Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII.. št. 164 Ljubljana, torek Ig. julija 1941-XIX Cena cent. 70 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22. 31-23, 31-24, Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. ".ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pabblicita Italiana Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—» za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Jnione Pubblicita Italiana S. A.., Milano Sovjetski utrdbeni pas omajan Prodor pri Vitebsku ograža sovjetski obrambni sistem - Hudi boji motoriziranih oddelkov pri Pskovu - Tudi ob Dnjestru uspešno prodiranje nemške vojske Stockholm, 14. jul. d. Zavzetje Vitebska po nemških četah pomeni najresnejše ogražanje vse tako imenovane Stalinove obrambne črte, ki ima prav v odseku pri Vitebsku po mnenju vojaških opazovalcev svojo najslabšo točko. Utrdbeni pas, ki se opira severno in južno od Vitebska na reko Dvino odnosno Dnjepr, je tu zgrajen na terenu, ki nima enakih prednosti kakor ostali del, ki se naslanja na omenjeni dve reki. Kakor je bilo pričakovati, se je osredotočila nemška ofenziva prav proti temu najslabšemu delu ter so tu nemški motorizirani oddelki prodrli že globoko med sovjetske utrdbene postojanke. Nemška ofenziva pa je zelo močno pritisnila tudi na sovjetski utrdbeni sistem tako južno kakor tudi severno od Vitebska. Na nekaterih mestih so nemške čete tu že prekoračile reko Dnjepr. Hudi boji so se razvijali zlasti južno od Vitebska pri Rogačevu, kjer so nemške čete najbrže tudi že prekoračile Dnjepr. Na baltiškem bojišču so bile včeraj ogorčene borbe med nemškimi in sovjetskimi motoriziranimi oddelki na področju pri pskovu. Dasi so sovjetske vojaške oblasti vrgle tu v obrambo nove rezerve svojih tankov, se vendar nemška ofenziva tudi tu nezadržno razvija. Tudi severno od Pejpuškega jezera so nemške motorizirane edinice ponovno pridobile nekoliko na terenu ter prodirajo dalje proti Leningradu. Ofenziva v južnem delu vzhodne fronte se nadaljuje in so nemške čete zavzele več nadaljnjih važnih postojank ob Dnjestru. Utrdbeni sistem ob tej reki, ki se je naj-dalje upiral nemškemu navalu, je sedaj v veliki meri omajan in prodirajo nemške čete na nekaterih točkah že med utrjene postojanke onkraj Dnjestra. Poleg rezerv težkih tankov, ki so jih sovjetske vojaške oblasti vrgle včeraj v borbo na teh najbolj ogroženih mestih, je v nenavadnem obsegu poseglo v boj tudi sovjetsko letalstvo, ki je utrpelo tudi temu primerno velike izgube. Zlasti pri Vitebsku in nekoliko južno od tod, kjer je nemška ofenziva najhitreje napredovala, je sovjetsko vodstvo poslalo v boj številne eskadre svojih borbenih letal in je prišlo do ogorčenih letalskih borb, v katerih je bilo na obeh straneh mnogo izgub. Berlin, 14. julija, d. Pri prodoru Stalinove črte so morale nemške čete ponovno v težkih bojih zavzeti tudi močne moderne cklopne postojanke, ki so bile zgrajene po francoskem vzoru. Tako je bilo v neki taki postojanki pri Bobruisku ujetih 30 mož sovjetske posadke pod vodstvom dveh častnikov in enega političnega komisarja. Med posadko je bila tudi neka ženska, ki je nosila uniformo podčastnika. Posledice prodora skozi sovjetsko obrambno črto Berlin, 14. jul. s. DNB ugotavlja v po-sebnems poročilu, da je sedaj, ko je bila Stalinova črta na več krajih predrta, odkrita tajna, ki jo je nemško vrhovno poveljništvo ves čas čuvalo glede operacij na vzhodni fronti. Stalinova črta je bila edina velika obrambna naprava, ki so si jo sovjeti že pred leti zgradili v evropskem delu svojega ozemlja. V borbah so Nemci ugotovili, da je bila črta v zadnjem času še ojačena in modernizirana. Bila je široka do 50 km in so jo sestavljale naravne in umetne ovire, modeme trdnjave in poljske utrdbe. Predor te črte na več točkah je imel naslednji rezultat: 1. Prekoračene so poslednje sovjetske obrambne naprave. Prekoračena sta tudi Dnjester in Dnjepr ter je vsak čas pričakovati zasedbe glavnega ukrajinskega mesta. Predor čez gornjj Dnjepr in zasedba važne strateške točke Vitebska, 200 km vzhodno od Minska pomeni, da je prekoračene že pol poti od starih mej proti Moskvi in da so odprta vrata med gornjim Dnjeprcm in gornjo Dvino za nadaljnji pohod, ker na drugi strani teh vrat ni več niti naravnih niti umetnih ovir. 2. V severnem oddelku ogražajo nemške oklepne sile, ki so prodrle od Pejpuškega jezera proti vzhodu — Leningrad. Posebno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva opozarja tudi na razsulo sovjetske vojske, v kateri se je že mnogo oddelkov pričelo razhajati. Prodor skozi Stalinovo črto. zaključuje DNB. pomeni začetek razvoja nadaljnjih važnih vojnih operacij. Berlin, 14. jul. s. DNB poroča, da so sovjetske vojaške oblasti pred nemškim prodorom skozi Stalinovo črto močno oja-čile svoje postojanke in postavile nanjo številne oklopne oddelke. Nemške sile so razdejale že v prvem zaletu 156 sovjetskih tankov. Na področju pri Vitebsku so oddelki nemške pehote in inženjercev zavzemali po vrsti ruske utrdbe. Motorizirana skupina strelcev je nazadnje prodrla 25 km globoko za Stalinvo črto. kjer je napadla obrambne naprave neke oklopne divizije. Naglica nemškega prodiranja in moč nemškega orožja sta napravili na nasprotnika izreden vtis. V vrstah sovjetske vojske je nastala prava zmešnjava. Berlin, 14. jul. s. Kakor poroča DNB, kažejo že mnogi znaki na razsulo sovjetske vojske. Posebno se to opaža v nižjem odseku vzhodne fronte. Neki nemški prednji oddelek je pri prodiranju v gozdnem terenu nenadno zajel 300 sovjetskih vojakov. ki so mu prišli nasproti brez orožja in z dvignjenimi rokami. Neki podčastnik je imel belo zastavo in je vzlikal: »Ne streljajte, smo prijatelji!« Ruse so takoj odpeljali v zaledje fronte in Nemcem so pozneje pripovedovali, da se pripravlja še mnogo ruskih vojakov za beg. Mnogi izmed njih že štiri dni niso ničesar zavžiH. Berlin, 14. julija s. »Volkischer Beobacliter« piše: Zadnje velike bitke na vzhodu niso tako pomembne zaradi zasedbe sovražnega ozemlja kakor zaradi tega. ker so važne glede na omajan je moči in odpora sovjetske vojske. Stara zapadna sovjetska meja je sedaj premagana Stalinova črta, se stoječa iz strašnih obrambnih naprav in ki je predstavljala najmočnejši branih proti sovražniku, pa je sedaj na mnogih točkah pretrgana. Vse važnejše postojanke so zavzele nemške čete. ki prodirajo dalje v Sovjetsko Rusijo, kakor prodirajo tudi madžarske, slovaške in rumunske čete. Radost v Nemčiji Berlin, 14. jul. s. Vest, da so nemške čete predrle Stalinovo črto na vseh njenih najvažnejših točkah, je izzvala veliko navdušenje po vsej Nemčiji. Listi so bili včeraj razgrabljeni. V svojih komentarjih nagla-šajo, da so nemške čete na pohodu proti Leningradu. Moskvi in Kijevu prodrle že tako globoko v sovjetsko ozemlje, da ne bodo več naletele na nikake večje ovire in da je zaradi tega treba pričakovati že v najkrajšem času odločilnih rezultatov. V svojih uvodnikih listi ostro napadajo 2ide in zapadne plutokrate, ki so si domišljali, da so dosegli velik uspeh, ko je prišlo de sodelovanja Londona, Moskve in Washingtona. Listi ostro obsojajo tudi Roosevelta in njegovo napadalno politiko, ki odkriva do dna ameriški imperializem. Na prvih straneh objavljajo tudi dokumente »Journala de Geneve« o izjavah Stalina v uradu ruske komunistične stranke, ki jih je dal avgusta 1939 in ki dokazujejo dvojno igro diktatorja v Kremlju. Globok vtis v Ameriki New York, 14. jul. s. Vest iz Berlina, da so nemške oborožene sile predrle na več krajih Stalinovo črto, je napravila v Ameriki najgloblji vtis. Kljub pozni uri so jo listi objavili včeraj že v svojih jutrnjih izdajah. Vtis je bil toliko večji, ker so si v Ameriki na svoj način razlagali rezervira-nost nemškega vojnega poveljništva v zadnjih dneh. Ta molk sta anglosaška in sovjetska propaganda čimbolj izrabili in sta skušali prepričati severno ameriško javnost, da se stvari na vzhodni fronti ne razvijajo ugodno za Nemčijo in sploh za os. Prodiranje ob Dnjestru Bukarešta, 14. jul. u. Nemško-rumunske čete so na več točkah prekoračile reko Dnjestr. Med drugim sta bila zasedeni mesti Mogilev, Podolsk in Soroka. (»Corriere dela Sera«), Opustošenje v černovicah Bukarešta, 14. julija, d. Po poročilih vojnih dopisnikov rumunskih listov je buko-vinsko glavno mesto černovice silno trpelo v sedanji vojni. Mnogo poslopij v mestu je porušenih in poškodovanih. Pred evakuacijo je v Černovicah silovito gospodarila sovjetska soldateska. številne trgovine in tudi zasebna stanovanja so bila oplenjena. Tudi industrijska podjetja so hudo trpela. Velike tovarne Jičica in Lujani, ki spadajo med največja industrijska podjetja v Bukovim, so v razvalinah. Enaka usoda je zadela tudi številne manjše tovarne v Černovicah, tako da se je gospodarsko življenje skoraj docela ustavilo. Nadalje je bila v černovicah do tal porušena tudi električna centrala. Mesto je ostalo brez električne luči in prav tako je zaradi tega tudi hudo trpel ulični promet. Kolodvor je skupaj z vsemi zgradbami skoraj do tal porušen. Umikajoča se sovjetska vojska je razstrelila vse tri glavne mostove preko reke Prut. Tudi važni železniški križišči Orasi-ni in Kojimin sta bili tako hudo prizadeti, da je železniški promet preko njih v vseh smereh prekinjen. Černovice, 14 julija, s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na letališču v černovicah, kjer je bilo poveljništvo sovjetskega letalstva in ki je največje v Bukovini, je imela sovjetska vojska 22. junija 45 letal in sicer 13 bombnikov in 15 lovskih letal. Takoj v začetku vojne so se spustili nemški strmoglavci na letališče in ga bombardirali pol ure. Lesene lope so takoj zgorele, zidane pa so se zrušile. Eksplozija je sledila eksploziji, vsa skladišča streliva in goriva so zletela v zrak. Aparati, ki v bili v lopah, so se spremenili v prah. Pet sovjetskih lovcev se je dvignilo, pa so takoj v plamenih treščili na tla. Akcija strmoglavcev Je bila strašna. Sovjetsko letalstvo v černovicah je bilo uničeno. Na letališču so še danes ostanki 30 sovjetskih letal. Pri begu iz černovic so boljševiki iz maščevanja uničili vse vre-menoslovne naprave, katerim so Nemci prizanesli. Sedaj polje na letališču živahno življenje rumunskega in nemškega letalstva. Nova upravna organizacija Bukovine in Besarabije Bukarešta, 14. jul. d. Včeraj popoldne se je ponovno sestala k seji rumunska vlada. Razpravljala je o organizaciji nove uprave v Besarabiji in Bukovini. Nadalje so bile določene nove cene za pšenico ter predpisi za prodajo pšenice. Bukarešta, 14. jul. s. Namestnik ministrskega predsednika Mihael Antonescu je novinarjem razložil novo organizacijo Besarabije in Bukovine. Prva naloga, ki se je že pričela, je ta, da se izbriše na osvobojenih ozemljih sleherni znak boljševizma. Treba je uničiti vsako morebitno komunistično gnezdo v teh krajih. Osvobojene pokrajine bodo dobile lastno upravno avtonomijo. Izvedena bo tudi nova agrarna reforma na načelu pravičnejše razdelitve zemlje, kjer bodo naseljene izključno družine rumunskih kolonistov. Frontni bojevniki bodo v prvi vrsti upoštevani. Antonescu je pojasnil tudi temeljne točke novega duhovnega in socialnega življenja v Besarabiji in Bukovini. Boji v zraku Berlin, 14. jul. s. DNB poroča, da so nemška letala v soboto uničila 147 sovjetskih letal. Izmed teh je bilo 88 sestreljenih v letalskih spopadih, 59 pa razdejanih na posameznih vzletiščih. Nemško letalstvo je tega dne izgubilo 9 letal. Velike skupine letal so v soboto intenzivno podpirale prodiranje vojske in so bombardirale nešteto utrdb na Stalinovi črti. Pri Smolensku so razdejale 77 tankov, 400 motornih vozil, večje število vlakov in 34 topov. Pri teh napadih nemško letalstvo ni imelo nobene izgube. Helsinki, 14. jul. s. Med včerajšnjimi sovjetskimi napadi na Porvoo, Loviisa, Sim-pele, Konnunsuo, Kemijaervi, Kaukaa, Kii-htelysaara in Tuupodaara je finska protiletalska obramba sestrelila štiri sovjetska letala. Med bombardiranjem Prvoa, ki je skoraj popolnoma razdejan, je bil letalski alarm tudi v Helsinkih, toda napada ni bilo. Prebivalci Miipurija se pripravljajo na vrnitev v mesto. Mestni svet, ki je bival vse od vojne 1939-40 v Helsinkih, se je vrnil ter je pričel delati za obnovo mesta. Barcelona, 14. jul. s. Neka francoska državljanka, ki je potovala v konvoju iz Li-verpoola v Gibraltar, je izjavila dopisniku dnevnika »Diario de Barcelona«, da je bil konvoj v prvih desetih dneh silovito napaden in da je bilo 17 ladij potopljenih. Potovanje iz Liverpoola do Gibraltarja je trajalo tri tedne. Helsinki, 14. jul. ir. O priliki napadov sovjetskih letal na razna finska mesta je včeraj protiletalsko topništvo sestrelilo 5 sovražnih aparatov. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. julija. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Operacije za prodor na vzhodni fronti potekajo po načrtu. Finska vojska je pod poveljstvom maršala Mannerhernia na obeh straneh Lado-škega jezera prešla v napad. Rušilci so potopili dva stražna čolna sovjetske mornarice. Na morju okrog Anglije so bojna letala zažgala dva tovorna parnika v konvoju ln dosegla zadetke v polno na dveh drugih trgovskih parnikih. Oddelki bojnih letal so zadnjo noč z dobrim uspehom bombardirali pristaniške naprave na južni in jugovzhodni obali Anglije. Sovražnik je odvrgel zadnjo noč g slabimi silami nekaj bomb v severozapadnl Nemčiji, ne da bi dosegel kaj učinka. Nočni lovci so sestrelili eno angleško bojno letalo. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 14. jul. rs. Brzi madžarski oddelki, ki so po prodoru na daljavo 50 km dosegli reko Studjenko, so znova napredovali za 30 km in so dosegli reko Kaluž. Sovjetske čete nudijo povsod trdovraten odpor, ker se boje, da bi bile sicer obkoljene druge čete, ki se umikajo južno od madžarske fronte. Madžarska pehota in konjenica sledita neposredno brzim oddelkom in nadaljujeta s pacifikacijo zasedenega ozemlja. Napredovanje se nadaljuje. Odkritja o načrtih sovjetske vlade ženeva, 14. julija, s. »Journal de Geneve« je objavil senzacionalna odkritja o stališču sovjetov v sedanji vojni. List poroča, da je z dokumenti dokazano, da je poročevalec agencije Havas 27. novembra L 1939 poročal o govoru Stalina dober teden dni prej načelnikom posameznih oddelkov političnega urada ruske komunistične stranke, v katerem je o sovjetsko-nemSld pogodbi, ki je bila sklenjena le nekaj dni prej, dejal: V Interesu sovjetov je, da izbruhne vojna med Nemčijo ln zapadnimi demokracijami. Bistvenega pomena je pri tem, da se vojna čim bplj zavleče. Komunistična Topniško udeistvovanje pri Tobruku Bombardiranje sovražnih topniških postojank, utrdb in pristaniških naprav Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 14. julija naslednje 404. vojno poročilo: V severni Afriki je na fronti pri Tobruku ogenj našega topništva pognal v beg sovražni oddelek. Letalski oddelki osi so bombardirali sovražne postojanke ter povzročili požare v bližini Marše Matrucha. V Tobruku so bile bombardirane postojanke topništva, utrdbene naprave, zbirališča motornih vozil in pristaniške naprave. Dve angleški letali, ki sta skušali napasti Tripoli, sta bili sestreljeni od naših lovskih letal m sta se v plamenih zrušili v morje. Na otoku Rodu so sovražna letala bombardirala nekaj krajev ter so povzročila neznatno škodo. V vzhodni Afriki živahno udejstvovanje topništva v odseku pri Uolchefitu. Na bojišču, 14. julija s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: V zadnjih dneh so Angleži, obkoljeni v Tobruku. ponosno skušali presenetiti itali-jansko-nemške čete, da b: prebili obroč, so pa vselej zadeli na takojšen in energičen odpor naših vojakov ter so se morali vsa- kokrat umakniti nazaj na svoje postojanke, pri čemer so imeli velike izgube. Prvi poskus, ki pa je bil bolj poizvedovalnega značaja, je napravil sovražnik pozno popoldne 11. julija s pehotnimi patrolami, ki so jih ščitili tanki. Naše topništvo in protitankovsko orožje sta takoj preprečila sovražnikov poskus. Nato je sovražnik, ki sl je hotel na vsak način odpreti pot, ponovil poskus z večjimi in močnejšimi edini-cami. V noči na 12. julija so Angleži izne-nada napadli z močnim topniškim ognjem, s strojnicami in večjim številom tankov vozno pot Tobruk—El Adem, toda naše čete, ki so bile budno na straži, so takoj ustavile sovražnika. Po ostrem spopadu se je sovražnik moral umakniti. Na bojišču je pustil mnogo mrtvih, ranjenih in ujetnikov, orožja in tankov V prvih urah istega dne so Angleži ponovili svoj poskus v istem pasu s še večjo silo. toda tudi to pot niso presenetili Italijanov, ki so v novi ostri borlsi zlomili zadnjo sovražnikom ofenzivno namero. Angleži so izgubili mnogo ljudi materiala in tankov. Ti poskusi sc dokazali Angležem, da ne morejo zlomiti obroča in da so v vedno težavnejšem položaju. ■ stranka se mora konsolidirati in ukoreni-niti v sleherni vojskujoči se državL Vest o teh izjavah je bila, kakor znano, demantirana iz Moskve, kominteraa pa je na podlagi omenjenih Stalinovih izjav sprejela vsa potrebna navodila. Sovjetski režim je imel namen pripraviti svetovno revolucijo. To je bil, kakor je Stalin posebej na-glasil, edini in največji namen ruske zunanje politike. Vojna v Evropi je pogoj za tako revolucijo. Tako je govoril Stalin, Nemčija pa je z odločnim dejanjem napravila konec dvojni igri boljševizma. Varšava, 14. julija. Ob priliki zasedbe Lvova so našli mnogo dokumentov, ki kažejo na sovjetske priprave za napad na Nemčijo. Med drugim je bilo ugotovljeno, da so razdelili med čete v Lvovu list »Sovjetska zvezda« z dne 23. junija, v katerem je med drugim rečeno: »Z enim samim udarcem bomo štrli Nemčijo.« V tiskarni, kjer so tiskali ta list za sovjetsko vojsko, so našli tudi odredbo za urednike lista in navodila, ki kažejo na vojaške priprave. Zanimivo je, da so bili uredniki lista prisiljeni, da so se pričeli učiti nemščine. Turška sodba o vojnih operacijah v Rusiji Carigrad, 14. julija, s. Dogodke na ruski fronti spremljajo z veliko pozornostjo listi, javnost, kakor tudi politični krogi. List »Vakit« sklepa na podlagi analize uradnih poročil, da je pretrpela Rusija težak poraz. Tudi posebni poročevalec Anatolske agencije pošilja z ruske fronte poročilo, ki predstavlja položaj sovjetske vojske kot zelo kritičen. Nemški vojaški krogi, piše poročevalec, niti nočejo upoštevati smešnih pravljic, ki jih razširja rusko-angleška propaganda o vojaških dogodkih na vzhodni fronti. To so vesti, ki jih, kakor kaže preteklost demantirajo dogodki sami. Poročevalec opozarja na napredek v obliki in vsebini nemških vojnih poročil, ki so prvi dan govorili, da se operacije razvijajo normalno, drugi dan navajali uspešnost operacij, tretji dan pa so zatrdila, da nič ne more preprečiti nemškega prodiranja proti Moskvi, Leningradu in Kijevu. Vse to ie dokaz za resnost, s katero nemško vrhovno poveljništvo sestavlja svoja vojna poročila, ki so določena, da podajo nemški javnosti, pa tudi svetovni čim bolj realno sliko razvoja dogodkov. Kar se tiče sovjetskih komunikejev, priznava včerajšnji komunike, da nemške motorizirane sile napredujejo na področjih pri Ostrovu in pri Novogradu ter da je nemška pehota že prekoračila Dvino. Zanimivo se zdi listu dejstvo, da je bilo poveljništvo rdeče vojske razdeljeno v tri odseke, severnega, srednjega in'južnega. To spominja na okoliščine, v katerih je bil svoj čas izmenjano vrhovno poveljništvo francoske vojske v zadnjih bojih v Franciji, ter kaže še enkrat, da razvoj operacij ne more biti ugoden za Sovjetsko Rusijo. Vojaška zveza Anglije s Sovjetsko Rusijo Pogodba o medsebojni pomoči Rim, 14. julija, s. Moskovski radio je včeraj ob 14. objavil, da je bil sklenjen z Anglijo poseben pakt o vzajemni pomoči. Pogodba določa vzajemne obveznosti za obe državi, da si bosta v skupni borbi pomagali in da ne bosta skelnili nikakega separatnega miru z nasprotnikom. Pogodbo sta podpisala komisar za zunanje zadeve Molotov in angleški veleposlanik Cripps. " Berlin, 14. jul. s. O vojaški zvezi med Anglijo in Sovjetsko unijo piše »Volkischer Beobachter« med drugim, da je namen te zveze jasen. V Londonu so si hoteli zagotoviti, da bo Moskva nadaljevala vojno do konca. Danes, ko nd več mogoče govoriti o boljševiški zmagi, se je treba pač oprijeti možnosti čim daljšega sovjetskega odpora v korist angleških interesov. Z vojaškega stališča potrjuje ta zveza dosedanje odnose med plutokracijo in boljševizmom Sovjetske zahteve po pomoči so zmerom nujnejše v znamenju popolnega poraza boljševizma, London pa sklepa slovesno vojaško zvezo z Moskvo. Groteskno, toda značilno! Stockholm, 14. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, je objavil posebni dopisnik angleške službene poročevalske agencije v Moskvi podrobne podatke o paktu, sklenjenem med Veliko Britanijo in Sovjetsko trni j o. Ta dopisnik pravi, da pomeni sklenjena pogodba v resnici pravo vojaško zvezo, ki je bila sklenjena po preliminarnih razgovorih, ki so trajali samo nekaj dni. Obe stranki sta čim dalje bolj uvidevali nujnost sklenitve take pogodbe. Stališče Moskve napram Angležem je postajalo v zadnjem času čim dalje bolj prijateljsko in bolj zaupno. To se je videlo tako iz pisanja tiska na obeh straneh kakor tudi v osebnih odnošajih britanskih državljanov, ki žive v Moskvi, napram domačemu prebivalstvu. Šanghaj, 14. jul. d. Kakor poročajo iz Moskve, je na včerajšnji tiskovni konferenci dopisnik japonskega lista »Asahi« vprašal vodjo sovjetskega informacijskega urada Lozovskega, kakšne posledice utegne imeti britansko-sovjetska pogodba na rusko-japonske odnošaje. Lozovski je na to baje odgovoril, da nova pogodba med Moskvo in Londonom ne bo v ničemer izpremenila odnošaje ali obveznosti tako Sovjetske unije kakor tudi Velike Brita-Lozovski baje izjavil, da odnošaji Sovjetske unije napram Japonski s tem niso bili nije napram tretjim državam. Nadalje je nikakor predrugačeni, marveč bodo tudi v bodoče temeljili na japonsko-ruski pogodbi od 13. aprila t. 1. Na koncu svojega pojasnila je Lozovski označil sovjetsko-bri-tansko pogodbo kot realno koalicijo, ki obvezuje obe državi k medsebojni pomoči z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Washington, 14. julija d. Tukajšnji diplomatski krogi izražajo mnenje, da predstavlja sklenitev vojaške zveze med Londonom in Moskvo samo formalno potrditev stanja, ki je obstojalo že vse od časa, ko je pričela vojna med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Dejansko ne vsebuje včeraj objavljena pogodba nič novega in tvori zato samo veliko gesto brez vsebine. Moskva noče upoštevati haaške konvencije Stockholm, 14. jul. d. Po informacijah, ki so dospele iz Moskve, je sovjetska vlada odločila, da ne bo upoštevala določb haaških konvencij iz leta 1907 za večje število v Baltiku in na Severnem morju nahajajočih se ladij, za katere je Nemčija izjavila, da jih bo uporabljala kot bolniške ladje. Nemška izjava o rabi strupenih plinov Berlin, 14. juL d. Agencija Reuter in londonski radio sta v soboto popoldne razširila vest, da je zastopnik šefa sovjetske propagande Lozovski enako, kakor je to storil že prej sovjetski poslanik v Buenos Airesu, izjavil, da je nemška vojska v bojih na vzhodu rabila strupene pline. K temu izjavljajo na merodajnih mestih naslednje: Kakor je to jasno izjavilo že ob svojem času vodstvo nemške oborožene sile, Nemčija tako dolgo ne bo uporabila strupenih plinov v vojni, dokler tega ne bo storil sovražnik. Ta izjava je bila z nemškega me-rodajnega mesta ponovno ponovljena. Zato niti ne bi bilo potrebno, da se sedaj še enkrat posebej ugotovi, da doslej nemška vojska ni niti na enem bojišču proti komurkoli uporabila strupenih plinov. Zaradi prodora Stalinove črte pa očividno širijo sedaj sovjetske oblasti vesti o rabi strupenih plinov na nemški strani, da bi s svoje strani v naprej opravičili tako uporabo. Vodstvo nemške oborožene sile je odločeno, da bo na vsak poskus uporabe strupenih plinov s strani sovražnika odgovorilo z najostrejšimi protiukrepi. Izjemen položaj Portugalske Vztrajala bo še nadalje pri svoji dosedanji politiki nevtralnosti Ženeva, 14. jul. d. Kakor poroča francoska poročevalska agencija iz Lizbone, podajajo v merodajnih portugalskih krogih naslednjo sliko o stališču Portugalske glede razširjenja vojne na nemško-ruski fronti: Izbruh vojne na vzhodu znači, da je ostala Portugalska v vsej Evropj edina izhodiščna točka, preko katere ima Evropa še zveze z ostalim svetom. Portugalska je nadalje ostala tudi skoraj edina država, ki doslej direktno še ni bila prizadeta od evropske vojne. Za bodoče se bo Portugalska glede na sedanji mednarodni položaj ravnala po naslednjih smernicah v svoji zunanji politiki: Obdržala bo nevtralnost v sedanjem oboroženem spopadu ter si prizadevala okrepiti prijateljske vezi z drugimi nevtralnimi državami. Ohranila bo svoje sovražno stališče do komunizma v sedanjih ideoloških in političnih borbah. To proti-sovjetsko stališče Portugalske tudi ni novo, zakaj tudi že pred Salazarjevim režimom se je branila diplomatskih ali tudi trgovinshih odnosov s Sovjetsko unijo. Portugalska si bo tudi v bodoče prizadevala ohraniti dosedanje spoštovanje do vseh tujih držav in sicer z vzdrževanjem najstrožjega reda v notranjosti države kakor tudi z upoštevanjem vseh mednarodnih pogodb, ki jo vežejo s temi državami. Portugalska si bo v razmerju svojih sredstev prizadevala vzdrževati neizogibno potrebne mednarodne vezi tako v pogledu diplomatskih izmenjav misli kakor tudi v sodelovanju z mednarodnim Rdečim križem ter v sodelovanju z raznimi drugimi dobrodelnimi ustanovami. Portugalska bo skrbno pazila na previdno izražanje portugalskega tiska vedno, kadar se bo v polemikah bodisi direktno bodisi indirektno omenjalo ime Portugalske, bodisi da se bodo te polemike nanašale na Azorsko ali Kapvedrsko otočje, in ne bodo dovolj upoštevale portugalske nevtralnosti, ki bi bila lahko s tem kakorkoli kompromitirana. Kar se tiče portugalske notranje politike. jo je mogoče na kratko označiti kot voljo do ohranitve popolnega reda na znotraj ter pospeševanja in podpiranja narodne edinosti, ki je že doslej zgradila režimu Salazarja najtrdnejšo podporo in pripad-ništvo tudi tistih krogov, ki so bili spočetka še mlačni napram sedanjemu režimu. Ipor proti podaljšanju vojaške služI v Zedinjenih državah Pred burno debato v reprezentančni zbornici New York, 14. jul. d. Kakor poročajo iz Washingtona, vlada v kongresnih krogih veliko zanimanje za debato o predlogih šefa ameriškega generalnega štaba Mar-shalla glede podaljšanja vojaške službe. Po mnenju mnogih vodilnih članov kongresa je treba pričakovati, da bo ta debata vladi zelo škodovala, če bo Roosevelt trdovratno vztrajal na tem, da se doseže podaljšanje vojaškega roka preko sedanjega obsega. Po mnenju teh osebnosti je treba pričakovati zelo dolgotrajne debate, v kateri bo zelo malo verjetno, da bi vlada izšla kot zmagovalka, če ne bo popustila in omilila Marshallove zahteve, pričakovati je treba, da se bodo v reprezentančni zbornici pojavile zelo močne skupine proti temu, da se podaljša vojaška slubžba, ki bodo predvsem nastopile proti Marshallovi zahtevi, da bi se smele ameriške čete uporabljati izven zapadne polute. Znani izolacionistični senator Wheeler je izjavil, da kaže ameriška javnost čim dalje večjo opozicijo proti Rooseveltovim načrtom za uporabljanje ameriških vojaških sil na tako imenovanih sprednjih postojankah Zedinjenih držav, kakor se radi označujejo nekateri otoki, tudi island, izven zapadne polute. Kar se tiče možnosti, da bi kasneje Roosevelt hotel uveljaviti svoje načrte glede uporabljanja ameriške vojske izven zapadne polute v direktnih vojaških akcijah, je senator Wheeler izjavil, da bi Roosevelt v senatu dobil kvečjemu 15 glasov v prilog morebitni ameriški vojni napovedi kaki drugi državi. Predsednik zunanjepolitične komisije reprezentančne zbornice Andrew May bo predložil še ta teden reprezentančni zbornici zakonski načrt, s katerim naj bi se prepovedalo, da bi smeli ameriški vojaki služiti v vojski preko roka, ki jim je bil določen pri nastopu vojaške službe in ki velja za normalnega. Na svojem včerajšnjem zborovanju v Chicagu je odbor znane izolacionistične organizacije ,America first' (Naprej Amerika) sprejel resolucijo, v kateri zahteva ostavko mornariškega ministra polkovnika Knoxa. V resoluciji se polkovnik Knox obtožuje poskušenega nasilja proti ustavi Zedinjenih držav, ker je direktno nasveto-val intervencijo ameriške vojne mornarice v sedanji vojni. Resolucija poudarja določbo ameriške ustave, da pritične pravica o napovedovanju vojne edinole ameriškemu kongresu. Izmišljotine vojnih hujskačev New York, 14. juL d. »New York Post« si še vedno na vse načine prizadeva dokazati, kako preti Zedinjenim državam od Nemčije cela vrsta nevarnosti, ki se jim Zedinjene države po mnenju lista najlažje izognejo na ta način, da prično vojno z Nemčijo. Tako zvani »vojaški ekspert« tega lista je sedaj iznašel, da so Zedinjene države v nevarnosti popolne obkrožitve po Nemčiji. Po mnenju tega vojaškega eksperta bo ta nevarnost obstojala dotlej, dokler ne bo imela Amerika svoje vojaške sile že v polni meri pripravljene. List piše, da bodo Zedinjene države potrebovale še pet let, preden se bodo v svoji vojni proizvodnji lahko otresle odvisnosti od inozemstva. List sodi, da Nemčija tega roka Ameriki gotovo ne bo privoščila, vsaj tedaj ne, ako se ji bo prej posrečilo izvršiti štiri važne načrte. Kot te načrte navaja list naslednje: Uničenje Sovjetske unije, kar bo ustvarilo direktne zveze med Nemčijo in Japonsko, nadalje japonsko ureditev vzhodnoazijskega prostora, osvojitev zapadnega dohoda v Sredozemsko morje in zavojevanje severne Afrike, kakor tudi organizacijo oporišč na španskih in portugalskih otokih. Peti načrt, ki ga mora Nemčija po mnenju tega lista še uresničiti, preden bo načela obkoljevanje Zedinjenih držav, pa je seveda zlom angleške vojaške sile. ki bo Veliko Britanijo spravil v popolno defenzivo. Kakor je iz pisanja »New York Post« razvidno, niti tako zvani »vojaški eksperti« v Zedinjenih državah sami prav ne verjamejo, da bi Zedinjenim državam grozila kaka nevarnost od nemške strani, marveč je ta nevarnost samo orožje ameriške vojne stranke, ki si prizadeva Zedinjene države brez potrebe pahniti v vojno. Pomanjkanje kavčuka New York, 14. jul. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je »urad za vodstvo ameriške proizvodnje« uvrstil tudi kavčuk med tako zvane kritične proizvode, ki se smatrajo kot glavne surovine za ameriško oboroževalno industrijo. Ta ukrep urada za proizvodnjo dokazuje, da je v Zedinjenih državah zavladalo občutno pomanjkanje kavčuka, dasi so na odgovornih vladnih mestih še nedavno izjavljali, da ima Amerika dovolj zalog kavčuka tudi za primer dolgotrajnih ovir, ki jih je v proizvodnji kavčuka prinesel vojni čas. V ameriških industrijskih krogih navzlic te- mu še vedno zatrjujejo, da ima Amerika kavčuka dovolj, da pa bo vlada ustvarila velike zaloge in da samo zaradi tega kavčuk ne bo več predmet svobodne prodaje. Kar se tiče proizvodnje aluminija, ki predstavlja prav tako važno surovino v vojni industriji, je predsednik »narodne industrijske unije« Walter Fuller izjavil, da ima ameriška vojna industrija sedaj aluminija sicer dovolj na razpolago, toda samo na račun drugih industrij, ki ga vobče ne morejo dobiti. Fuller je dejal, da sta obe največji ameriški tovarni aluminija v mesecu juniju dali vojni industriji na razpolago skoraj 60 milijonov funtov aluminija. Ti dve industriji imata v Ameriki praktično monopol na proizvodnjo aluminija. Do jeseni računajo, da se bo proizvodnja aluminija početverila napram sedanjemu obsegu. Onemogočen odhod nemških konzulov iz Amerike New York, 14. jul. d. Kakor poročajo iz San Francisca, je vlada Velike Britanije zajamčila nemškima generalnima konzuloma Wiedemannu in Borchersu, ki potujeta preko Tihega oceana z japonsko ladjo v šanghaj, da med prevozom ne bosta aretirana, če bi japonsko ladjo srečale angleške patrolne ladje. Ker pa je angleško jamstvo prišlo prekasno, nemška generalna konzula nista mogla odpotovati z japonskim parnikom »Yamata Maru«, kakor je bilo prvotno določeno. Ko sta nemška generalna konzula prejela jamstvo varnega potovanja, je bila japonska ladja že 50 milj oddaljena od San Francisca. Wiede-mann in Bochers sta telefonirala v Tokio, kjer sta prosila japonsko vlado, naj bi pozvala ladjo, naj se vrne v San Francisco ter vzame na krov nemška konzula z vsem osebjem konzulatov ter z njihovima družinama. Nato sta se nemška konzula brzojavno obrnila na ladijskega kapitana, ki pa je izjavil, da se ne more vrniti v San Francisco. Verjetno je, da bo osebje nem-ga konzularnega zastopstva, ki potuje v šanghaj, dobilo prostor na japonski ladji »Tatuta Maru«, ki bo ob koncu meseca odplula iz San Francisca v Tokio. Washington, 14. jul. d. Ameriški zunanji minister Hull je včeraj izjavil, da člani nemških konzularnih zastopstev, ki bodo ta teden odpotovali iz New Yorka v Nemčijo, ne bodo deležni jamstva varnega spremstva po morju. Na ta način se utegne zgoditi, da bosta nemška konzula v San Franciscu in New Yorku Wiedemann in Borchers, ki se nameravata vkrcati v San Franciscu ne neko japonsko ladjo, padla v roke angleškim patrolam na Tihem oceanu, če bodo te britanske patrole japonsko ladjo, na kateri potujeta nemška konzula, prestregle. Turški odposlanec pri Ribbentropu Berlin, 14. jul. u. Nemški zunanji minister Ribbentrop je nekje za vzhodnim bojiščem sprejel v soboto turškega pooblaščenega ministra Cevaka Ačikalina, ki se trenutno mudi v Nemčiji. Letalski promet med Nemčijo in Turčijo Carigrad, 14. jul. ir. Med turško vlado in nemškim poslaništvom v Ankari je bil dosežen sporazum za vzpostavitev redne potniške letalske zveze med Nemčijo in Turčijo. Izseljevanje Japoncev iz Batavije Tokio, 14. julija d. V japonsko 1uko Ko-be je priplula japonska ladja »Asama Maru«, ki je pripeljala s seboj nad 300 žen in otrok nemške narodnosti ki so bili evakuirani iz Batavije. Fvakuiranci bodo začasno nastanjeni v Tokiu, Jokohami ter v drugih japonskih mestih. Že prei je ista japonska ladja izkrcala v luki Nagasaki drugih sito nemških žen »n otrok, ki so bili evakuirani iz raznih krajev Nizozemske Indi- je. Eksplozija bencina na ribiškem čolnu Madrid, 14. julija s. Zaradi eksplozije bencina se je vnd in potopil med Ceuto in Rio Martinom ribiški čoln »Teresa Piano«. Posadko sita rešila dva bližnja ribiška broda. Obvezna delovna služba v Srbiji Beograd, 14. jul. ir. Podtajnik srbskega komisarijata za socialno skrbstvo je izdal odredbo, s katero se uvaja obvezna delovna služba za vse moške v Srbiji v sta rosti od 14. do 25. leta. Rok delovne službe traja 9 mesecev. Duce sprejel Ministra za nacionalno vzgojo Rim, 14. julija, s. Duce je sprejel Ministra za nacionalno vzgojo, ki mu je pred-očil primernost reforme sedaj veljavne raz-delive šolskega leta. Minister Host Venturi v Berlinu Berlin, 14. jul. d. Na povabilo ministra za promet je prispel danes v Berlin italijanski minister za promet Host Venturi. Na kolodvoru so ga sprejeli podtajnik nemškega prometnega ministrstva Klei-mann ter zastopniki italijanskega veleposlaništva. Minister Host Venturi si bo ogledal prometne naprave ln ustanove v več nemških mestih. Gospodarstvo Ustalitev cen Vojna na morju La Linea. 14. julija d. Preteklo noč je prevozilo gibra'tarško ožino v suneri iz Atlantika proti Sredozemskemu morju četvero rfancoskih trgovinskih ladij, ki so bile v spremstvu neke francoske pomožne vojne ladje. Kmalu nato je pasirala Gi-braltarsko ožino še peta francoska ladja, ki je bila v sipremstvu francoske topničar-ke. Ta ladja pa je vzela smer proti Atlantiku. Kratek čas zatem je dospela v gi-braltarsko luko britanska križarka skupaj z 8 torpedovkami, za njimi pa velik britanski konvoj 12 trgovskih ladij v spremsitvu šestih britanskih rušilcev. San Sebastiano, 14. julija s. O potopitvi francoskega trgovskega parnika blizu Mon-te Yguelda se je zvedelo nekaj podrobnosti. Kapitan ladje, ki se je imenovala »Vir-go Fidelis«. je izjavil da je -adjo ponoči napadla angleška podmornica. Ko jo je zadela s torpedom, se ji je približala ter je člane posadke obstreljevala še s strojnicami. Ljudje, ki so že poskakali v morje, so se hoteli rešiti s plavanjem. Eden izmed brodolomcev je bil v vodi ranjen. Tanger, 14. julija s Prava zmešnjava je nastala v Gibraltarju spričo vesti, da je bila neka trgovska ladja torpedirana 25 milj od Gibraltarja. Oblasti so takoj poskrbele, da je bilo nadzorstvo na morju okrog angleškega oporišča močno ojačeno, prepovedali so tudi sleherni ribolov v teritorialnih vodah oporišča. Posadka torpedirane ladje, ki se je rešila, se je hudo pritoževala, ker ji nobena druga angleška ladja ni pravočasno prihitela na pomoč, čeprav so z ladjo oddaili neštete pozive. Ženeva, 14. julija d. Kakor poročajo iz Pariza, je angleška podmornica v bližini luke Lorient usitavila francosko ribiško ladjo »Claire de Alcantara«. Poveljnik britanske podmornice se je skušal s posadko francoske ribiške ladje dogovoriti, da bi odpotovala v Anglijo ter se vdinjalla v de Gaulleovo armado. Ker so francoski mornarji to ponudbo soglasno odbili, je angleška podmornica francosko ladjo potopila. Posadko je sprejela na krov neka druga francoska ribiška ladja ter jo nato izkrcala v Lorientu. Letalski boji na zapadu Berlin, 14. julija d. V noči od nedelje na ponedeljek je angleško letalstvo z manjšimi salami napadlo več točk v zapadni Nemčiji. Kakor je bilo davi objavljeno z me-rodajnega mesta, yo britanska letala metala rušilne m zažigalne bombe na več mest, vendar je bila povsod po doslej zbranih podatkih povzročena le brezpomembna škoda, v prvi vrsti zopet v sitanovanjskih okrajih. NemSka nočna lovska letala so sestrelila eno britansko letalo. Stockholm, 14. julija d. Davi objavljeni komunike angleškega letalskega ministrstva pravi, da so se nemški letalski napadi na Anglijo preteklo noč koncentrirali v prvi vrsti proti objektom v obalnem pasu. ter na neko točko v osrednji Angliji. Napadi niso bili velikega obsega in tudi niso zahtevali večjega števila človeških žrtev. V vzhodni Angliji je bilo porušenih nekaj poslopij, vendar pa pravi komunike, da je povzročena škoda lažjega značaja. Britanska letala so preteklo noč preletela razne cilje v severozapadni Nemčiji. Evakuacija nemških državljanov iz Rusije Ankara, 14. jul. d. Včeraj so prispeli v Ankaro člani nemškega poslaništva v Moskvi ter uradniki konzulatov v Leningradu in Batumu. Transport preko sovjetsko-turške meje se je izvršil pod vodstvom bivšega nemškega poslanika v Moskvi Schulenburga. Z nemškimi diplomatskimi in konzularnimi uradniki je prispelo tudi okoli 100 nemških državljanov, ki so prej stalno prebivali v Rusiji. Nekaj Nemcev je zaradi prometnih ovir moralo ostati v Rusiji, bodo pa prav tako v kratkem prispeli v Nemčijo. Nemški generalni konzul iz Vladivostoka je z vsem uradništvom svojega konzulata že predvčerajšnjim prispel v Mandžukuo. Evakuacija preostalih nemških državljanov iz Sovjetske Rusije bo izvedena s posredovanjem države, ki zastopa nemške interese. Za dosedanjo evakuacijo sta si posebne zasluge pridobile s svojim posredovanjem bolgarska in turška vlada. Poostreno nadzorstvo nad tujci v Rusiji Ankara, 14. julija d. Potniki, ki so pravica. prispeli iz Sovjetske Rusije v Turčijo, pripovedujejo, da so na potovanju iz Moskve zaradi pomanjkanja vlakov in dolgih postankov na posameznih postajah imeli ogromne zamude. O razpoloženju, ki je zavladalo v Moskvi ob izbruhu vojne pripovedujejo razne zanimivosti. Sovjetska javnost je bila zaradi izbruha vojne povsem presenečena. Med prvimi ukrepi, ki so jih podvzele sovjetske oblasti po izbruhu vojne, je bila poostrena kontrola tujcev in tujih diplomatskih zastopstev. Tujim državljanom je bila vzeta vsaka možnost zveze z inozemstvom Brezuspešna prizadevanja Moskve v Finski Stockholm, 14. jul. s. Listi objavljajo iz finske belomodre knjige sporočila Moloto-va Paasikiviju, naj bi se finska zunanja politika prilagodila švedski, in zatrjujejo, da so bile to zgolj boljševiške fantazije, ki skrivajo nameravano gospostvo Kremla nad Finsko. 2e prejšnji mesec smo o priliki zamenjave dinarjev v lire poudarili, da je z določitvijo tečaja za zamenjavo dana osnova za bodoče ukrepe za čim prejšnjo ustalitev cene. Določitev ugodnega tečaja za zamenjavo, s katerim je bila ob zamenjavi priznana dinarju večja kupna moč, je gotovo olajšala prizadevanje, da se onemogoči nadaljnje dviganje cen. Številni ukrepi za ustalitev cen, ki so bili izdani v zadnjih tednih, kažejo trdno namero Visokega komisarja, da ne dopusti nobenega nadaljnjega dviganja cen. Številni kršitelji predpisov so bili že pozvani na odgovornost in eksemplarično kaznovani. Široki sloji prebivalstva, zlasti nameščenci in delavci, so z zadoščenjem pozdravali vse te korake, zlasti tudi one, ki gredo za tem, da se izdani predpisi najstrožje spoštujejo in da se izpolnijo vse vrzeli, ki bi sicer dopustile izigravanje. Tudi kmečko prebivalstvo spoznava, da nadaljne dviganje cen kmetijskih proizvodov končno ne more prinesti kmetu pričakovanih koristi, ker mora dviganju cen živil slediti prej ali slej povišanje mezd in plač in ustrezajoče povečanje cen onega blaga, ki ga kmet kupuje. Izmed številnih ukrepov, ki imajo namen, organično urediti razmerje med bla- govnimi cenami, mezdami in plačami ter postaviti celotno zgradbo cen na trajno osnovo, je omeniti zlasti objavo novega maksimalnega cenika za trgovino na debelo in drobno, ki že velja od 8. t. m., nadalje ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev pokrajine, določitev obrestne mere za hranilne vloge, dolžnost prijave zalog življenjskih potrebščin in njihova zapora, dolžnost prijave pridelanega žita, na drugi strani pa ureditev povpraševanja in ponudbe dela, podaljšanje kolektivnih delovnih pogodb, preureditev strokovnih organizacij delojemalcev in končno prilagoditev plač in mezd zviša-nim življenjskim stroškom. Tem ukrepom sta bila sedaj pridružena še dva nova važna ukrepa, in sicer določitev pribitkov v nadrobni prodaji in določitev maksimalnega cenika za gostinske obrate v Ljubljani. Tako se postopno urejujejo cene na vseh področjih gospodarskega življenja, s čemer je dano jamstvo za uspešno stabilizacijo vseh cen. Da se bodo izdani ukrepi tudi v celoti spoštovali in izvajali, so predvidene za kršitelje zelo stroge kazni, tako v denarju kakor tudi z zaporom poleg zaplembe blaga in začasnega ali trajnega odvzema obratne pravice. Gospodarske vesti = Zamenjava dinarjev na področju, ki je priključeno Albaniji. V okrajih Kosovo, Debar in Struga, ki so priključeni Albaniji, je prešla te dni civilna oblast po odredbi Duceja iz rok vojaške oblasti v roke albanske vlade. Albanski državni minister Faizi Alizoti je bil postavljen na tem področju za civilnega komisarja. Obenem je albanski uradni list objavil Duce j ev razglas o zamenjavi dinarjev v albanske franke na tem področju. Prebivalci v kosovski, debarski in struški pokrajini dobe za 100 din 6 albanskih frankov. = žitna letina na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da kaže tudi letošnja letina pšenice zelo dobro in da bo krita celotna potreba države. Vlada je že pripravila naredbo o odkupu pšenice, ki jo bodo izvršili lcomisionarji za račun državne direkcije za prehrano, kjer je predvidena ustanovitev posebnega proračunskega urada, ki bo imel nalogo, izravnati vse prevozne stroške, tako da bo prodajna cena pšenici v vseh krajih države enotna. Tudi vprašanje financiranja odkupa je rešena z odobritvijo potrebnega kredita od strani državnega zakladnega ministrstva s sodelovanjem denarnih zavodov. Tudi komisionarji bo za odkup stavili na razpolago svoja denarna sredstva. = Odkupne cene za pšenico na Hrvatskem. Državno ravnateljstvo za prehrano je na podlagi zakonskega dekreta o prehrani prebivalstva objavilo pogoje za prevzem pšenice. Odkupna cena bo znašala za pšenico v teži 79 kg (1% primesi) 450 din za metrski stot; odkupna cena za pšenico 76-79 kg (2°/o primesi) je določena na 430 din, za pšenico v teži izpod 76 kg (do 5°/a primesi) pa na 420 din; za rž in soržico je določena cena 420 do 430 din, vse fran-ko skladišče komisionarja državne direkcije za prehrano. = Oskrba Hrvatske s steklom. Na seji hrvatskega sveta za zunanjo trgovino, ki se je vršila te dni, je bilo iznešeno poročilo o dogovoru s tvornico stekla v Hrastniku glede dobave stekla. S priključitvijo občine Hum vzhodno od Ormoža (na levem breggu Drave) je Hrvatska dobila dobila edino tvornico stekla na državnem področju (tvornica v Daruvaru že 15 let ne obratuje). Tvornica v Humu izdeluje le zeleno votlo steklo in bo del svoje produkcije odstopila tvornici v Hrastniku, ta pa bo v kompenzacijo izvažala na Hrvatsko belo votlo steklo. = Deficit ameriških financ. Iz New Torka poročajo, da je proračun za leto 1941/42, ki je že predvideval primanjkljaj v višini 9.2 milijarde dolarjev, postal ilu-zoren zaradi razširjenja ameriškega oborožitvenega programa in odobritve kredita 7 milijard dolarjev na podlagi zakona 0 pomoči. V revidiranem proračunu je sedaj deficit narasel na 12.8 milijarde dolarjev. Pri tem pripominjajo, da pod sedanjimi okoliščinami ni mogoče vzpostaviti zanesljivega proračuna. Prvotno so bili izdatki za vojsko v letu 1941/42 predvideni v višini 10.8 milijarde dolarjev, sedaj pa računajo z izdatki 15.5 milijarde dolarjev. Baje je ta oborožitveni program še nezadosten in ga nameravajo povišati na 30 do 40 milijard, sklicujoč se na to, da znašajo nemški vojaški izdatki okrog 50 milijard dolarjev letno. = Racioniranje oblačil na Hrvatskem. Razdeljevanje potrošniških nakaznic v Zagrebu bo v kratkem zaključeno. Na podlagi teh nakaznic bodo dobili moški eno obleko in en površnik, en par čevljev, 10 m bombaževine za posteljno perilo, dve nočni srajci, dve delovni obleki, dve brisači in 2 m bombaževine za krpe; vsako četrtletje po 1 dnevno srajco, 1 spodnje hlače; vsaki dve leti 1 dežni plašč, vsaka tri leta pa 1 posteljno odejo, ženske dobe na leto eno volneno in 3 bombaževinaste obleke, 1 par čevljev, 10 m bombaževine za posteljno perilo; na četrt leta 1 srajco, 2 para spodnjega perila; do konca letošnjega leta 8 parov nogavic, 2 nočni srajci, 2 delovni obleki, 2 brisači; vsako drugo leto 1 dežni plašč, na tri leta pa 1 posteljno odejo. Od racionlranja so izvzeti predmeti za šport in kopanje ter oblačila iz crepe de Chine in crepe marocaine. = švicarska trgovinska mornarica. Težkoče pri dovozu prekomorskega blaga in pri izvozu švicarskega blaga v prekomor-ske države so privedle Švico do tega, da se je pričela sama baviti z morsko plovbo, čeprav nima svoje morske obale. Dne 9. aprila t. 1. je švicarska vlada izdala zakon o pomorski plovbi in švicarski pomorski zastavi. Od tedaj so bile ustanovljene tri švicarske paroplovne družbe, in sicer družba Suisse Atlantique. Societe de Navi-gation Maritimu S. A s sedežem v Lau-sanni, nadalje družba Maritime Suisse S-A. s sedežem v Baslu, ki je prav te dni odkupila pamik »Generoso« za 950.000 frankov, tretja družba pa je bila te dni ustanovljena v Lisboni. pod imenom »CLa Suissa de Navegacao«. Švica ima sedaj okrog 140.000 bruto registrskih ton trgovinske mornarice. Švicarske ladje imajo po večini svojo domovinsko luko v Genovi in Savoni, od koder vozijo redno do Liz.-bone, kjer se blago preklada na večje pre-koocanske ladje odnosno prekomorsko blago na švicarske ladje. Ker je Italija v nedavnem trgovinskem sporazumu priznala Švici pomembne olajšave za tranzitni promet predvsem preko genovske luke, nameravajo Švicarji sedaj uvesti tudi neposredno zvezo od Genove do New Yorka. Švicarski zvezni svet je nedavno stavil na razpolago kredit 16 milijonov frankov za povečanje švicarske trgovinske morna.-rice. Vrhu tega si Švica prizadeva povečati svoj promet s prekomorskimi državami tudi na ta način, da bi se prekomorsko blago prevažalo iz Portugalske v Švico po suhem. Prvotno je hotela Švica uvesti neposredni promet s tovornimi avtomobili iz Švice do Lizbone. Ta načrt pa se ne da uresničiti, ker Portugalska in Francija ne dovoljujeta tranzitni promet s tovornimi avtomobili za inozemski račun. Pri suho-zemnem tranzitnem prevozu obstoja tež-koča v tem, da imata Španija in Portugalska drugačno širino železniškega tira (namreč široki tir 1.676 m, med tem ko znaša normalni tir 1.345 m). Sedaj poročajo iz Curiha, da so našli rešitev na ta način, da bodo blago prevažali i* Švice do špansko-francoske meje po želesnici. pr