnem vzponu na vrhu Savinega Kuka. na višini 2200 m, zagledali bistri Savin izvir (tukaj pravijo najviš-ji v Evropi). In še strmi vzpon na Mali Medžed, prijetna 2-uma sprehodna hoja na razgledni Čurovac z obilnim nabiranjem jagod in borovnic, ter naporni izlet na Bohotov Kuk, za kar smo potrebovali 11 ur čiste hoje. A posebnost zase je bil ogled še enega bisera tega visokogorskega sveta jame Ledena pečina, v kateri ostaneta led in sneg vse leto v obliki ledenih kapnikov Prostran razgled iz črnogorske najvišje točke — vrha Bobotovega Kuka pa mi je še vedno pred očmi: na jugovzhodu se iznad 1300 m visoke planote dviguje Sinjajevina (2227 m), na severovzhodni strani pogorji Ljumišnje (2238 m) in Bje-lasice (2137 m), tisoč metrov nižje pa temno Črno jezero, žabljak ter raztresena manjša naselja in prav blizu 800 m globoko pod nami se je v Soncu bleščalo slikovito prozorno ledeniško Skrčko jezero. Visoka nad nami pa je letel, elegantno drsel in zavijal po vetrovnih zračnih plasteh že redka naravna dragocenost: planinski o-tel. ža sproščeno družabnost smo zvečer v avtokampu — ob tabornem ognju — brezskrbno peli in se veselili pozno v noč, ne meneč se,- da bomo kot vsako juti'o, že ob 5. uri znašli na planinskem pohodu v hribe. In na teh pohodih smo stalno iskali tudi živ stik z domačini. Ustavljali smo se na raznih planšarijah, se pogovarjali, ifft. Planinci SPDT in OPD Koper na vrhu Bobotovega Kuka tohijske in Skadarske kotline. Med kanjonskima dolinama Pive in Tare se dviguje 50 km dolg in 20 km širok masiv Durmitorja z najvišjim vrhom Bohotov im Kukom (2523 m), ki je obenem najvišji vrh Črne gore. Durmitor sestoji iz cele verige grebenov in vrhov (Sa vin Kuk. Medžed. Čirova glava), med katerimi so tesne doline — razpoke. Doline prehajajo v prostrane pašnike in gozdove, vmes pa je raztresenih 18 čudovitih ledeniških jezer. Tudi rastlinstvo in živalstvo sta na Durmitorju izredno zanimiva, saj tu uspevajo tako nekatere mediteranske rastlinske vrste, kot tudi srednjeevropske zaradi posebnih mikroklimatskih pogojev. Raznovrstno živalstvo se zadržuje na tem zaščitenem področju, zlasti sta omembe vredna redka vidra in veličasten planinski orel. Ožje področje Duraiitorja je črnogorska skupščina proglasila za narodni park leta 1952. širše po dvočje (32.000 ha) pa leta 1978. ko je z zakonom 'idredila meje in zaščito prirode tega področja, ki ga tudi UNESCO priznava za na rodni park. Pa še s planinskega vidika: divjina in oddaljenost od večjih prometnih poti sla glavna vzroka, da se je rodilo zanimanje za črnogorske gore šele okoli leta 1930. ko so hrvaški alpinisti, s prof. B 'animirom Gušičem na čelu. z raznimi spisi, fotografijami in s filmom Durmitor, prikazali svetu gorske lepote črnogorske zemlje. Sedanje črnogorsko planinstvo sestavlja nad 20 planinskih društev z okrog 3000 člani, med najbolj delavnimi je PD Javorak iz Nik- naš zdravnik — pediater je presenečeno ugotavljal izredno visoko družinsko nataliteto na teh področjih, večkrat pa smo bili deležni srčne črnogorske gostoljubnosti, ko so nam ponujali mleko. sir, kajmak in drugo. Zadnje tri dni pa nas je stalno spremljal Dragutin Lalič, prijazni predstavnik PD Javorak, domačin iz Zab-ljaka, od katerega smo zvedeli razne zanimivosti. Tako n.pr. domačini imenujejo Bohotov Kuk Či-rovo Pečino v spomin na tragičen dogodek iz začetka 19. stolet ja, ko je strasten lovec Čiro Stijepovič skupno s sinom Ristorn lovil divje koze prav pod tem vrhom in pomotoma ustrelil sina. Zlasti pa nam je pravil o velikem doprinosu prebivalstva v zadnji vojni, saj je bilo durmitorsko področje skoraj ves čas vojne svobodno ozemlje, a je pretrpelo več sovražnikovih vdorov in ofenziv. letalskih bombardiranj, o čemer priča spomenik v Žabljaku v spomin 1.028 padlim borcem in 1.413 civilnim žrtvam. Prišel je čas in že se spuščamo z durmitorske planote v kanjon Tare, nato skozi Mojkovac - Kola-šin in na koncu slikovitega kanjona reke Morače se avtobus ustavi pred zgodovinskim samostanom. Monastir Morača. zgrajen 1. 1252. tako nam je pravil vodič pravoslavni duhovnik, je bil v svoji večstoletni razgibani zgodovini, ne samo svetišče in kulturno središče vsega tega področja, ampak tudi prednja straža Črnogorske države ter politično - rodoljubno središče: vojaško zbirališče borcev v vojnah proti Turkom. V notranjosti cerkve si ogledamo freske slavne Mora-čke šole, kateri je pripadalo okoli 100 menihov - slikarjev, znamenita sKRASNA VRATA* intarzijsko slonokoščeno delo mostarskih u-metnikov iz 17. stol., sarkofag principa Stefana, zbirko ikon, zgodovinsko «Obodski oktoih» iz leta 1493 prvo tiskano knjigo na Balkanu, umetniško izdelano palico Sv. Save in še dingo. Kraj sam pa spominja na dolgotrajne vojne tega bojevitega naroda, saj je bil monastir večkrat porušen in spet zgrajen, tu se je leta 1877 bojevala zadnja bitka v dolgoletni črnogorsko - turški vojni z dokončnim turškim porazom, malo severneje pri Kolašinu je veliko Črnogorcev padlo v 1. svetovni vojni proti Avstrijcem in s tem omogočilo rešitev jedra srbske armade, ki se je tod prebijala čez Albanijo proti Jadranu, med zadnjo vojno pa je bil v tem samostanu sedež 4. proletarske brigade Peka Dapčeviča in vojaška bolnica. Pa že spet turistično dalje skozi Titograd in Cetinje k daljšemu postanku na Lovčen, kjer se nam odpre razgled na okoliški divje skalnati svet, na Skadarsko jezero ter na sinje črnogorsko obalo. Sledil je ogled mavzoleja in občudovanje mogočnega granitnega kipa Petra Petroviča Njegoša, čudovito, verjetno najlepše Meštrovičevo delo. Kralj - poet, oblečen v narodno nošo, sedi na prestolu in zamišljeno strmi v knjigo, na glavo pa se mu naslanja planinski orel simbol svobode, poezije, pa morda tudi gorske osamljenosti. V sorazmerno kratki dobi modrega vladanja (umrl je v starosti 38 let) se je Njegoš izredno priljubil svojemu ljudstvu. «Gorski venec* je pesniško delo izjemne vrednosti, poleg tega pa eno izmed najlepših del, ki opevajo gore. Spuščamo se na črnogorsko obalo in od tu nas je avtobus peljal iz Budve, ob slikoviti dalmatski o-bali. po jadranski magistrali s postankom v Dubrovniku, vse do doma (prevozili smo skupno okoli 2300 km). In preden končam, bi se rad zahvalil vsem za edinstvena doživetja: prijetni družbi vseh nas primorskih planincev, organizaciji OPD Koper, zlasti odličnemu vodji izleta Sandiju Blažini. Obenem pa mi misel sega naprej na prihodnjo planinsko sezono in glede na letošnje izkušnje, bi si osebno želel enotedenski planinski izlet na makedonske gore z visokim Korabom na čelu, ki konkurira po višini našemu Triglavu, z obširnim ogledom vseh lepot in znamenitosti Ohridskega jezera — tudi narodnega parka. PINO RUDEŽ Mogočen spomenik na Rozari Na vrhu Kozare sredi Bosne je mogočen spomenik padlim v NOB. Spomenik je delo jugoslovanskega kiparja Dušana Džamonje ŠE ENO OBELEŽJE, KI BO SPOMINJALO NA NOB Spominska plošča VOS v Šebreljah Vloga in pomen varnostno-obveščevalne službe OF v Sloveniji in na Primorskem Delež obveščevalke Katre, katere niti so vodile v same vrhove italijanske vojske Borci in družbenopolitične organizacije Šebrelj ter domicilni cd-bor pripadnikov vamosmo-obvešče-valne službe OF (VOS OF) Primorske bedo v nedeljo, 5. septembra. ob 14. uri odkrili na osnovni šoli v Šebreljah spominsko ploščo, z napisom: «V tem kraju je od novembra 1943 do marca 1944 delovala pokrajinska komisija var-nostno-obveščevalne službe OF za Primorsko. Krajani šebrelj in borci VOS OF Primorske*. Kovinsko ploščo bodo ulili v je-1 JseniifiiUželčzarni.' Na svečanosti, ki je združena s prd^iiovanjem krajevnega praznika Šebrelj, bo slavnostni govornik Stane Markič, član predsedstva Sit Slovenije, spominsko ploščo pa bo odk, il narodni heroj Di ago Flis - Strela, nekdanji primoiski vosovec. Pri tovariškem srečanju nek danjih vosovcev in domačinov bodo pripadniki JLA postregli s priljubljenim vojaškim «pasuljem». Dne 13. avgusta 1241 je centralni komite KP Slovenije ustanovil Varnostno-obveščevalno službo Osvobodilne fronte (VOS OF). VOS OF je bila posebna borbena organizacija Osvobodilne fronte s posebnimi hi izrednimi (»oblastih vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za zbiranje podatkov o okupatorjevih in pelokolonaških pomagačih ter za varstvo pred sovražnimi obveščevalnimi služba mi, narodnimi izdajalci in protirevolucionarnimi silami, ki so iz razrednih razlogov sodelovale z okupatorji. VOS se je kmalu razvila v pomembno orožje narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Spočetka jo je vodil kolegij, od februarja 1943 pa centralna komisija VCS. Čeprav je VOS uživala množično podporo, sta bila njeno delo in mreža najstrožje konsRirativna. VOS je bila sestavljena iz d vel) delov — iz obveščevalne služile in iz varnostne službe. Obveščevalna služba se je delila na civilno in vojaško, civilna pa spet naprej na posebno in množično. Najpomembnejša pa je bila posebna obveščevalna služba. Ta je s svojimi posebnimi obveščevalci prodrla v najvišje okupatorske in kvislinške štabe, v gestapo in OVRO, prav v vrh bele in plave garde in v ljubljansko policijo, kjer so pomočnik šefa in več drugili uradnikov dajali VOS do konca vojne nadvse dragocene podatke. Množična obveščevalna služba je bila deležna množične podpore OF. Njeni obveščevalci so delali v o-krožnih. rajonskih, kvartnih in terenskih odborih OF, v enotah narodne žaščite, v partijskih in mladinskih organizacijah, podjetjih in v ustanovah. Celotni obveščevalni aparat VOS je na terenu zbiral podatke in jih dostavljal vojaškemu vodstvu. Obveščevalna služba se je uspešno bojevala proti številčno, strokovno in tehnično močnejši nemški in italijanski obveščevalni službi. Njena obveščevalna mreža je segala v Rim, Mi'an, Bologno. Parmo, Videm, Vicenzo, Celovec in Budimpešto. Od decembra 1942 dalje .je posredovala dragocene podatke In vojno - politične informacije tudi sovjetskim in anglo-ameriškim zaveznikom. Varnostna služba, sestavljena iz varnostnih grup, je bila oboroženi izvršilni organ narodnoosvobodil. nega gibanja. Skrbela je za zaščito pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, uničevala njihovo obveščevalno mrežo in organizatorje protirevolucije ter narodnega izdajstva. Varnostna služba ie še čistila mesta in vasi' agentov OVRE in gestapa, plenila sovraž- ni tisk in literaturo, opravljala sabotaže, di verza! ske in propagandne akcije, reševala zapite ak tivisle OF, napadala okupatorske vojake in manjše sovražne enote. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je VOS na osvobojenem ozemlju skrbela tudi za javni red, preganjala kriminal in opravljala funkcijo kazenske preiskave -in tožilstva. Na podlagi podatkov VOS je bil v Kočevju od 9. do 11. oktobra 19i3 prvi javni sodni proces proti vojnim zločincem v Evropi. Pred posebnim vojaškim sodiščem, ki ga je imenoval glavni štab NOV in PO Slovenije se je zagovarjalo 21 v6jlil!V'zločince v. S ciljem, da bi uvedli demokracijo na vseli področjih javnega življenja, je Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) dne 19. februarja 1944 ukinil VOS kot posebno in izredno organizacijo, njene pi-gane pa vključil v redno organizacijo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. Varnosino - obveščevalna služba OF je bila odlikovana z Redom narodnega heroja in je dala iz svojih vrst tudi šestnajst narodnih herojev. Med temi je tudi Miro Perc - Maks. vodja pok ajinske konrsje VOS za Primorsko, ki je padel 1. aprila 19‘45 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Jelenkarju na Vojskem nad Idrijo, o čemer priča spominska plošča na Jelen-karjevi hiši. Naj ob tej priložnosti omenimo delež znane primorske partizanske obveščevalke like Devetak Bigna-mi - «Katre». Med drugo svetovno vojno jc živela na svojem domu v Tolminu, kjer se je rodila 17. junija 1896. Ker je bila poročena z italijanskim generalom, ji je uspelo vzpostaviti stike z najvišjimi predstavniki italijanske vojske. Od njih je dobila dragocene podatke. ki jih je posredova’a vodstvu OF. Ob kapitulaciji fašistične Italije septembra 1913 je sodelovala pri pogajanjih v Tolminu med generalom italijanske vojske in predstavniki okrožnega odbora OF. Svoje obveščevalno delo je še nadaljevala tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje jo je gestapo odkril in junija 1944 aretital in poslal v taborišče smrti — Auschwitz (sedaj poljski Osrečim), kjer je 16. decembra 1944 umrla. V spomin na predano partizansko obveščevalko Katro navajamo samo eno izmed njenih številnih akcij. Štab Severnoprimorskega odreda je 11. marca 1943 poslal obveščevalno poročilo Glavnemu poveljstvu slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov: (navajam dobesedno). «Po nalogu vojaškega referenta pri Izvršnem odboru (Franc Leskošek - Luka) sem obnovil stike z informatorko Katro. Poroča sledeče: po izjavi generalov v Idriji in Tolminu so dozorele priprave za državni udar v Italiji. Izvesti ga namerava vojska, odnosno vsaj prehiteti vse druge skupine. Ves višji oficirski kader je namreč napravil kompromis s krono ob sodelovanju papeža. Dan državnega udara je določen, ko bo likvidiran Tunis. Vodstvo države bo takoj po udaru prevzela vojska pod vodstvom maršala Badogha. So to v glavnem sami filoangleži a sami sebe nazivajo . čeprav so v bistvu popolni predstavniki italijanskega imperializ ma in hočejo iz tega le karkoli rešiti. Takoj po udaru bi sklenili z Anglijo premirje, potegnili svoje trupe z Balkana, predvsem iz Jugoslavije in vrgli trupe na nemško mejo za obrambo. Prepričani so. da bodo uspeli revolucionarne sile Italije potlačiti, od vojaških sil pa računajo predvsem na alpi-ne. V pogledu Primorske so vojaški krogi, ki nameravajo izvesti državni udar, deljeni. Večji del pravi, da bo za vsako ceno branil «stares> meje Italije, drugi, da sprejme kakršnekoli pogoje, ki bi jih Anglija postavila, le da pride do premirja. Kako velike so revolucionarne sile, vojska ne ve; niti nam ni mogla povedati Katra. Vodstvo italijanske vojske je trdno odločeno, da ne pristane na nobeno zahtevo Hitlerja*-o-novih trapah' za vzhodno fronto,' torej” da ne dajo za to fronto niti enega vojaka več. denMfi' se je z vzhodne fronte rešilo samo nekaj ranjencev, steli* je bil pokončan ves italijanski ekspedicijski korpus. Oficirji, ki so se vrnili z vzhodne fronle. delajo silno propagando, proti Nemcem. V Afriki- šo skoraj izključno Nemci. Vendar se Italijani zavedajo. zlasti pa po trditvah vojske, da se pozicre rušijo tudi tukaj. Bolj so oolašeni zakadi velikega števila Nemcev na Siciliji. K zadnjim represalijam nad civilnim prebivalstvom na Tolminskem je pripomniti sledeče: za to je prispelo direktno iz Rima 900 specializiranih (na Balkanu) ka rabinjei jev s posebnim polnomoč-rim dekretom Mussolinija. Vodi jih kolonelo (Garazzi?). Vojska je pro!i temu protestirala pa vsJed posebnega dekreta Mussolinija ni nič opravila. Vojska pa izjavlja, da se bo borila samo proti partizanom, nikakor pa ne bo izvrševala represalij proti civilnemu prebivalstvu. Tolminski general Mazzini svetuje partizanom, da naj se v primeru ofenzive umaknejo visoko v hribe in da naj med ofenzivo mirujejo. Zveza Bele garde, z vojaštvom na tej strani za enkrat še ne obstoji. Pač pa je izjavil idrijski general. da so mu edečki od Bele, garde» na oni stkani, .mnogo pomagali. Pred nekaj dnevi so dobili vsi župniki iii dekani formu-■4ar za izjavo, ali-so- za ali proti Beli gardi. Tolminski dekan je izjavil- da se je večina izjavila proti Boli gardi, s katero noče imeti nobenega opravka, ter da bi se preje sprijaznili z nami in nam tudi aktivno pomagali. Tolminski dekan- je prepovedal .kaelanom vsako vmešavanje v politiko. Katra bo šla te dni tja, kamor je naročil tov. vojaški referent pri Izv šnem odboru. Takoj ko se vrne. bom stopil z njo zopet v zvezo in vam čim podrobneje po ročal...» (konec dokumenta ni ohranjen). Kakor vemo, so se dogodki raz vijak takole: dne 25. julija je padel fašizem in oblast je prevzela voNka s Pietrom Badogliom na č;’u. Partizanska obveščevalka «Katra* je torej imela prav. JOŽE OBLAK n iMHiiHMiiiiiiitmiiiiiiiitHiiiititiHimtiiniMMiiiiiitiiMf minit ittiiiiiimiiiiiiiiiiitituin PO PODATKIH REVIJE «F3RBES» Najbolj bogati v ZDA Naj večja bogastva je torej dalo «črno zlato » Da so največj. bogastva na svetu nakopičena v Zdi uženih dr žavah. so že zdavnaj in večkra ugotovili, pa čeprav ugotavljajo tudi, da posebno zadnje čase prinaša terno zlato* vedno večja bogastva tudi raznim plemenskim in državnim poglavarjem Bližnjega in Srednjega vzhoda, vendar kaže, da ti vsaj formalno še niso dosegli bogastev najbolj bogatih Američanov, med katerimi pa so spet najbolj bogati tisti, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z nafto, torej s «črnim zlatom*. Tako pravijo podatki, ki jih je zbrala in pred dnevi objavila a-meriška publikacija «Forbes Magazine*. Od 12 najbolj bogatili A-meričanov jih je kar 9. ki so obogateli z nafto in kar 50 od 400 najbogatejšilv Američanov živi v Texa.su, torej v tisti ameriški zvezni državi, kjer je največ naftnih vrelcev. Kot najbolj premožen Američan, katerega premoženje se ocenjuje v milijarde dolarjev, je Daniel Keith Ludvvig. Je to 85 let star poslovni človek, katerega bogastvo se ceni na obilni 2 milijardi dolarjev. to se pravi na kakih 3 tisoč milijard lir v naši valuti. Če bi mu ne bil spodletel posel v A-mazoniji, kjer je pred nekaj leti izgubil nič manj kot milijardo dolarjev. bi danes ocenjevali njegovo premoženje na 5 tisoč milijard lir. Bogati ameriški poslovni mož Luthvig je tolikšno premoženje nakopičil z nafto, vendar le potrebno. Služil je namreč ameriškim petrolejskim družbam, slovitim »sedmim sestram* s prevažanjem njihovih produktov, nafte in naftnih derivatov. Po bogastvu je na drugem me- stu Gordon Peter Getty, četrti sin pokojnega Paula Gettya, ki je umrl pred nekaj leti. in stric tistega Gettyja. ki so ga pred leti ugrabili izsiljevalci in mu odrezali uhelj ter ga poslali dedu Paulu, da so od njega izsilili odkupnino. Tudi ta bogataš opira svoje bogastvo na nafti. Na tretjem mestu sta po bogastvu Perrv Bass in njegov sin Sid, ki sta doma v Fort Worthu v Tc.vasu. Tudi njuno bogastvo se vrti okoli 2 milijardi dolarjev. Na četrtem mestu je ženska Caroline Hunt Schelkopf: «tehta» obilno mi lijardo dolarjev in tudi ona živi v Texasu, konkretno v Dallasu, bliža pa se 60. letu starosti. Približno enake «teže». seveda v dolarjih. je Philiph Anschutz, ki pa ima še veliko časa, da svoje pre moženje poveča, saj je star komaj 43 let. Tudi on se ukvarja z nafto. Enako ali vsaj približno enako veliko premoženje imata tudi Forres Mars in Lamar Hunt, slednji prav tako spada na področje naftne industrije. In spet imamo opravka z žensko — bogatašem in spet korenini njeno bogastvo v nafti. Je to Margharet Hunt ■ Hill. ki jo cenijo na obilno milijardo dolarjev. Izpod milijarde vrednosti je pr vi na vrsti Walter Annenberg, ki je znan po svojem bogastvu in po tem. da je velik prijatelj a-meriškega predsednika Reagana. Njegovo premoženje ocenjujejo na 800 miliionov dolarjev, torej na okMi 1000 milijard lir. Če bi pa hoteli upoštevati bogastvo neke družine in ne nekega posameznika, pride na prvo mesto družina Du Pontovih, ki šteje večje število ljudi, ki so vsi bogati in katerih premoženje gre «v milijarde dolarjev*. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Popoldanski program glasbe in kulture 17.05 Tom Story 17.50 Hagen 18.90 Halo, zdravnik? 19.10 Pota dogodivščin 19.45 Almanah - Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Južni veter, 3. del Potovanje Alberta Pandolfi-ja po afriški celim, točneje po glavnih mestih afriških državah se bo danes ustavilo v Akri, torej v glavnem mestu Ghane. Glavno mesto te afriške države je bilo dolga leta središče posebne a-friške politike, saj so se tu strnjevali tokovi, ki so pred desetletji prinašali na «čmo celino* nove ideje in tudi nove organizacijske zamisli, da bi Afrika ne bila «plen» ne tega ne onega bloka. Nato pa je prišlo tudi tu do konfrontacije in do državnih udarov, kjer so imeli vojaki veliko besede. 21.55 Afrika 80 22.50 Posebni oddelek Most Wan-ted, TV film 23.40 Dnevnik - Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja 17.00 Popoldan 17.15 Skupni prijatelj 17.40 Otroško gledališče 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.50 Šport in koncert 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 «H cervello da un miliardo di dollari* ali -rMožgani za milijardo dolarjev*, film «Možgani za milijardo dolarjev* je kakih petnajst let star film, ki ga je režiral Ken Russel, njegov producent pa je Harrv Salutzman, torej isti. ki se je finančno tako uveljavil s filmom «007». Glavno moško vlogo v tem filmu igra Michael Caine, ki poosebja Harrv ja Palmerja. 22.25 Srečanje v kinematografu 22.30 Sereno variabile 23.25 Dnevnik 2 - Zadnje veste Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Dnevnik 3 - deželne vesti 19.50 Sto mest Italije 20.10 šolska vzgoja 20.40 Mednarodni filmski festival 1982 21.30 DNEVNIK 3 21.55 Itinerari. Antonio Tapies. umetnost kot svoboda 22.25 Gospod Max, film JUGOSLOVANSKA TV Liubijana '8.05 POROČILA 18.10 Mali pingvin *» 18.25 Zlati slavček Iz skopskega TV studia prihaja odda'a Z’ati slavček, ki si je med makedonskimi o troci pridobila sloves tradicionalne prireditve pesmi in prijateljstva. V novembru br-do priredili že tretje tako srešrT'e. ki ga bodo po«re dovali tudi nam, dotlej pa trmo predstavili še prvo in druso srečanje. Na prvem Z!a'em slavčku je v vlogi voditeUa nastopil Zafir Had-žimanov. kot gostje so sodelovali otroci iz Nemčije, Uzbekistana in Prištine, ob sorempavi orkestra pa so peli domači solisti in zbor — kakor so pač naiboPe znab. Tu in tam ie seveda posegla vmes trema, kar pa je prijateljstvo in dobra volja le glavna naloga takih prireditev, nrs+onajočim nihče ni nič očital. 19.30 Obzornik 19.45 Mostovi - Hidak Lendava, ki ima sama številne likovne ustvarjalce, zopet gosti slikarje iz Madžarske, Italije, Vojvodine in seveda Slovenije na tradicij nalni slikarski koloniji^!0' krat bodo umetniki upodobili poleg lendavske panorame tudi ljudi v delavnih organizacijah in kat je že oo-čaj ob zaključku podaril P° eno slikarsko delo lendavski Grajski galeriji. V ec življenju v slikarski koloffl-ji bo pripovedovala repor- Med začetniki pesništva v madžarskem jeziku na po-močju Pomurja je vsekan Lajoš Vlaj, ki pa je slovenski javnosti manj znan * pesnik in politični delave-Profesor Lajoš Bence je P brskal po njegovi zapuščaj1 in za današnjo oddajo pripravil literarni portret. 20.00 Knjiga 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Zaslužili bi radi • Kdo pa ne bi? Samo, da nekateri svoj kruh Pos*’n. zaslužijo, še vedno P3 j preveč takih, ki jim ni a dela ali pa za delo, ki ga pravljajo niso sposobni. J ko je tudi v turizmu. M<*d se je letos bolj kot kdajko doslej v jugoslovanskem w rizmu pokazalo kdo dela ' kdo ne, zato so tudi razni« v odnosu do gostov in nj,. hovem počutju izredno vej! ke. Medtem ko nekateri P hajajo z dopusta navdušenj so drugi polni besa. Ti h* ni na žalost še vedno Pr vladujejo, zato ni čudno, sami nimamo ravno leP" predstav o jugoslovanslt turizmu, še slabše o nje" menijo tujci. No. kljub vse mu so turisti prišli in 00 . in ker je še prezgodaj * statistično oceno sezone, sn v oddaji poskušali predvsem njeno vsebinsko ceno. Kot je dejal eden oj sogovornikov, turizem m " . temkinova vas, ponekod se tega zavedali in zgrafl trdne stavbe, ki bodo slabe čase preživele, gim pa so se kulise P00' že ob prvem večjem nav lu turistov. Seveda so t’'.h takšni, ki v vseh teh 1® niti kulis niso uspeli P"sl. , viti. nesreča je le. da ‘"Jr ne rečejo bil sem v tern tem kraju ali tej in tej » stilni, ampak bil sem v J goslaviji. . 21.45 R. Rolland: Jean CliristoP"6’ nadaljevanje 22.40 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja V današnji Odprti meji *j<; sporedu med drugim še nasledi1’ vesti: TRST — Deželna kriza DOBERDOB (GO) - Mladinski raziskovalni tabor GORICA — Mlade ribe v Soči_______ 18.05 Cinenotes 19.00 Zdravo otroci 19.30 Ta leta, ti dnevi 20.30 Ognjena past, film 21.55 TV D danes .. 22.05 Zeit im Bild (čas v slik*) 22.35 Odprta meja Zagreb 18.50 Videostrani 19.15 Naš dan „ 19.45 Od vsakega iutra raste d 20 30 TV DNEVNIK 21.00 Signali, notranjepolitična daja 21.50 Carmen Jones, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: «Dom in svet* -4. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.20 13.00 O- poldanski zbornik: Literarni listi -Segajmo po zvezdah! Opisi umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka; 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album: 17.10 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri... - Romantične melodije: 18.00 Jan Milčak «Maček»; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 - 8.30 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila -EP; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 15.30 Iz zborovskega arhiva; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po .željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba, reklame. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop: 8.50 Glasba; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Maurica Pop: 10.45 Mozaik: 11.00 Glasba; 11.32 Kim. svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasbeno poletje: 16.00 Kan-tavtorji: 16.45 Poie Corocastel iz Comegliansa; 17.32 Crash; 18 00 Jugoslovanska pop scena: 18 30 Poje skupina Tavares; 18.45 Klasična glasba: 19.15 Juke box. RAD|C 1 m 7.00. 8.00. 10.00. 12.00. 13.00, 19 00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbe" matineja; 9.00 Radio anche n,! 10.40 Iz Benetk: filmski festiv*; 11.00 Iz Milana: Glasbena b'=L 11.34 Sestrična Betta; 12.03 Iz & lana: Takoj se vrnem: 13.15 ^ ster; 14.32 Ul. Asiago Tendp. beno-govoini program; 15.03 Lja boni dokumentarec; 18.05 Trt setletniki; 19.30 Radio 1 — iaL' 2100 Korenine upanja; 22 27 A diobox; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 „ 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, W \ 16.30. 17.30. 19.30 Poročila; 6.W^ 8.00 Glasba za dobro jutro: *■ Marilyn: življenjepis; 9.32 No ' stara Italija; 11.32 šolska vzg°j \ 11.56 Tisoč pesmi: 13.41 Solina. Track; 15.00 Controra: 16.32 p’ spe in gospodje, prijetno poiriF’ 19.50 Splash; 22 50 Splnsh. LJUBLJANA ^ 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00. 13.00. 15.00. 20.00 Poročila; Prva jutranja kronika; 7.35_ menska napoved za pomorščakjj 7.45 Prometne informacije: ';.u Dobro jutro, otroci; 8 25 Iz nas sporedov; 8.30 Z radiom na P 9.05 Za šolarje: 9.35 Iz glasbe"' šol: 10 05 Z glasbo v dober da ' 10.35 Turistični napotki: 11-05 ", z°rvirano za...: 12.05 Ali poznate".j 12.35 Naše pesmi in plesi; Danes smo izbrali; 13 30 Kme^ ski nasveti: 13.40 Po domače: H... Iz naših kraiev; 14.20 Obvesb in zabavna glasba: 14.30 Prip°j čaio vam...; 15.05 V korak z m dhni: 1600 Dogodki in ->dm*' . 16 90 Obvestila in zabavna glas', ;! 16 50 Radio danes, radio j1"1« 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio " 18.00. 19 00 Sotočja: 19.45 Glasbe", medigra: 20 25 Obvestila in zab* na glasba: 20.35 Lahko noč. ci: 20.45 Minute s klaviaturi«" Mihom Kraljem: 21.00 Slovenj zemlia v pesmi in bpsedi: 21.5® solisti in ansambli JRT; 22.05 *•. di iška igra: 23.15 Informativna 00 daia: 23 25 Iz naših sporedov. avtomobilizem ŠPORT ŠPORT ŠPORT VN ŠVICE V DIJONU FINEC KEKE ROSBERC IE PREVZEL VODSTVO torari ni tekmoval ■ Konec upov za Pigueta - Renauita sta *** odpovedala - Niki Lauda na dobrem tretjem mestu l — Finec Keke Rosberg v nedeljo na VN Švice za !m^e formule 1. To je prva Sa tega pilota v preizkušnjah svetovnega prvaka, poleg tega Rosberg tudi prevzel vodstvo . skupni lestvici, tako da je dva-v ^rno- dt^,e.J'ska dirka se je odvijala na laka‘sfu v Dijonu v Franciji, kajti veda tekmovanJa so v Švici prepo-[Cri°na. Dirka je bila precej mcno-Prnr f8 se razvnela predvsem n- j koncu, ko sta odpovedala re-Pin a Arnouxa in Prosta pa tudi «J. , Je zaostal in se tako bržčas Stav 9^ možnosti, da ponovno o-m* n,aiv'šjo lovoriko. , celjska dirka pa je bila tudi amenju boleče odpovedi edine-afija, saj Tambay ni mogel ta ■ zaratk bolečin v hrbtu. Ta-Hfj f d‘rka vsekakor zgubila na Bin laenPsff- S svojo preudarno vož-strj.Pa je spet požel lep uspeh Av-ijln^ec Lauda, ki je zasedel s svo-®c*arenom odlično tretje mesto. "Innu,, VRSTNI RED 1. Rosberg (Fin.) vvilliams v 1. uri 32’41” s p.h. 196,8 km na uro. 2. Prost (Fr.) renault po 4”442 3. Lauda (Av.) mclaren 1’00”343 4. Piquet (Braz.) brabham en krog 5. Patrese (It.) brabham en krog 6. De Angelis (It.) lotus en krog LESTVICA ZA SP: 1. Rosberg (Fin.) 42 točk, 2. Pironi (Fr.) 39, 3. Prost (Fr.) 31, 4. Lauda (Av.) in Watson (VB) 30, 6. De Angelis (It.) 23, 7. Patrese (It.) 21, 8. Piquet (Braz.) 20. Dobri rezultati v Stuttgartu STUTTGART — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v tem kraju je bilo doseženih nekaj vrhunskih rezultatov. Američan Roggy je v metu kopja dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu s 95,80 m, v skoku v višino pa je Meifar-thova preskočila letvico na 1,96 m. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Zmaga Videmčanov, poraz Tržačanov Causio odličen - Triestina v okrnjeni postavi - Nekaj presenečenj V 3. kolu italijanskega nogometnega pokala je prišlo do nekaj presenečenj. Tako .je Inter na domačem igrišču doživel poraz .proti, dru-goligašu Bariju. V neposrednih srečanjih med ekipami prve lige zasluži posebno mesto tekma v Genovi, kjer je Juventus po odlični igri o-beh moštev premagala Genoo s 4:3. Za Turinčane so bili uspešni Platini, Scirea in dvakrat Rossi, ki se. kot kaže ponovno vrača v najboljšo formo. Udiiiese nadaljuje svojo zmagovito pot v pokalu in je skupno z Ascolijem edina ekipa, ki je doslej vedno zmagala. Tokrat je na domačem igrišču premagala Vicen-zo. Tekma se ni začela najbolje za Videmčane, saj je Cavagnetto ponesel Vicenzo v vodstvo. Potem pa se je razigral Causio, ki je v o-dlični formi, in dosegel dva zadetka. 'Triestina pa .je prvič ^ okusila grenkobo poraza na domačem igrišču. Poraz je toliko bolj pekoč, če upoštevamo, da je Brescia neposredni nasprotnik Tržačanov v bliž njem prvenstvu. Delno opravičilo za ^lesarstvo SP V LEICESTRU V ANGLIJI NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI IZ NDR V nedeljo so se zaključile preizkušnje na dirkališču Ta teden začetek dirk na cesti - Italijani med favoriti tain;3STER — Z nedeljskimi fi-lo L/1 ; Preizkušnjami se je konča-yen., nie kolesarsko svetovno pr-leSa y° v dirkališčnih vožnjah. Kota ,P°do sedaj počivali, vendar tal,6 J*rtri na sporedu začetek naj 2aMimivega dela SP> sa-> se bo~ Bjjjj cpa tekmovanja v cestnih vož-tedej-k® bodo dosegla vrhunec v k^J°> ko bo na sporedu preiz-vtaia za profesionalce, za katero če n Seve<^a največje pričakovanje. Sprimo obračun prvega dela ij • esarstvu, moramo ugotoviti, taivozlmeb na dirkališču ponovno Pj ni UsPeha kolesarji iz NDR, ki kjSoS9 0Sv°iili vseh tistih medalj, tore Jltn bile «napovedane*. Neka-HjtjzPreizkušnje so bile prav dra-v°žnine’ bot na Primer hitrostna "ali« Za Profesionalce. Tu sta fi (lta„a Nakano (Jap.) in Singleton . Pada'a kot za šalo in to Ostjo 60 km na uro. Dirko je ^ 1 i, KOLAJNE zveza Samska petska tai,ada Jfancija * &"* }”W|« kiecl«enstein 0 1 0 1 tajil' Japonec, saj je moral Kalu ” 2ara':''tHifiiiifiHHt..... V okviru občinskega praznika v Doberdobu so bila konec prejšnjega tedna razna športna tekmovanja, in sicer odbojkarski turnir (ženske in moški) ter pohod po doberdobski planoti. Na sporedu so bile tudi nogometne tekme in tekmovanje v košnji a zaradi slabega vremena so odpadli. Odbojkarski turnir Od četrtka dalje je bil na odprtem odbojkarskem igrišču v Doberdobu odbojkarski turnir, ki sta ga organizirala Mladinski odsek KD Jezero iz Doberdoba in kulturno društvo Kras Dol - Poljane, ob sodelovanju doberdobske občinske uprave. Vreme, zlasti v zadnjih dveh dneh tekmovanja, ni bilo najbolj naklonjeno in organizatorji so imeli tako dokajšnje težave. ŽENSKE MO Doberdob — KD Kras 2:1 (14, -10, 13) KD KRAS: Kristina Devetak, Cirila Devetak, Marija Lavrenčič, Rosana Ferletič, Milojka Juren, Su-sy Krulc in Loredana Lqv,renčjč- MLADINSKI ODSEK: Valentina NOGOMET «MEMORIAL ŽARKA RACETA» Primorje v velikem finalu Sinoči je zasluženo premagalo ekipo Portualeja - Drevi Fortiludo - S. Giovanni PRIMORJE — PORTUALE 2:0 (1:0) PRIMORJE: Adamič (v 46. min. Micor), S. Husu, V. Pertot. G. Husu, Samese, Caharija (v 20. min. V. Husu), Bortolotti, Vidali, Di Benedetto, Antoni (v 59. min. Angileri), V. Štoka (v 46. min. Rustja). PORTUALE: Škabar (v 46. min. Peroša), Bencich, Varglien, Riva, Ramili, Prestifillppo, Colizza, Tonelli, Franca, Zaninello (v 53. min. 1 oteli). SODNIK: Pisano iz Trsta STRELCA: v 13. min. Štoka, v 70. min. Bortolotti. Proseško Primorje je z včerajšnjo zmago nad Portualejem prvi finalist letošnjega «Racetovega memo-riala*. Za ime drugega finalista bomo zvedeli drevi, ko se bosta srečala Fortitudo in San Giovanni. Proseška enajsterica je sinoči povsem zasluženo premagala ekipo Portualeja. ki se je predstavila v precej pomlajeni postavi. To ie se ""•m. mm,,,,,,,.........................mimik.....mimmii mmmmmmm.....mmmm.mi....Min....mimmmmmmmmimmmmmiimmmmi «P0!tAL RESTAVRACIJE KRIZMAft ^ uvodnem nastopu poraz Krosu Zgubil je proti ekipi Domia ■ Drevi ob 20.30 Primorje - Zarja ST KRAS - DOMIO 0:1 (0:1) kn. EC: v 30. min. Majorano tolii e S: Coronica (v 67. min. Paulin), Miloš Milič, Guglia (v 46. ‘ ““g ' _____ _ ~ - -- • - EsPosito (v 46. min. Blažina). Ferfolja, Dario Olivo in Sergio ljn)‘ 9,llgan), Darko Škabar, Villalta, Puntar, Samec (v 67. min. Co- K." w|9W,0: Barichievich, Bineti, Crevatin, Lapasquale (v 46. min. Maj*'’ Martin, Ridolfo, Barnaba, Krisman, Fumani, Macoratti in ai°fan0. V nastopu na turnirju za F Ra i a* Restavracije Križman*, 'taj, Je^°s Prvič organizira ŠK domača enajsterica izgubi- JntM , A SKUPINA 3.9 v® 20.30: Pol. Opicina-Domio 5.9 l" 19 00: Kras - Pol. Opicina 7.9' 20.30: Breg - Domio 9,9’ 8 20.30: Pol. Opicina - Breg ‘ °b 20.30: Kras - Breg Da B SKUPINA h oh ®b 20.30: Primorje - Zarja 3.9 Gaja - Primorje «.9 ®b 21.00: Vesna - Zarja 8,9' ®b 20.30: Gaja - Zarja HjT ®!‘ 20.30: Primorje - Vesna 1 'i ^'30: Vesna - Gaja jjMeuh®nl tekmi bobfa® ?a tretje mesto bo 15. sep-19- uri, za prvo mesto S. Ka dne ob 21. uri. la. S pičlim 1:0 .jo je premagala enajsterica Domia in tako odnesla pomembni točki v boju za uvrstitev v polfinale. Tega poraza si «rdeče-beli» ni kakor niso zaslužili, saj so bili boli ši tekmec v teku vsega srečanja Tudi tokrat jim .je bila usodna na paka, ki jo je zakrivil Guglia na la stni polovici in izkušeni Ma.jorano je v 30. minuti dosegel zmagoviti zadetek za svoje moštvo. V nadaljevanju so bili domačini stalno v napadu, vendar so napa dalci naleteli na črn dan ali bolje rečeno nasprotnikov vratar je bil v tem delu srečanja nepremagljiv. Ko .je redkokdaj Kraševcem le uspelo premagati vratarja, pa so poskrili branilci, ki so nekajkrat na sami gol-črti preprečili zadetek. Med najbolj nesrečnimi igralci je bil tokrat Sergio Olivo, ki je iz vseh pozicij poskušal doseči izenačenje, vendar mu .je sreča obrnila hrbet. V drevišnjem srečanju se bo Primorje pomerilo z Zarjo. (Z, S.) TENIS Vilas zmagovalec SOMERS (ZDA) — Guillermo Vilas (Arg.) .je osvojil mednarodni teniški turnir v Somersu. V final nem dvoboju ie premagal Teltscher-ja (ZDA) v dveh setih (7:5, 6:3). To .je osma zmaga Vilasa v tej sezoni 1. — 1. Mistan X 2. Mer de Glace 2 2. — 1. Pignon Bi 2 2. Childerico 1 3. — 1. Livigno 2 2. Emergcnza X 4. — 1. Virmar X 2. Starbianco 2 5. — 1. Achio 1 2. Asfal X 6. — 1. Germo 2 2. Fascicolo X KVOTE 12 — 7.196.000 lir II — 430.000 lir 10 — 46.000 Ur veda olajšalo delo «rdeče-rumenim». ki so povedli že v 13. min. igre z Vasilijem Štoko ter 20 min. pred koncem tekme zapečatili rezu'tat r,a 2:0 z Bortolottijem. O igri Primorja bi lahko rekli da ie ekipa že v dobri kondiciji. Obramba igra zanesljivo, morda bi morali nekoliko pospešiti ritem na sredini igrišča, v napadu pa primanjkuje spretni strelec. Trene” Mikuš je tudi v tem sre Čanju zaupal mladim silam, ki niso odpovedale. (B. R.) Ob robu proseškega pravokotnika... V soboto zvečer poleg nogometašev Gaje, ki so doživeli katastrofalen poraz, je bil precej razočaran tudi blagajnik Primorja, to je društva, ki organizira «Racetov memorial*. Razgovor z blagajnikom Andrejem Kapunom je stekel kar pri vhodnih vratih, saj v soboto res | ni imel velikega dela. «Si razočaran zaradi slabega obiska?» »Nedvomno sem danes pričakoval več gledalcev. Res je, da je vreme muhasto, vseeno pa sem računal na nekaj več navijačev posebno s strani Gaje.» rlzločilni del turnirja je mirno, sedaj so na vrsti polfinalne in finalne tekme. Bo v drugem delu več navijačev na tribunah?» «To si seveda želim, čeprav pa moram priznati, da razen sobote je bil obisk še kar dober. V drugem delu pa mislim, da bo več ljudi. Vsi pa sicer vemo, da v začetku sezone ekipe ne igrajo najbolje in zato ne privabljajo navijačev. Tudi izločilni sistem morda ni najboljši, vendar smo se tega morali poslužiti zaradi turnirja ŠK Kras.* «Ker si že omenil turnir ŠK Kras, vam ta dela probleme?» «Mi imamo naš začrtani program in dolžnost, da se oddolžimo spominu našega nepozabnega žarka. Prav zaradi tega nadaljujemo in bomo nadaljevali s tem 'memorialom', čeprav so letos nekateri širili novice, da 'memoriala' letos ne bo. To pa ni ustrašilo novoizvoljeni in popolnoma obnovljeni mlad odbor, v ka- terega sem rad pristopil. Res je, da nimamo velikih izkušenj, poka zali pa smo veliko dobre volje. 1o se nam zdi, da je bil najboljši odgovor na vse in prav takega si želimo od ljubiteljev nogometa, katerih upamo, da jih bo veliko v drugem delu 'memoriala', čeprpv se bo istočasno odvijal turnir ŠK Kras. Prav glede tega pa bo treba v bodoče priti do jasnega razgovora.* (B. R.) SPORED Danes, 31. 8., ob 20.30: po!fina’e: Fortitudo - S. Giovanni Petek, 3. 9., ob 20.00: finale za 3. mesto Sobota, 4. 9., ob 20.00: finale za 1. mesto Jarc, Rosana Lavrenčič, Julijana Čadež, Luisa Gergolet in Nadja Lavrenčič. Ekipa mladinskega odseka iz Doberdoba je po lepi in izenačeni igri zasluženo osvojila prvo mesto. Moštvi iz Jamelj in Prvačine se nista pojavili na igrišče, kar je okrnilo potek turnirja. Po tekmi je odbornik za šolstvo in kulturo pri doberdobski občinski u-pravi, Karel Černič, nagradil nastopajoči ekipi in se pri tem zahvalil organizatorjem za uspešno izvedbo turnirja. MOŠKI Polfinale: MO Doberdob - Jam-lje 2:1 (—12, 9, 12); Kras — Prva-čina 2:0 (b.b.) Finale: Kras — MO Doberdob 3:2 (-5. 12, 2, -9. 8) Pri moških je zmagala ekipa Dola - Poljan. Po lepi in izenačeni tekmi je slavila z rezultatom 3:2 nad Doberdobci. KONČNA LESTVICA: 1. KD Kras Dol - Poljane: 2. Mladinski odsek KD Jezero Doberdob; 3. Jamlje. E-kipa Prvačine se ni predstavila.- POSTAVE KD KRAS: Ivo Devetak, Bernard Soban, Kristina Devetak, Igor Komel, Silvan Vižintin, Franko Peric in Zvonko Frandolič. MO JEZERO: Igor Juren, Marko Jarc, Franko in Mavricij Kosič, Marino Ferfolja, David Lakovič in Edi Gergolet. JAMLJE: Franko Bagon, Ber- nard Soban, Marij in Pavel Bagon, Marij Croselli, Robert in Vilko Antonič. SODNIKI: Marjan Tomšič, Srečko Vižintin, Vilko Antonič. ZAPISNIKARJI IN STRANSKI SODNIKI: Miloš Devetak, Franko Peric, Egidij Vescovi in Marko But-kovič. Po finalni tekmi je bilo nagrajevanje. Ekipe je nagradil župan doberdobske občine Marij Lavrenčič, kateri je med drugim poudaril pomembnost takih turnirjev, ki niso le tekmovalnega značaja. Pohod po doberdobski planoti V nedeljskih dopoldanskih urah pa je bil po doberdobski planoti pohod, ki so ga priredili KD Kras Dol -Poljane, jamarski odsek »Kraški krti* ter doberdobska občinska uprava. Čeprav vreme ni bilo najbolj u-godno, se je vseeno zbralo v Dober- dobu 140 udeležencev, ki so pretekli (nekateri tudi prehodili) 10 km dolgo progo (Adrija Kal, Gradina, Poljane, 4 križišča in Doberdob). Letošnji pohod je bil drugi po vrsti in ponovno se je izkazalo, da je proga zelo «zanimiva» in privlačna za ljubitelje tega rekreacijskega športa. Kot ekipa je prvo mesto zasedel Mladinski odsek KD Jezero iz Doberdoba. Naj omenimo, da so nastopila tudi moštva s Tržaškega in Goriškega, iz Tržiča, Gradeža in celo skupina iz Rima. Na pohodu pa so sodelovali tudi tekmovalci iz obmejnih novogoriških krajev (Renče, Bukpvica, Prvačina). Pri nagrajevanju je v imenu občinske uprave spregovoril in se zahvalil prirediteljem Karel Černič; v imenu organizatorjev pa Stanko Kosič. Nogometni tekmi odpadli V nedeljo dopoldne pa je bilo tudi svečano odprtje obnovljenega nogometnega igrišča (podrobno poročilo o slovesnosti objavljamo na goriški strani našega dnevnika). Po odprtju bi morala biti na spore- du mladinska nogometna tekma; v popoldanskih urah pa bi morali igrati člani Mladosti in reprezentance Nove Gorice. Zaradi slabega vremena pa sta obe tekmi odpadli. Naj dodamo še, da so vsa športna tekmovanja dobro uspela, čeprav vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. (ik) KOLESARSTVO Saronniju «Pokal Agostonia LISSONE — V nedeljo je bila na sporedu kolesarska dirka za »Pokal Agostoni*. ki je sluzila za pripravo na svetovno prvenstvo za profesionalne kolesarje, ki bo v nedeljo v Godvvoodu (VB). Zmagal je Saronni, ki je v sprintu prevladal nad glavnino. KONČNI VRSTNI RED 4. Giuseppe Saronni, ki je prevozil 209 km. dolgo progo v 4 lirah in 50 min. s povprečno hitrostjo 43,241 km. na uro. 2. Francesco Moser isti čas 3. Pierino Gavazzi isti čas Naše atletinje v Sloveniji Že lansko leto se je skupina Borovih atletov udeležila nekajdnevne ga treninga v Tolminu. Letos pa sta SIRPINO REGATO ZA DESKARJI SO ZARADI BURJE IN DEŽJA RAZVELJAVILI Zvečer pa veselo razpoloženje V nedeljo bi se morala pri Sireni odvijati regata za deskarje, toda vreme je nagajalo organizatorjem in tekmovalcem. Zaradi burje in dežia so morali tekmovanje razveljaviti. Vsi so bili razočarani, posebno organizatorji Sirene, sai so se za tek movanje pripravljali ves teden. Naj omenimo, da je bila regata v okviru praznika barkovljanskega patrona. sv. Jerneja Prav ob tej priliki so se predstavniki krajevnin obmorskih društev sestali in poslušali mašo, ki jo .ie bral barkovljan ski župnik, gospod Župančič. Ascoli - Sampdoria Catanzaro - Sambenedettese 1 Como - Verona X Foggia - Rimini X Genoa - Juventus 2 Lazio - Atalanta X Lecce - Roma X Milan - Catania Napoli - Avellino 1 Spal - Modena 1 Triestina - Brescia 2 Udinese - L. R. Vicenza 1 Varese - Pistoiese X KVOTE: 13 - 10.576.100 lir 12 - 370.300 lir Za to tekmo so se pripavila na slednja društva: Circolo canottieri Saturnia. Societa velica di Barco-la — Grignano, TPK Sirena, Circolo Nettuno, Circolo Marina mer-cantile, Bunker in Circolo Cali-fornia. Med gosti so bili tudi vladni komisar Marrosu, kvestor Bartolini in komandant pristaniškega povelj stva, admiral Piantanida. Ko se je zvečer vreme nekoliko izboljšalo, so pri Sireni cvrli »kalamare* in večer je potekal v veselem razpoloženja. (DA) ATLETIKA Rezultati petkovega tekmovanja na «Grezarju» KADETI 80 m: 4. Maks Viller (Adria) 10”4 KADETINJE Krogla: 1. Mirjam Gregori (Adria) 7,54 m Kopje: 1. Mirjam Gregori (Adria) 30,52 m NARAŠČAJNICE Daljina: 1. Tiziana Natural (Bor) 5,19 m Višina: 1. Sara Umari (Bor) 1,55 metra Kopje: 1. Jasna Taučer (Bor) 26,40 m Disk: 2. Tiziana Natural (Bor) 30,62 m Krogla: 1 Sara Umari (Bor) 9,55 m; 2. Jasna Taučer (Bor) 8,64 m CLANICE Daljina: 2. Marina Purič (Bor) 5,31 m Disk: 1. Irena Tavčar (Bor) 44,60 m; 2. Loredana Kralj (Bor) 40,5P m Krogla: 1. Irena Tavčar (Bor) 13,33 m; 2. Loredana Kralj (Bor) 12,10 m. (C.D.) se dve skupini slovenskih atletov udeležili večdrievnega treninga v Kranju in v Titovem Velenju. V juliju se je skupina atletinj odpravila pod vodstvom trenerja Lasiča na enajstdnevni trening v Titovo Velenje. V jutranjih urah so opravljali dolge teke po gozdovih. Sledile so plavalne vaje v bazenu, v popoldanskih urah pa treningi na stadionu. V popoldnevih, ki niso bili namen.jeni treningu, pa so si ogledali več zanimivosti. Obiskali so namreč Celje, Šoštanj, Mozirje, Ravne in Slovenj Gradec. Druga skupina pa se je odpravile pod vodstvom trenerja Pertota v Kranj Program treningov je bil podoben kot za prvo skupino. Žal, pa .je enotedensko bivanje spremljalo slabo vreme, tako da ni bilo možnosti za ogled krajevnih zanimivosti. (C. D.) Na sliki: atletinje Tiziana Natural, Flena Kal” in Etena Sancin z »maskotama* Matjažem in Markom. i;§’ lij OBVESTILA SD Polet — kotalkarska sekcija obvešča, da se bodo jutri, 1. septembra, pričeli redni kotalkarski treningi za vse skupine po običajnem urniku. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 2. septembra, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška, 20. * * * ŠD Polet — kotalkarska sekcija priredi začetni kotalkarski tečaj s pričetkom 5. septembra. Vpisovanje na kotalkališča v Repen-tabrski ulici vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 18. do 20. ure. SPK ČUPA iz Sesljana obvešča člane, da bo izredni občni zbor v soboto, 4. septembra 1982, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicauju. DNEVNI RED 1. Sprememba statuta 2. Privezi 3. Razno ODBOR Športni praznik ŠD Breg ŠD Breg obvešča, da se bo športni praznik ŠD Breg, ki je v soboto in nedeljo zaradi slabega vremena odpadel, nadaljeval danes in jutri. Odprta bo seveda tudi razstava »naša odbojka*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) >3382 (85723) Naročnino Mesec.no 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacijo in podieija mesečno 120.00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 lo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubija"« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formo™, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - , krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druo1 v Italiji pri SPI. • . etan Italijanske Izdaja W ZTT zveze časopis«™] 31. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel •n tiska f 1 Trst založnikov FE® FRANCIJA POSTAJA NEGOTOVO PRIBEŽALIŠČE V PARIZU AREtTrAU ORESTA SCALZONEJA Voditelj «Autonomie operaie» je v Franciji živel nemoteno od marca lani PARIZ Voditelj cAutoncmie o | se je tudi francosko sodstvo pri-peraiea Oreste Sialzcne bo moral | lagodilo novim razmeram, polagati račune italijanski pravici. ' - -, ro a« k v n.- ^ |M|S< proti llMj.inovrniii embargu deljo končno aretirala pariška žan darmerija. Včeraj so pripor spremenili v aretacijo, da bo lahko italijansko sodstvo sprožilo postopek o izročitvi domnevnega terori sta Italiji. Po valu atentatov in strogih u kvepov v boju proti domačemu in tujemu terorizmu je v Franciji odklenkalo tudi domnevnim italijan *kim teroristom, ki so preko Alp naleteli na razumevanje in dobrohotnost francoskih oblasti. Mitter-randovi ukrepi v boju proti terorizmu pa bi bili obsojeni na propad brez mednarodnega sodelovanja. Tega pa Francija ne bi dosegla, če ne bi tudi sama pomagala drugim državam. V soboto so tako aretirali tri pripadnike irske republi kanske skupine, v nedeljo pa je pa dla odločitev za Scalzoneja. Scalzone je bil na begu v Franciji vse od 24. marca 1931, šest mesecev potem, ko so ga italijanski sodniki izpustili na začasno prostost po daljši gladovni stavki, ki mu je načela zdravje. Scalzone je bil najprej z ženo in z otrokom v južni Franciji, lansko jesen se je preselil v Pariz, pred dobrim mesecem pa so mu francoske oblasti podaljšale za eno leto dovoljenje za bivanje v Franciji. Kljub mednarodnemu zaiornemu nalogu in zahtevam italijanskega sodstva, so Francozi nudili kritje Scalzoneju vse do sedanjih Mitterrandovih u krepov v boju proti terorizmu. Nov veter, ki veje za najrazličnejše pribežnike v Franciji, bo bržkone olajšal postopek za izročitev. kljub temu. da je obtožnica proti Scalzoneju kot vedno pri podobnih primerih skrajno pomanjkljiva. Scalzoneja so prvič aretirali aprila 1979 pod obtožbo oboroženega upora proti državi. Septembra naslednjega leta so ga po gladovni stavki izpustili na začasno prostost, v tujino pa je zbežal le nekaj dni preden ga je nova obtožnica breme nila. da je priskrbel orožje rdečim brigadistom. Kot zadnje je Scalzone obtožen, da je sodeloval v atentatoma proti pokrajinskemu zdravniku v Sevesu Ghettiju in proti odelkovodji obrata Breda Silini ju. Resnici na ljubo ima italijan sko sodstvo bolj borne dokaze o vsej tej Scalzonejevi teroristični dejavnosti, saj se ni materialno u deležil nobenega atentata, dokazi so predvsem pričevanja skesanih teroristov, med katerimi sta še največ o Scalzoneju povedala Patrizio Peci in Carlo Fioroni. Do nedavne ga bi bili taki dokazi za francosko sodno prakso nezadostni, morda pa bo tokrat drugače. Že sam vče rajšnji sklep, ki je spremenil pripor v aretacijo je prvi dokaz, da PARIZ — Za francosko podružnico ameriške družbe »Dressner* je tudi čisto francosko podjetje «Creu sot - Loire* vložiio pritožbo na sodišče proti sklepu Reaganove vlade, da jima prepove izvoz tehnološke opreme v SZ za sibirski plinovod. Kot je znano, gre /... tri velike kompresorje, ki so na ukaz Mitterran-dove vlade že bili odpremljeni v SZ, a je zato Reagan sklenil postaviti obe podjetji na »črno listo*. kar bi jima znalo povzročiti škodo, zaradi česar sta se tudi obrnili na sodno oblast. Umrla je Ingrid Bergman Včeraj je v svoji londonski hiši umrla po dolgi bolezni znana švedska filmska igralka Ingrid Bergman. Posnetek ,je iz filma »Komu zvoni?*, v katerem je nastopila z ameriškim igralcem Garyjem Cooperjem (AP) BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL Občinstvo z navdušenjem sprejelo Spilbergov film «The extraterrestrial» Nichettijev «Domani si balla» delno razočaral BENETKE — Že prvi dan beneškega filmskega festivala nas je presenetil Števen Spilberg s filmom E. T. ni ne exaaieiresiriai». Gre za zgodbo otroka, ki skuša pomagati vesoljcu, da bi se vrnil domov. Med njima nastane prijateljstvo ir celo fizična odvisnost, (ko vesoljec zboli, zboli tudi deček). Otroška nedolžnost uspe ustvariti boli humani odnos z neznarim bit jem kot pa odrasli, ki bi marsovca upoštevali samo kot predmet raziskovanja. Film spominja mnogo na zgodbo Walta Disnei/a, ki obravnava malomeščansko družbo z njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi, neumnostmi in modrostmi. V tem filmu je vse lepo in pri-kupljivo, hudobni, kot. v risankah, nimajo rbraza in na koncu se bodo prikazali kot znanstveniki z dobrimi nameni. V tekmovanju za czlatega leva», je bil med drugimi tudi film «11 pianeta azzurro» (Modri planet), ki ga je režirat Franco Piavoli Režiser istoveti majhen svet, v katerem je zrasel s celim planetom. V domačem vrtu skuša razkriti širše pojave in celo skrivnosti življenja. Vse to je prikazano na tak način, da nimamo občutka človekove prisotnosti m narava je edini protagonist filma. Sovjetski režiser Klen Klimov pa je prikazal (v tekmovanju za zlati lev) svojevrstno delo