Leto XII. I 'EL EFON: UREDNIŠTVA 25-67 - .. I U P R A V E 28 • 67 »tev. 45 I POSTNI ČEKOVNI R A C (J N 11.409 Maribor, petek 24. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejemao v opravi sli po pošti 10.— din. do«tavljen na dom 12.— din. tujina 23. - din Cena din 1' Pred priznanjem Francove vlade Dasi Berardova misiia v Burgosu tudi sedai ni rodila zaželenih rezultatov, bosta Francija in Anqli>a vendarle priznali burgoško vlado že prihodn i teden — Zanimivi angleški komentarii — Pred priznanjem izide manifest prezidenta Azane BURGOS, 24. februarja. Posebni odposlanec francoske vlade, senator L. Bčrard, se ie sinoči vrnil v Burgos, kjer se je nastanil v botelu »Cordonu*. Tam ie imel nato tudi sestanek z nacionalističnim zunanjim ministrom generalom Jordano. Berard je bil sprejet v Burgosu zelo hladno in nacionalistični tisk o njegovem prihodu sploh ne poroča. Tudi prvi razgovor med Berardom in Jordano je bil izredno kratek. Danes se je Berard ponovno sešel z Jordano, nakar se vrne v Pariz. Kakor je biio mogoče Izvedeti, stoji general Franco na stališča, da morata Francija in Anglija najprej priznati njegovo vlado de facto in de iure, ker bodo pogajanja o ostalih vprašanjih mogoča šeie potem. General Franco, ki Bč-rarda tudi tokrat sam ne bo sprejel, je odklonil tudi vsako posredovanje za pogajanja s prezidentom Azano in sploh republikansko vlado, in sicer z motivacijo, da se skrivajo za to akcijo mednarodne mahinacije. Nasprotno pa nadaljuje priprave za odločilno ofenzivo na Madrid In upa, da bo osrednja Španija osvojena v še krajšem času, kakor je bila Katalonija. POLOŽAJ V FRANCIJI. I nekateri listi. V resnici gre za energični PARIZ, 24. febr. Senator Bčrard se bo' angleški Pritisk na Italijo, in to glede Španije in ostalih vprašani. Na vsak nov Mussolinijev vojaški ukrep pošlje Chamberlain Mussoliniju vprašanja, ki se na- našajo na angleško-italijanski sporazum in obenem opozarja, da je nedotakljivost Irancoskega ozemlja sestavni del statusa quo na Sredozemskem morju. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo zato, da so se odnošaji med Londonojn in Rimom v zadnjem času zopet napeli. AZANOV MANIFEST. LONDON, 24. febr. Priznanje Francove vlade je mogoče pričakovati za prihodnji teden. Angleška vlada pa bo pred objavo priznanja obvestila 24 ur prej prezidenta španske republike Azano, da bo mogel še pravočasno objaviti svoj manl-iest na španski narod, v katerem bo pozval republikance h kapitulaciji, a nacionaliste k humanemu postopanju s premaganimi nasprotniki. V tem manifestu bo Azana objavil tudi svoj odstop s položaja predsednika republike. S tem bo likvidirana tudi Negrinova republikanska vlada in sklenjeno bo premirje. vrnil v Pariz jutri, v soboto, in takoj po. ročal vladi o rezultatu svoje zadnje misije v Burgosu. Jutri zvečer bo posvetovanje vlade, v ponedeljek pa seja ministrskega sveta, na kateri bo storjena odločitev glede priznanja vlade generala Franca, Zdi se, da se bo francoska vlada _______ na prigovarjanje angleške vlade kljub v*Ur\ nracnic Bčrardovim neuspehom v Burgosu odlo-j1^0 °PIS„i? NA DUNAJU IN DRUGOD PO VZHO- čila za priznanje. V tem primeru bi se iz-1 DNI MARKL STALN0 NARAŠČANJE NEZADOVOLJSTVA, vršilo priznanje burgoške nacionalistične! LONDON, 24. februarja. Angleški tisk,[Domači nacionalni socialisti se upirajo vlade s strani Francije in Anglije skupno tucl' najbolj resen, se zadnje čase vedno diktatu Gestapa (tajne policije), ki za- ,_____ r______, ' začetku prihodnjega tedna. Danes po- J»lj[bavi s položajem v bivši Avstriji. Ta- pira brezobzirno vse, ne glede na njihov j zastopnika sanio enera dela svojega ni noložai in zaslftore. ki Sl rinvnlo IralrrSnn * rnrin S cimhnlirnim nl/inm USI. Razmere v bivši Avstriji Zapiski Von Diercksen Govor vodje in kancelarja Adolfa Hitlerja v držav, zboru 30. jan. o go-j spodarskili potrebah Nemčije I je sprožil z angleške strani iniciativo za in* I tenzrvna angle-ško-nemška gospodarska pogajanja. Te dni se mudi v Londonu posebna nemška industrijska delegacija, v Berlinu pa zastopnik angleške vlade Ashton Gwatkin, dočim bo prišel te dni v nemško prestolnico tudi angleški trgovinski minister Oliver Stanley. Pri vseh teh pogajanjih igra važno posredovalno vlogo nemški veleposlanik v Londonu von Diercksen. Na poučenem mestu se zatrjuje, da je prav on pripravil vse te sestanke in pogajanja, Ali bodo ti angleško-nemški stiki uplivatt tudi na politične odnošaje. obeh velesil, za enkrat še ni mogoče soditi, ker tu niso v ozadju samo gospodarska vprašanja. Kaizer ne bo irkoli ve: v'adal Nemcem Pred dnevi je imel nemški minister A. Rosenberg govor o idejnih in političnih silah v minulosti in sedanjosti. Med drugim je dejal tudi, da je veličina nekdanjih pruskih kraljev temeljila na tem, da so se čutili predstavnike celote in so začeli bojem za enotnost naroda in države. Leta 1918. pa je zadnji cesar to tradicijo opustil. Svoj odhod je utemeljil z željo, da se hoče izogniti prelivanju krvi, s Čimer je jasno pokazal, da se smatra za l>oldne bo seja francoske poslanske zbor- piše »Evening Standard« z Dunaja, da nice, ki bo, kakor se sodi, precej burna,1 ie položaj tam sedaj mnogo težavnejši, in to prav zaradi vprašanja priznanja tokor ga je morala nacionalno-socialistič-Francove vlade. NI izključeno, da bo na v*ada doslej obvladovati. Preko noči stavljeno na glasovanje tudi vprašanje 80 se P°iav*H po dunajskih ulicah napisi: zaupnice ali nezaupnice Daladierjevi vla- »Osvobodil! smo se Turkov, pa se bomo tudi Nemcev!« Komunisti imajo več pristašev kakor kdaj koli prej in se j:m de položaj in zasluge, ki si dovole kakršno ] roda. S tem simboličnim aktom je bila koli kritiko. V Dunajskem Novem mestu monarhija pokopana in ne bo v bodočno-je veliko koncentracijsko taborišče zajsti nikoli več prebujena, same nacionalne socialiste iz bivše Av- >■ j . strije. šele pred nekaj dnevi jih je bilo ]Dnevnik * dvema Uvodnikoma lavci iz protesta v množicah pridružujejo. | moč in druge zbirke. aretiranih in odposlanih tja 127. Veliko nezadovoljstvo pa povzroča tudi večno beračenje po ulicah in hišah za Zimsko po- dL ANGLEŠKE KALKULACIJE. LONDON, 24. febr. Angleška vlada se ie baje načelno že odločila za priznanje vlade generala Franca in pritiska sedaj tudi na Pariz, da se odloči v enakem smi-siu, ker obstaja med obema vladama do-Eovor, da se mora izvršiti priznanje’ ZANIMIVO PREDAVANJE ROSENBERG A V KRALJEVCU NAPADEL 1F OSTRn skupno. Angleška vlada stoji namreč na! POLITIČNI KATOLICIZEM, OBŽALOVAL PROTESTANTIZEM IN OBSonir stališču, da bi bl!o za Anglijo in Frau- VILJEMA II. OBSODIL cl.io nečastno, ako bi moledovali v Bur- nem im o* * u ^ . KOSU za kake koncesije in bi to izgledalo,1 ,24; februarja. Znani ideolog kakor da se nacionalistov bojita. V ko- . ^ Je n v Kraljevcu (Konigs- mentariu k temu in položaju Anglije na 0 s're*ov”em >" Pirenejskem polotoku po likvidaciji Špan- £>B,‘ftlih, ^ah v Prf*ek os«, v katerem ske državljanske vojske se tu mnogo go-'L** ostro napadel pol,tično katolištvo, vori o Portugalski, ki igra v sedanjem I a‘e":mu, Je nacionalni socializem napo-ovropskem položaju dosti večjo vlogo.'™?®? ' boj do popolnega Iz- kakor se sicer misli. Angleški politiki ne °ovo.ril P® f tud‘ ° nfmSke"' dvomijo v visoko vrednost angleške zve- f™‘ ‘antl5,™u in da '• ze s Portugalsko, a dočim je bila ta zve-' . 2<*ruziti svojih teženj z nacionalnim za doslej koristna bolj Portugalski kakor soc,alizn'om ie zato razdrobil v med Angliji, posatja sedai važnejša za Anglijo. V primeru, ako bi se nacionalistična Španija res dala zaplesti po Italiji in Nemčijo v kako vojaško akcijo proti Franciji in Angllji^bl postala Portugalska ojerafivna baza za angleško ekspedicijsko vojsko, kakor je v zgodovini že bila. S tem računajo v Londonu kot z gotovim dejstvom, čeprav se uradno o tem nikoli ne Rovori. Zato pa v Londonu tudi n! nobenega strahu pred priznanjem generala Franca. ANGLEŠKA DEMARŠA V RIMU. ' V zvezi s Španijo se vrše zadnje dni Nemčijanikolivečmonarhija sebojno se pobijajoče skupine. Nacionalno socialistična stranka pa nima sedaj prav nobenega namena in ne volje vmešati se v te razprtje. Ob koncu je ostro napadel tudi bivšega cesarja Viljema II., mu očital strahopeten pobeg 1. 1918. Svoj govor je sklenil z besedami: »Cesar Veljem je leta 1918. s svojim odhodom porušil tradicijo pruskih vladarajev. S tem je položil v grob tudi monarhijo, ki se zato ne bo nikoli več vrnila«. Poljsko-slovaški sporazum VČERAJ JE BIL PODPISAN V VARŠAVI SPORAZUM MED POLJAKI IN SLOVAKI O VSEH SPORNIH ZADEVAH. verzi v Varšavi pa stolica za slovaški jezik; 4. Slovaška prepusti Poljski svobodno luko v Bratislavi za promet po R?.nav*5 Poljska pa Slovaški v Gdi-niji za promet po morju. Podpis sporazuma pozdravljajo tako na Poljskem kakor na Slovaškem. VARŠAVA, 24. februarja. Pogajanja, ki so se vršila več časa med Poljsko in Slovaško za ureditev raznih sporov in nesoglasij, ki so nastala zaradi nove razmejitve itd., so bila včeraj končana s podpisom posebnega poljsko-slovaškega sporazuma. Ta sporazum določa: 1. da obe vladi dokončno ra- živahni razgovori tudi med Londonom In J tificirata nove meje, ki so nastale po K mom, kjer je veleposlanik Perth bil te- lanskih korekturah v korist Poljske: 2. om enega tedna trikrat pri grofu Cianu. ( da se sklene posebna konvencija o AZrCMn° SC pa tu na£,aža- se s strani - turizmu, ki bo uredila prehod meje , ■ -e ne Ponujajo Italiji absolutno no- na Karpatih itd.; 3. da se ustanovi i^r.3 Vonccstfie in tudi ne gre za kako na slovaški univerzi v Bratislavi sto-fcosredovanje, kakor so napačno pisali lica za poljski jezik, na poljski uui- OBNOVITEV ODNOSA JEV MED IRANOM IN FRANCIJO. TEHERAN, 24. febr. Diplomatski odnošaji me.! Iranom (Perzijo) in Francijo so zopet obnovljeni in normalizirani. Francosko poslaništvo je zopet pričelo poslovati. V ameriškem mestu Evansville v državi Indiani se je združil list znane izdajateljske skupine Scripps-Hovvard »Evansville Press« z neodvisnim listom »Evansville Courier«. Ker pa se šefa obeh listov nista mogla Sporazumeti glede osnovnih nazorov o dogajanju, izhaja združeni list red-jno z dvema uvodnima stranema (str. 2 in 3), na katerih se zrcalijo razlikujoči se nazori obeh glavnih urednikov. Ta metoda je pritegnila nase živahno zanimanje čitateljev in je pomagala novemu HstU tudi finančno. UucfsVo £’et*e v NemSiH 17. maja 1939 bo v Nemčiji splošno ljudsko šietje. Prebivalstvo bo pri tem registrirano tudi po poklicnih strokah. Prav tako bodo prešteta vsa industrijska in trgovska podjetja. To ljudfko štetje bi se bilo moralo vršiti že leta 1938., pa je bilo zaradi priključitve Avstrije in Sudetov odloženo. Ana'ei! se i?n?ž 'o le nase R. H. Bruce Lockhart, sloviti angleški novinar in diplpmatski pisatelj, ie priredil predavateljsko turneio po ?.dru*enih državah Sev. Amerike. Pri neki prožnosti je dejal, da velikopotezno oboroževanje Združenih držav dokazuje, da smo že popolnoma prešli na stran orožja, toda »da ie v Angliji le malo ljudi, ki bi od Amerike kai pričakovali v primeru vojne«. »M? Angleži.« fe iziavil Lockhart, »se zanašamo le sami nase.« Nemška obrambna posta'a Po poročilu tDaily Telegrapha« bodo v Berlinu v najkrajšem času zgradil; močno radiooddafno postajo, ki bo imela namen. motiti oddaianle tujih postaj v nemškem jeziku. To bo prav za prav obrambna« oddajna postaia. ki bo imela nalogo, onemogočiti razširjanje Nemčiji neprijetnih vesti tujih radijskih postaj. M a r i b o r, 24. februarja. Leta 1935. umrli belgijski zgodovinar Henri Pirenne je svaril: »Bog ne daj, da bi Evropa znova zabredla v svojo srednjeveško napako drobljenja. Vse dosedanje delo bi bilo šaman — začeti bi bilo treba od kraja.« Bolezen Evrope, ki nanjo namiguje Pirenne, so grajali že mnogi. Kakor antična Grecija se je tudi srednjeveška Evropa trgala na državice. Nazadnje se je zdela podobna sejmu pisanih rut. Ob tekmovanju teh krp in krpic je tratila naša zemljina neizmerne energije. Seveda se je marsikdo pošteno trudil, da vrne Evropi edin-stvo. Toda vsak poskus je naletel na strasten odpor, vsak je utonil v neuspehu. Karel Veliki je obnovil rimsko državo po naslovu in malone tudi po obsgu. Bila je velika luč? žal je ugasnila že četrt stoletja kasneje. Nemški Otoni so ubrali pot za njegovimi stopinjami, a izkazalo se je kmalu, da mu sežejo le do pasu. Do česa se je dokopal Barbarosa? Kaj je dosegel Bizanc? In kaj so spoznali angleški kralji, ki so resno §tremili za tem, da obvladajo ievdalno zrahljano Francijo? Za »Stoletne vojne« so spoznali, da jim na kontinentu žito noče v klasje. Pa Habsburžani? Kakor po dogovoru se je Evropa v gospodovalnega dvoglavega orla zaganjala toliko časa, dokler ni odnehal. Ali glej, že je začel Ludovik XIV .igrati na veliko viol.no. Hotel je postati sonce Evrope. Potoki človeške krvi so mu dokazali, da to ne pojde. In sto let pozneje? Dokler bo stala Evropa, bomo s ponosom kazali na svobodoljubne prednike, ki so si upali treščiti ob tla Napoleona. S toliko doslednostjo je Evropa vedno odklanjala vsako hegemonijo, da smemo naravnost govoriti o zgodovinskem aksiomu, po katerem se Evropa in edinstvo med sabo izključujeta. S tem se kar lepo sklada drugo dejstvo: vselej se je znala Evropa otresti tudi vsakršnega tujega gospodarstva. Kljubovala je Hunom in Ob-rom, prebavila je vrsto drugih vsiljivcev iz Azije, dvakrat je srečno prebila vihro Tatarov, odslovila je Arabce in sijajno zajezila plimo Osmanov. Znano je, kako odlično so pri slednji nalogi sodelovali Južni Slovani kot anteinurale christianitatis. Mogoče gre pri vsem tem za naključje. Toda če se v gromadnem življenju narodov sto- in stoletja ponavlja vedno isto, mar bo to samo golo naključje? Mar se ne bo smelo mislečemu opazovalcu zdeti, da tiči za tem nekaj globljega? Skratka, misleči duh, ki se mu vriva slutnja, da zgodovina človeštva menda ne bo zgolj mehanično prerivanje, čuti potrebo, da malo razgrne zastor časovnih in prostornih dogodkov. Skušal se bo dotipati substance, ki tiči za videzom. Evropski narodi, ki že stoletja tako ljubosumno čuvajo nad svojo svobodo, ki rajši okušaio nevihte in trpe muke, mesto da bi si za ceno svoje neodvisnosti kupili mir in udobie — ti evropski narodi sami ne vedo, zakaj tako ravnajo. Kar delajo, svobodno hočejo, to drži. Obenem pa morajo tako hoteti. Ne da bi se tega zavedali, si dajejo narekovati smer. Neki nevidni, nad vse prožni, »car nič vsiljivi princip jim jo narekuje. Narodi mislijo, da so sami svoje sreče novači in da suvereno drže svojo usod} v rokah. Dejanski so le sluge neke skrite volje, orodje v roki velikega neznanega trojstra, številke v računu nekoga, ki večno snuje, a tudi večno molči. Kadar koli je pretila nevarnost, vselej je Evropa odkrila svojega, genija, vselej se mu je instinktivno prepustila. Ta genij, ki se mu obličje nikoli ne pojavi na površju zemlje, ne mara, da bi Evropa zaspala na lavorikah udobja. Evropski' človek ne sme biti Feak, to bi ga pokopalo. Za Svropca se spodobi neumoren napor, večen boj, nemir brez kraja. Neprestana medsebojna tekma sili evropske narode, da vrtajo vse močneje vase ter iščejo vedno krčeviteje v sebi virov novih sil. Noč in dan mora stati Evropec na straži tam spredaj, kjer zahteva služba višek truda in tvornosti. Zdravo je, da se tega zavedamo spričo težkih časov, ki jim plove Evrcpa nnptot'. Drugopolti narodi d v'suj} glavo, repenčijo se, kujejo osveto. L vznoia se napoveduje hidra rumene nevarne st:, v Le-vanti kuha vulkan panislamizma svojo 11-, vo, Afrika pa posti, a bolj :n bo’; toriSie * zamorske remteitnosli. Kako bo- mala Evropa, prebil.1 prezkusnjo. ko se bode vate znagale pigmentirane rase? Po Beogradu je država gradila podvoze ii sicer štiri za 30 milijonov dinarjev, v Za grebu pa je morala občina na svoje stroške graditi podvoze. Zagrebško prebi valstvo plača 640 din mestnih in 67 din banovinskih davkov, v Beogradu pa samo 500 din, t. j. 31 odst. manj., Stabilnost dinarja Glasilo JRZ »Samouprava« piše, da vlada g. Cvetkoviča posebno pazi na sta bilnost dinarja ter da zaradi tega ni no benih skrbi za našo narodno valuto. Dinar bo obdržal svojo vrednost in stalnost. Nič se ni izpremenilo Ptujski poslanec g. Marko Kranjc je pri razpravljanju o proračunu ministrstva pošt dejal, da gre ves ogromni čisti dobiček ljubljanske poštne direkcije v Beograd. Lani je znašal dohodek 69 milijonov dinarjev, od tega je 26 milijonov dinarjev čistega dobička šlo v Beograd. Te njegove konstatacije je objavil tudi »Slovenec«. Kako do ..solidne baze"? Večeslav Vilder je v »Novi Riječi« napisal uvodnik pod naslovom »Kako do ».solidne baze”?«, v katerem pravi, da naš najvažnejši problem ne obstoji v nekih državnopravnih formulah ter da n tehnika. Čim boli se bo reševal brez pod-vale. tem laže bo rešljiv. Tisti, ki so bili do sedaj odrivani, ti bodo znali grad;-ti in tudi braniti! Plašč o obrnil Bivši poslanec JNS Dobrosav Jevdje-vič ki je v prejšnji skupščini stalno na padal dr Mačka, ie te dni v Travniku govoril, »da ie oseba dr. Mačka najboljše jamstvo za bosenske Srbe da se bo novi Jugoslaviji priznavalo tudi njihovo gledišče«. Mov ce Take razmere je treba popraviti KAKO USTANOVE DELAVSKEGA ZAV AROVANJA REŠUJEJO VLOGE DELAVSTVA. podatkov, ki jih mora dostaviti OUZD. Obenem se je zastopnik obrnil na delavsko zbornico v Ljubljani s prošnjo, da to njegovo vlogo pri sodišču Del. zavar. podpre, kar je delavska zbornica radevo-ije storila in ga z dopisom z dne 21. I. 1939. tudi obvestila o rezultatu njene intervencije. Dopis se glasi: »Iz izkušenj, katere imamo, moremo potrditi, da ne re-spektira SUZOR sklepov sodišča. Sodišče samo bi imelo v smislu č 107. zak. o zavarovanju delavcev možnost, da bi samo odločalo meritorno o vprašanju nezgodne rente. Tudi pri sodišču smo v tem smislu intervenirali, toda brez uspeha, ker se sodišče boji dela, ki bi s tem nastalo. Mogoče bi bil dosežen zadovoljiv uspeh, če bi se za tako stvar zavzela javnost. Sporočamo ta slučaj slovenski javnosti zlasti delavstvu da potom svojih strokovnih organizacij to nevzdržno stanje pri ustanovah delavskega zavarovanja čim-prej odpravi in razmere izboljša, ker pri razmerah, karkšne vladajo danes, svojim svrham sploh več ne služijo kakor sledi iz gori navedenega stvarnega dejanskega stanu. Pripominjamo pa, da je to samo eden primer izmed mnogih, ki jih pa bomo sporočili vsaj nekaj najbolj kričečih vsej slovenski javnosti. Hrovat Alojz. M. F. stavbinski delavec iz neke vasi blizu Maribora se je 30CII. 1935. ponesrečil pri gradnji magdalenske šole v Mariboru, padel je štiri metre globoko, natovorjen z vrečo (50 kg.) cementa. Od te-dalj dalje je za vsako delo nesposoben. Bil je pravilno zavarovan pri OUZD v Ljubljani. Od nezgode so pretekla sedaj že več kakor 3. leta, vendar zavarovani ponesrečenec ni prejel od ustanov bolniškega zavarovanja do danes nikakega odloka o pripadajoči mu renti, še manj seveda kak denar, dasi je bila nezgoda prijavljena in je že sam neštetokrat interveniral osebno potom svojih staršev, strokovne organizacije in delavske zbornice, pa so vse ntervencije do danes brez uspeha. Sodišče delavskega zavarovanja je radi tega zavlačevanja izdalo Osrednjemu uradu v Zagrebu nalog, da izda odlok o nezgodni renti najkasneje do 31. VII. 1938., vendar SUZOR do danes ni izdal nobenega naloga in sploh ne odgovarja na priporočene dopise zavarovanca, njegovega zastopnika, »Delavske zbornice« OUZD v Ljub-jani in sodišča delavskega zavarovanja. M. si je končno najel zastopnika, ki je začetkom tega leta sodišču delavskega zavarovanja v Ljubljani predlagal v skladu s č 107. Zakona o zavarovanju delavcev, da ono samo odredi rento na podlagi Cesta ob severni meji NEPOPISNO STANJE CESTE ŠČAVNIC A—APAČE. — CESTNIM PREKRŠKOM JE TREBA NAPRAVITI KONEC Ne moremo si predstavljati dandanes uspešnega gospodarskega razvoja brez primernih cest. Ceste so velikega pomena kulturnem in gospodarskem pogledu zlasti za obmejne kraje, ki tvorijo splošno izhodišče vsega življenja in dajejo uspešno oporo napredka in narodnega blagostanja sploh. Ob pogledu na sedanje stanje obmejnih cest moramo pač odkrito priznati, da so nam te v veliko sramoto. To nas pred svetom omalovažuje. Na drugi strani nas zgrozi, če pomislimo, kakšno gospodarsko škodo trpi od tega narod in država. Posebno težek problem so v zadnjih letih naše obmejne občinske ceste, ki jih občine radi v proračunih pičlih predvidenih zneskov ne morejo zadostno vzdrževati, ker jih obtežujejo še mnoga druga tež«p bremena, še težje pa je vprašanje naših obmejnih banovinskih cest, ki so zaradi Os;eIki meseni sveJ oisiopil Te dni so štirje mestni svetniki mestne občine v Osijeku podali mestnemu županu ostavko na svoja mesta. Takoj nato je bila sklicana seja mestnega sveta, na kateri so še ostali mestni svetniki podali ostavko. Končno je odstopil še župan dr. Božič, ki se je odpeljal v Zagreb, da tam sporoča banski upravi o osjeških dogodkih. Razvoj zadmgarstva v Sremu Zadnja leta se v Sremu zelo širi zadružna ideja, ki jo zastopa zlasti mladi rod. Zadrugarstvo je doma že v vsaki vasi. Povsod se ustanavljajo nove poljedelske, živinorejske, obrtniške in druge gospodarske zadruge, ki imajo tudi značilno kulturno prosvetno obeležje. Mladina iz naprednejših sremskih krajev se je te dni zbrala na veliki zadružni konferenci z nalogo, da vsepovsod širi zadružno misel. Ustanavljati bodo pričeli tudi na-bavljalne zadruge, ker so spoznali, kako velike koristi prinašajo krajem, v katerih že obstajajo. Razbojniki narkotVral’ vaško boaatinko Na Otoku pri Vinkovcih so sredi noči trije razbojniki napadli vaško bogatinko Lizo Trbljaničevo, ki popolnoma sama prebiva v razkošni hiši. Spečo Lizo so razbojniki narkotizirali, tako da je padla v globoko nezavest, Nato so zločinci izropali celo hišo in odnesli vse dragocenosti in veliko vsoto dena/ja. Bogatinka Liza se je šele drugo jutro prebudila in sploh ni vedela, kaj se je z nio zgodilo, šele, ko je videla, kako je v hiši vse v neredu, je spoznala, da je postala žrtev drznih roparjev. živahnega prometa strahovito razdrapane. Minimalna razpoložljiva sredstva za vzdrževanje teh cest ne morejo zavzeti niti polovičnega obsega vzdrževanja, kakršno bi bilo tu ob meji potrebno. Zato ni nič čudnega, če se vozniku vgreza natovorjen voz do osi v blato, ali če je vožnja z avtomobilom sploh onemogočena in če celo pešec ne more potovati. Tako je zadnje čase na banovinski cesti Ščavnica—Apače, ki je važna obmejna zveza severnega dela Slovenskih goric z Apačko kotlino. Na tej cesti je bi! v zadnjih tednih živahen, a težek promet prevažanja hlodov, ki ga je opravljala neka graščina iz črncev. Pri tem prevažanju pretirane teže lesa se je omenjena cesta spremenila v takšno stanje, da ni podobna niti najslabši občinski cesti. Sprašujemo se, ali ni bi! mogoč nastop proti tej protizakoniti vožnji na podlagi cestnih določb. Usoden kruh s š'vark?ml Petnajstletno dekle Ružiča Geles je te dni* v osješki bolnišnici v največjih mukah umrla. Pokojna je bila krojaška vajenka. Ko je nekega dne južinala, je po neprevidnosti s kruhom pogoltnila tudi-dve šivanki, da tega niti sama ni opazila. Kmalu nato je začutila v želodcu bolečine. Rentgenski pregled je ugotovil vzrok teh bolečin. Toda bilo je že nrepozno in dekleta tudi operacija ni rešila. Pesnica terja svojo šo!o že več let se bori Pesnica za gradnjo ljudske šole. Obmejni kraj ima nad 800 prebivalcev, pa nima svoje šole. Otroci morajo hoditi v oddaljeno Sv. Kungoto ali pa v Maribor v ljudsko šolo, kar ima gotovo zelo slabe posledice, želja prebivalcev tega gospodarsko zelo važnega obmejnega kraja je upravičena, saj je slovenska šola na meji tako zelo potrebna, že prejšnji župan g. Kerenčič se je trudil, da bi uresničil načrt gradnje nove šole v Pesnici, toda žal je ta akcija ostala na mrtvi točki. Zanimivo je tudi ozadje, zakaj tako dolgo ni v tem kraju šole. Pri tem igra narodnostno vprašanje važno vlogo. Starejša generacija posestnikov je bila vzgojena v tujem duhu in se nekateri izmed njih še sedaj ne morejo vživeti v nove razmere. Zato je nekakšno malodušje za slovensko šolo v Pesnici vsaj nekoliko razumljivo. Toda sedanji rod Pesničanov je trden v narodnem mišljenju in z vso odločnostjo zahteva lastno šolo. Zato pa prosi pomoči države in banovine, ker sicer se njihova želia, da bi. dobili tako potrebno šolsko poslopje, ne bo mogla uresničiti. 8-letni deček — strokovnjak v kurjereji o. Ložnico in Bistrico, ki se stikata v Slovenski Bistrici, bodo najbrže še letos regulirali. Regulacija je potrebna zaradi nevarnosti pop’av. Za regulacijo ie odobren znesek 80.000 din. o. V Brežicah je bil te dni občni zbor Legije koroških borcev iz tamkajšnje okolice. Veliko zborovanje je zelo lepo uspelo. o. Vračanje preveč vplačane železniške voznine. Od 1. januarja t. 1. dalje vrača železniška uprava preveč plač".ne voznine iz potniškega, prtljažnega in blagovnega tuzemskega prometa in stranske pristojbine naših železnic tudi iz mednarodnega prometa. Povračilna zahteva naj se pošlje onemu komercialnemu oddelku železniške direkcije, kateri pripada postaja, ki je preplačani znesek prejela. o. Kuharica na gostiji umrla. Dan pred pustom so imeli pri Vavterievih v Volavljah pri Prežganju poroko domače hčerke. Na gostijo so povabili za kuharico teto Uršulo Musarjevo od Device Marije v Polju. Ko je imela pri peči opravka, se je ženica nenadoma zgrudila in izdihnila. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi možganske kapi. V okolici Sombora živi 8-letni posestnikov sinček Joviča Sladič, ki ga vsi vaščani imajo za čudežnega otroka. Joviča je velik ljubitelj kokoši, že od svojega četrtega leta pomaga materi pri kurjereji in je s tem postal odličen strokovnjak. Vaščani ga prosijo za nasvete, če imajo bolne kokoši ali če je treba izbirati pa- sme. Pravi specialist pa je v določevanju spola komaj izvaljenih piščancev. Doslej je 8-letni deček v 2000 primerih s presenetljivo točnostjo ugotovil spol piščancev. Sam ima doma celo farmo kokoši, ki jih sam hrani in ne pusti niti svoie matere v bližino. Pravi, da se bo. ko odraste, popolnoma posvetil kurjereji. Čevljar iznašel nov smodnik V Sarajevu se je mlad brezposelni čevljarski pomočnik Nikola Ivic že dolgo pečal s proučevanjem sestavine smodnika. Pri tem je iznašel novo vrsto smodnika, čigar proizvodnja je mnogo cenejša. Trdi, da je 30 krat cenejši smodnik izdelan po njegovem receptu, kakor pa sedanji. Te dni je Ivič napravil pred sarajevskimi novinarji zanimive poizkuse. Iz določene razdalje je streljal z revolverjem naboje s sedanjim smodnikom, nato pa s smodnikom, ki ga je on izdelal. Uspeh je bil Isti. Čevljarjev smodnik bo pregledala in preizkusila posebna komisija, ki bo ugotovila, če je ta smodnik res toliko cenejši. V tem primeru bi čakala mladega čevljarja izredno lepa bodočnost. >•«/ »Pogodil sem hrošča, dragica!« Iz življenja beograjskih Slovencev Beograd, koncem februarja. V življenju tukajšnjih slovenskih društev opažamo v zadnjem času izredno aktivnost, ki se izraža v številnih društvenih prireditvah bodisi kulturnega ali čisto družabnega značaja. Vse prireditve so dobro obiskane, kar pokazuje, da imajo tukajšnji rojaki smisel za delo svojih organizacij. »Društvo Slovencev v Beogradu« je priredilo v zadnjem času niz družabnih prireditev, od katerih so bili najbolj obiskani domači družabni večeri in vsakoletna pustna maškerada, ki se je vršila v soboto, 11. t. m., v dvorani Češko-slo-vaškega doma. Poleg tega prireja to društvo tudi tečaje slovenskega jezika za mladino, ki jih vodi g. inšpektor Pavle Flere. Potreba takih tečajev se je kazala že dolgo, saj smo ravno pri mladini na žalost opažali, da polagoma pozablja na svoj materni jezik. Ti tečaji pa dajejo naši mladini dovolj gramatikalne podlage, ki je v prvi vrsti potrebna za perfektno znanje jezika. Visokošolci, ki so včlanjeni v tem društvu kot posebna sekcija, se živahno pripravljajo za svojo slavnostno akademijo, ki jo bodo priredili prvo soboto v mesecu aprilu. Društvo bo imelo 18. marca svoj redni občni zbor, na katerem bo sedanja uprava, ki ji stoji na čelu direktor g. dr. Gorišek, podala obračun svojega dela v preteklem letu. Slovensko žensko društvo je razvilo močno socialno akcijo za pomoč revnim tukajšnjim slovenskim družinam. V okviru te akcije je priredilo 8. febr. v veliki dvorani Ruskega doma Schonherr-jevo dramo: Zena vrag, katere režijo je prevzela ga. Cirila Škerlj-Medvedova. Ker že dve leti ni bilo na našem odru nikake predstave, je občinstvo skoraj do zad- njega kotička napolnilo dvorano. Drama je bila odlično naštudirana, režiji pa se je poznala mojstrska roka bivše odlične članice ljubljanske drame ge. Medvedove, ki je sama igrala glavno vlogo in v svoji naravni in neprisiljeni igri podala ženo. ki jo elementarna sila žene k zločinu. Tudi ostala dva igralca: mož (g Vilko Bojc) in orožnik (g. Milan Pirnat) sta v igro vrastla in dala občuteno slik-p družinske drame. Takih iger si želimo še več, igralcem pa čestitamo k uspehu! »Prosvetno društvo«, ki mu predseduje inšpektor g. dr. Bizjak, je v tej sezoni uvedlo tedensko prosvetne večere, na katerih predavajo ugledni predstavniki beograjskih ^.lovencev o aktualnih vprašanjih sodobiiosti. Na zadnjih dveh sestankih sta predavala dr. Stanko Mencinger o deležu Slovencev pri ustvaritvi naše države in senator Franc Smodej o slovenskih narodnih manjšinah. Obe predavanji sta privabili veliko število občinstva, zlasti naše mlade inteligence. Po predavanjih je debata, v katero posegajo z vso živahnostjo poslušalci, kar je najboljši dokaz, da se občinstvo za predavanja zanima in jih z napetostjo spremlja. Prihodnje predavanje bo imel načelnik g. dr. Andrejka o temi: Slovenci v luči statistike. Življenje beograjskih Slovencev spremlja in komentira mesečnik: Slovenski odmevi, ki ga izdaja Društvo Slovencev kot nadaljevanje Beograjskega Slovenca. Na tem mestu bi samo pripomnili, da bi bil potreben za tukajšnje rojake poseben tednik, ki bi moral biti glasilo vseh Slovencev na jugu naše države, katerih število stalno narašča in jih lahko cenimo skoraj na 100.000! -c. Marmor Velik korak k utrditvi kulturnih vezi z Anglijo OBISK TAJNIKA BRITISH COUNULA IN i.atEIGN OFFICEA TER NJEGOVEGA POMOČNIKA V MARIBORU. - USTA.xuV.TEV NOVEGA SLOVENSKO-ANGLEŠKEGA Iz obmejnega kota Iz carinske službe. Ker je bil carinski oddelek v Rogaševcih v gornjem Prekmurju ukinjen, je bil vodja tega oddelka g. Milan Jurkovič, carinski kontrolor, premejčen in dodeljen glavni carinarnici v Gornji Radgoni. Sprememba posesti. Hišo in gostilno s senčnatim vrtom v Slatini Radencih je kupila od dosedanjega lastnika g. Jurkoviča Franceta Hranilnica in posojilnica v Radencih, r. z. z n. z. za 130.000 din. Prazno zobozdravnlško mesto. Odkar je pred letom dni odšel iz Gornje Radgone zdravnik dr. Fran Breznik kot okrajni sanitetni referent v Celje, nima Gornja Radgona z obsežno okolico nobenega zobozdravnika, pa tudi ne denti-sta. Niti v Apačah, Gornji Radgoni in Radencih ni zobozdravnika, le v oddaljenejšem Ljutomeru in Murski Soboti je po eden dentist, ki pa vseh zobozdravniških del tudi ne zmore. Prav gotovo je, da bi v obmejni Gornji Radgoni s tako obspžno okolico pač lahko izhajala dva zobozdravnika ter se čudimo, da ne zasede tega mesta niti eden. Nujno potrebno bi bilo, da oblast poskrbi za zasedbo tega Izpraznjenega mesta. Tihotapstvo se slabo obnese. Po daljšem presledku so nestrpni tihotapci pp-novno pričeli svojo srečo. Med Cankovo ih Gederovcitna je družba 4 tihotapcev prekoračila mejo z dobro naloženimi nahrbtniki. Skušali so iz nemške Radgone vtihotapiti v našo državo precej tihotapske robe. Ko je družbo tihotapcev naša obmejna straža zaustavila, so vsi štirje težko naložene nahrbtnike odvrgli in skušali uteči, vendar je beg uspel samo dvema preko meje nazaj v Nemčijo, medtem ko je Valentinčič s svojim pajdašem v rokah naših carinskih oblasti. Fantovski pretep. Na pustni torek popoldne so se zbrali v gostilni Ferda Magdiča na Račkem vrhu pri Radencih številni gostje, pa tudi pustne šeme. Proti večeru, ko se je fantovska družba, v kateri je bil Žitek iz Hrastja, že precej naužila kapljice, se je sporekla in spoprijela; pričela se je pravcata bitka s koli in noži, v kateri se je zlasti pokazal kot junak noža Žitek. Na bojišču sta obležala dva fanta težko ranjena, z lahkimi poškodbami pa je odnesk} pete 6 fantov. o. Državnim uradnikom In zdravnikom je dovolil minister za socialno politiko tridnevni dopust za udeležbo na kongresu Lige za zatiranje jetike v Lipiku od 28. do 30. rnuja o. Bitka dveh skupin mask. V Apačah sta se stepli dve skupini našemljenih fantov. Obdelovali so se z noži in s koli, pri čemer je dobil posestniški sin Jožef Skledar zelo nevarne poškodbe. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. 0. O stanju ceste Maribor—Celje so razpravljali v proračunski debati v poslanski zbornici. Govorniki so naglašali nujnost gradnje moderne ceste Maribor —Celje—Ljubljana—-Sušak. o. Lepo uspela prireditev. Sokolske ma-škerade na pustni torek so v Poljčanah postale že tradicionalne. Tudi letošnja prireditev je zapustila ugoden vtis in sijajno razpoloženje. Prostori pri Mahoriču so bili lepo in okusno okrašeni. Maškerada se je vršila pod geslom: »Noč v Šanghaju«. Nastop japonske skupine s plesom in petjem je bil deležen vsestranske pozornosti in odobravanja. Prireditev so po-setili v lepem številu gostje iz Makol, Pragerskega, Loč, Sl. Bistrice itd. Pri nagradnem tekmovanju mask je prejela prvo nagrado gospodična Skale Leopoldina iz Loč, drugo gospodična Roza Drofenik in tretjo gospodična Toplak Gretka, obe iz Poljčan. o. »Poštelski zaklad« je naslov igrice, ki so jo preteklo nedeljo pod vodstvom uč. Štefanciose z lepim uspehom odigrali šolarji iz Studenic pri Poljčanah. Igra je za podeželske in sploh šolske odre zelo pripravna. Nastopajo , palčki in vile, pastirji, pastirice in je tudi vsebina prav poučna. Tudi se poje in pleše. Mali in veliki gledalci so bili z igro prav zadovoljni. Ceffe c. Umrla je 661etna žena lesnega trgovca Barbara Borlak v Razlagovi ulici 11. c. V bolnišnico so bili prepeljani: pos. sin Šumečnik Ivan iz Šmihela nad Mozirjem; nanj se je zvrnil voz lesa in ga težko poškodoval. V cinkarni je zagrabil Stroj delavca Pakiča Ivana in mu zmečka' roko. Pri padcu si je Avbel Franc, krojač v Radečah, zlomil nogo. c. Zemljišča v najem bo oddajala občina 28. t. m. ob 8. pri okoliškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču, oo-poldne ob 2. na bivšem Rajerjeveni posestvu in ob 4. na Sp. hanovžu. c. Tujega konja je prodal. Posestnik Franc Habjan je dal konjskemu mešetarju Rozmanu v oskrbo konja. Ta pa ga je prodal za 2100 din in v zameno za starega konja gostilničarju K. v Celju. Za konja Ise bo vnela prav vroča pravda, ker K. trdi, da je kupčija veljavna, mešetar, da je bil konj njegov in posestnik, da je ogo-Jjufan. V sredo je dobil Maribor po preteku komaj dobrega meseca nov prominen-Len angleški obisk. Na postaji sta tajnika B. C. Mr. Kennetha Johnslonea in Mr. Michaela Everetta pozdravila v imenu angleškega kluba predsednik prof. dr. Kotnik in tajnik prof. Kos. Zvečer se je vršil sestanek odbora angleškega kluba z obema gostoma. Naslednji dan sta si gosta ogledala mesto, zlasti pa angleško knjižnico v „Vesni‘\ Popoldne sta se angleška odposlanca v spremstvu gg. dr. Kotnika, prof. Kosa in odv. pripr. Odona Šorlija podala v Ptuj, kjer jih je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora angl. kluba v Ptuju g. prof. Fras. Po ogledu znamenitosti je bil ustanovni sestanek novega slovensko-angleškega kluba v Ptuju. Po vrnitvi v Maribor je bila v hotelu „Orel“ večerja, nakar je bil širši sestanek. Gosta je pozdravil prof. dr. Kolnik ter naglašal, da goji „Dru-šlvo prijateljev angleškega jezika in kulture v Mariboru" že 17 let najtesnejše stike z anglosaksonskim kul-lurnipi svetom in da ga veseli, kakor dokazuje zopet najnovejši visoki obisk iz Anglije, da so vezi med nami in Angleži vedno tesnejše. Za prisrčne besede se je zahvalil tajnik British Coun-cila in in zunanjegg ministrstva Kenneth Johnstone, ki je podal pregleden razvoj angleškega javnega mnenja pred, med in po svetovni vojni. Daleč od tega, da bi se angleški narod posluževal vsiljivega načina propagande, je 1. 1934 priklical v življenje popolnoma samostojno in prostovoljno ter brez vladne kontrole ali ukaza, novo ustanovo The British Council, ki mu je namen gojili predvsem kulturne zveze med Anlijo in drugimi narodi- B. C., kakor sc na kratko označuje, je privatna in nevladna organizacija. B. C. obsega pa mreži svojih organizacij, ki Sinoči je bila v mestni posvetovalnici anketa zastopnikov mariborskih gospodarskih, kulturnih in športnih ter narod-tio-obrambnih društev in korporacij. Sestanek je vodil predsednik zadruge Mariborski teden g. dr. Lipold, ki je uvodoma pozdravil mestnega župana g. dr. Juvana in okrajnega načelnika g. Ajleca. Nato je obširno poročal o načrtu za VIII. Mariborski teden, ki bo še bolj pester in velikopotezen, kakor pa dosedanje prireditve. Vsi zastopniki so obljubili svoje sodelovanje. Obrtniki se bodo postavili IvLUILV V PTUJU. jih je trenutno že 200. vso zemljsko oblo. Z zauo .,em lahko naglasim, da se nahaja od lega števila samo v Jugoslaviji okoli 30 in torej več kakor desetina. S posebnim veseljem lahko javim, da se je prav danes ustanovil po iniciativi angl. kluba v Mariboru nov slovensko-angieški klub v Ptujy. Nova vez veže Anglijo z Vami. Pri tej priliki se moram z vsem poudarkom zahvaliti nenavadni aklivno-nosti mariborskega angleškega kluba, ki služi lahko zaradi svojega enluzi-azma, energičnosti in živahnosti ostalim za vzor. Verjemite mi, da pa nasprotno naše simpatije do Jugoslavije in Vas niso izzvane morda le po trenutni stiski, marveč bodo ostale trajne, četudi bi sedanje stiske odpadle. Predvsem pa se je in se še bo povečalo število angleških kulturnih delavcev v Jugoslaviji. Tako so pravkar začeli v Zagrebu z delom trije profesorji kot pomočniki lektorja na univerzi. Prav tako je bil v Ljubljani prideljen v pomoč Mrs. Copelandovi prof. Law-renson, ki bo češče obiskoval zlasti ■ naše klube na severu. Nadalje se ne bodo gojili osebni stiki med Angleži in Jugoslovani samo na ta način, da bi se pomnožili obiski Angležev v Jugoslaviji, ampak se bodo organizirale tudi ekskurzije Jugoslovanov v Anglijo, bo omogočil študij večjemu številu študentov iz Jugoslavije na angleških univerzah. Vse to bodo omogočila pravkar izdatno povečana fin. sredstva B. C., ki bodo v kratkem dosegla nad 100 milijonov dinarjev. Mr. Johnstone, ki je pravkar zaključil v družbi Mr. Everetta turnejo po Grčiji in Romuniji, je odpotoval^ davi v Ljubljano kjer bo zaključil tudi svojo turnejo po Jugoslaviji. Nato odpotujeta Angleža v London. z res velemestno modno revijo, gledališče bo organiziralo več predstav ua prostem in uredilo ob svoji 20-letnici razstavo mariborskega gledališča. Razstavo tekstilne industrije bo ocenila posebna komisija. Posebnost bo prekmurska razstava v spomin 20-letnice vkorakanja naših čet v Prekmurje. Mnoge športne in družabne prireditve bodo program popestrile. VIII. Mariborski teden bo letos od 5* do 13. avgusta. Za obiskovalce je dovoljena polovična voznina. Preprečite izseljevanje dobrih delavcev Nedavno je neka tovarna na Teznem odpustila več delavcev. Seveda so bili ti v najhujšem*času brez vsakih sredstev. Med odpuščenimi delavci je bilo tudi več odličnih strokovnjakov, za katerimi je baje pri nas tako velijo pomanjkanje. Nekateri tovarnarji prav zaradi tega zaposlujejo tujce kot specialiste, češ da jih pri nas ni. Zato je tem bolj žalostno, da so spričo takih dejstev bili odpuščeni tudi domači kvalificirani delavci. Ti ljudje so zaman iskali dela doma, zato so proti svoji volji morali preko meje v tujino. Zanimivo je, da še ni dolgo toga, kar so bili odpuščeni, sedaj pa so dobili v Nemčiji dobre službe, ker Tlakovanje ceste Maribor—Pesnica Čim nastopi ugodno vreme, bodo pričeli s tlakovanjem državne ceste Maribor—Košaki—Pesnica. Ta cesta je že dolgo predmet neštetih razprav, resolucij in šele sedaj se bo posrečilo dokončno urediti to prevažno obmejno cestno zvezo. Tlakovalna dela je prevzela tvrdka Adolf in Ernest Ehrlich iz Zagreba, ki ima vsoje kamnolome na Pohorju in pri Konjicah. Cesta se bo tlakovala od odcepa lenarške ceste do Maribora. Za ta del državne ceste bodo porabilj uad 450 vagonov granituili kock. Cesta se bo tam pač z veseljem sprejmejo vsakega strokovnjaka. Nič manj nego 15 takih domačih delavcev je sedaj v dobrih službah preko ineje^ ker so bili doma ob delo in ob kruh. Ta ugotovitev je zelo žalostna in usodepolna. Pismo, ki smo ga dobili na vpogled od enega teh izseljencev zadnjega časa, nazorno slika ogorčenost in žalost nad dejstvom, da so morali zaratji kruha iz svoje domovine. Zato naj merodajni činitejji take zakulisne zadeve pozorno zasledujejo in ukrenejo vse potrebno, da se ukine tako posredno prisiljeno izseljevanje naših najboljših delavcev. tlakovala v širini 7.5 metrov. Tlakovalna dela bodo že do letošnje jeseni končana. m. Natečaja za sprejem gojenceV v I. peš. podoficirsko šolo »Kralja Aleksandra I.“ v Beogradu in v 4. peš. podoficirsko šolo „Kraljice Marije" v Zagrebu sla razpisana. Pogoji za sprejem so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada. m. Žensko obleko je ukradel neznani moški strežnici Katarini Korenovi Splavarske ulice. Priprave za VIII. Mariborski teden Tudi na periferiji je prijetno Vzrok dejstvu, da je Maribor v osrčju komaj do polovice zazidan, je skoraj izključno iskati v tem, da so stavbišča silno draga in da se cene dvigajo tako rekoč vsak dan. Parcele so večinoma že desetletja v rokah starih mariborskih patricijev, ki so jih ali podedovali ali pa kupili za malenkostne zneske. Stavbišč ne dajo zlepa iz rok, ampak jih čvrsto drže, računajoč, da se bo cena še bolj dvignila in da bodo imeli od prodaje še večji dobiček. Za mesto, kot je Maribor, ki nikakor ni tako izrazito trgovinsko središče, kot so na pr. Ljubljana, Zagreb ali Beograd, je vsekakor pretirano, ako se zahteva za kvadratni meter parcele nekje okrog parka ali okrog sodnije po 400 do 500 dinarjev, ob Aleksandrovi cesti pa se že giblje cena okrog 1000 dinarjev. Kljub neugodnim gospodarskim prilikam se še vedno najdejo ljudje, ki so si v boljših časih nekaj prihranili in ki si žele postaviti lastni dom, hišico z enim ali dvema stanovanjima. če kaj manjka, si najamejo posojilo, ki se v stavbne namere zopet dovoljuje. Trda pa vsakemu prede za stavbišče. Sredi mesta, kjer bi večina hotela postaviti hišico, je to nemogoče. Prvič je za glavne ulice predpisana oblika in velikost stavbe, kar je popolnoma v redu, da majhna hišica ne bi motila enotnost ulic. Drugič pa so stavbišča tako draga kot žafran in bi stala parcela neprimerno več kot cela stavba. Ni čuda, da so se jeli ©ni, ki bi radi zidali, zanimati za periferijo, poslednje predele Maribora ali pa za stavbišča v okolici tik za mestno mejo. Zadnja leta opažamo, da se v najbližji okolici zelo mnogo zida, dočim je gradbena delavnost sredi mesta skoraj že neznana. Pa ne samo oni, ki hoče postaviti eno- ali dvor družinsko hišico, tudi interesent za večje stanovanjske stavbe, se vedno bolj zani-, ma za periferijo, kjer dobi že prav lepa stavbišča po 30 do 60 dinarjev za kvadratni meter, in to ne morda kje v gozdu, ampak ob najbolj prometnih cestah. V tem pogledu prednjačijo podaljšek Ruške ceste v Studencih, Nova vas, konec Radvanjske ceste in Betnavska cesta. Tudi Aleksandrova cesta, kolikor poteka po ozemlju sosednje občine Košaki, je osivela. Par korakov vstran od glavnega prometa so začele rasti iz travnikov čedne vile, ki bi stale v mestu najmanj polovico več. Povsod je že napeljana elektrika, in tudi vodovod se že širi v okolico. Po modernizaciji plinarne bo občina lahko oddajala plin tudi okolici. Tako vidimo, da nastajajo okrog Maribora tik za mestno mejo nova naselja čednih visoko,pritličnih in enonadstropnih vil, v katerih se stanovalci bolje počutijo kot v mestu. Zraka imajo več kot^ dovolj, okrog hiše je vrtiček s cvetličnimi in ze-lenjadnimi gredami, voda in elektrika sta v hiši in v kratkem pride še plin. Pri tem pa je cena zmogljiva za onega, Hi zida, še bolj pa za najemnika, ki dobi za 500 do 600 dinarjev že prav lepo in udobno moderno stanovanje dveh ali treh sob s kopalnico in ostalimi pritiklinami. V mestu stane tako stanovanje najmanj polovico več, znesek, ki ga ne zmore vsakdo, najmanj pa uradnik ali obrtnik s skromnimi dohodki. Pri vsem tem pa taka naselja nikakor niso daleč iz ipesta, ampak komaj četrt ure od sredine Maribora ali pa še manj. Pretirane cene za stavbišča ovirajo sicer gradbeno živahnost sredi mesta, zato pa pospešujejo zidanje na periferiji, zlar sti onstran mestne meje. Stanovalec je hkrati v mestu in na deželi. Tudi iz tega primera vidimo, da ima vsaka slaba stvar tudi svoje dobre strani. Huterjev stanovanjski blok sredi Maribora Izvedeli smo, da bo veleindustrijalee Hutter že letos pričel graditi stanovanjski blok na velikem stavbišču unionske pivovarne, ki leži med Razlagovo, Prešernovo, Maistrovo in Ciril Metodovo ulico. Da bodo zgradbe čim sodobnejše in praktičnejše, bo lastnik razpisal jugoslovanski natečaj za najboljši gradbeni načrt. Stroški za gradnjo stanovanjskega bloka bodo znašali nad 15 milijonov dinarjev. m. V častitljivi starosti 98 let je preminul v Mariboru upokojeni železničar g. Mihael Žele. N. p. v ni.! m. V spomin umrle gospe Kovačič Frančiške je podaril g. Franc Skaza, Klavni tajnik Udruženja trgovcev, za Počitniški dom kraljice Marije 100 din. Prisrčna hvala 1 ni. Posestne spremembe. Dr. Strmšek je prodal Mariji in Ignacu Arzenšku stanovanjsko hišo in parcelo v Magdalenski ulici 24 za 240.000 din. Otilija Vogler iz Špratovcev je kupila od Ivana Vodopivca hišo in parcelo v Stritarjevi ulici 44 za 550.000 din. Od Ivana Jemca je industrialec Josip Anderlik kupil parcelo v Tomšičevi ulici za 180.000 din, Marija Rapočeva pa je kupila od Ivana Tonija hišo in stavbišče v Dalmatinski ulici 32 za 180.0000 din. ni. Lastnikom motornih vozil. Pred-stojništvo mestne policije opozarja lastnike motornih vozil, da bo redni pregled motornih vozil za mesto Maribor 1. marca t. 1. pred poslopjem predstojništva mestne policije na Slomškovem trgu. Zamudnike bo zadela občutna kazen. Po tem roku je vožnja s starimi evidenčnimi številkami prepovedana in kazniva po ministrski uredbi, ki predvideva do 1500 din kazni. m. Lastnikom Mas. Predstojništvo mestne policije obvešča lastnike koles, da so prispele evidenčne tablice za kolesa. Oni, ki jih še nimajo, se pozivajo, da pridejo ponje od 3. marca dalje k predstojništvu mestne policije, soba št. 4. m. Vsi volni obvezniki rojstnih letnikov 1889 do 1911, ki se iz katerega koli vzroka čutijo za vojno službo nesposobni, bi pa hoteli na letošnji pregled, naj se nemudoma javijo v sobi št. 3 mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu št. 11. S sebpj morajo prinesti vojaško ispravo. m. V Ribnico bo vpzjj v s ki ga ne vežL z n egovimi bližnjimi( n span.jo je vel,ka stvarnost k, loč, dva temvee ba na r^vaja. PortuJgaI: ljiv stvor in je odgovarjala pred sodi ščem zaradi umora svojega moža, bogatega tovarnarja tobaka. Lepotice, ki s e naglo vzpnejo, prav lahko pridejo na domislico, da bi tudi naprej vodile razkošno življenje, tudi ko jim denarna sredstva tega ne dopuščajo več, s katerimi razpolagajo. To se je zgodilo Ireni Ahlbach, ki je za svojo lepoto dobila znatno denarno nagrado. Ko jo je potrošila, je začela s poneverbami, da bi lahko tudi naprej luksuzno živela. Včasih se najdejo med kraljicami lepote tudi plemenite duše. Tako je Miss Pariz poklonila ves denar, ki ga je do- so samo politične. Ta nasprotja so takoNi pa Portugalec kakor tudi drugi juž-IfaSnU. otrok™*0 'eP°t0’ “ izeubiio vse iluziie o kaki enotnosti np 1 človek dela. Tudi na šport in vsej p0g0sto se dogaja tudi to, da se \e- c-,™ f »užije o icaict enotnosti ne stvari, ki zahtevajo neko mero napora, seL^., »lnrahlia tudi v šniionižne namene samo Evrope, temveč tud. tak.h manjših ' razume mnog^ vljudno jn ma[0 trud-lP zlorab,la tud! v sP'Jonazne namene. sosedna naroda kakor globok prepad. Usoda teh narodov se je dotikala samo v medsebojnih borbah, po katerih so si Španci in Portugalci obračali hrbet, da bi se ne sestali zopet tako hitro. Ločitev obeh narodov gre tako daleč, da ne željo drug o drugem ničesar slišati. Tudi narodna značaja obeh ljudstev sta močno različna. Portugalec hrepeni po samostojnosti in skupnosti, Španca pa mami za seboj želja za brezvladjem, in Špancev neposreden odnos do smrti je za Portugalca ne le nerazumljiv, temveč, celo odvraten. Španec, čustven, strasten, vesel in željan slave, hvalisav in pustolovski, je živo nasprotje Portugalca, ki mu niti na misel ne pride, da bi hvalil samega sebe; on se v svoji malomeščanski bojazni pred smešnostjo boji dati duška kakemu svojemu čustvu. Po občutju Portugalca se duša ne sprašča v borbi in odporu kakor misli to Španec, temveč v vdanostnem odpovedovanju. Portugalska, na pragu oceana. Španija je sredozemska država, ki jo deli od Evrope skoro neprestopno Pirenejsko gorovje, Portugalska je pa nasprotno atlantsko-oceanska država, ki so ji odprta pota v daljavo. Portugalec je bil vedno zazrt v morje; od najdavnejših časov sem je imel odprto samo eno pot iz svoje države, in ta pot — ocean — ga je vodila v neskončnost. Izolacija in vse-mir se torej javljata istočasno. S Portugalsko se končuje Evropa; tu pon:ka strmo v morje. Portugalci so imeli vedno samo dve poti: beg v neskončnost ali pa zapečkarski umik v kot. Zato ni čudno, da je Portugalska postala domovina naj-večj h morjeplovcev in osvajačev zemeljske krogle. Današnji predsedn:k Portugalske republike ni imel večjega sovražnika kakor je bilo prav to slepo predajanje usodi, na drugi strani pa zopet ni imel boljšega prijatelja kakor je bil duh podjetnosti, hrabrosti in fantazije, ki prir haja z Atlantika. Značaj Portugalca. Noben južnjak ni nežnejši, vljudnejši, iskrenejši kakor Portugalec. On je celo preveč molčeč, ali vsaj tiste bučnosti nima, ki je tako značilna za južne Francoze in Italijane. Tam ni surovih šal, na katere se odgovarja s krohotom, ni ostrih nasprotij v mišljenju, ki se zaključujejo z udarci s pestmi. V L!sabonskih ulicah boste le malo, malkdaj slišali krik, pet- Tako je nedavno zbudila veliko senzacijo v Parizu afera neke lepe romunske plesalke. Bila je izgnana iz Pariza zaradi suma, da se ukvarja s špijonažo. Prav tako se pogosto zgodi, da se lepota uporablja v reklamne svrhe. Ena od nemških kraljic lpote je sama prodajala tango, čigar kompozicija je bila posvečena njej. In posel ji je šel čisto dobro, svoji glavi, se govori o ind vidualistih. In Lepota pa tudi omogoča ženam, da na-kaj naj bi b.l Portugalec drugega kakor pravijo zelo dobro »partijo«. Ena zadnjih individualist? Država se ni nikoli brigala avstrijskih kraljic lepote se je poročila ca radi imenujejo individualista. Toda s to besedo je bilo storjenih že mnogo zlorab. Kdo pa ni individualist, individualist vse dotlej, dokler more? Povsod, kjer je država slaba in kjer živijo ljudje sami po prog je kai hitro zahteval ločitev zakona zaradi ženine grobosti. Kaj pa je s takimi lepoticami čez kakih deset let, tega nihče ne vpraša. Nedavno so v sobi neke perice v St. Louisu našli amerikansko kraljico lepote iz l. 1690. Miss Anito Keep. Na njeno posestvo so nekdaj prihajali kralji in knezi. Čeprav se je zelo bogato poročila, je s časom tako obubožala, da živi od podpore. — Po vsem tem torej lahko rečemo, da je lepota usodna, in ta usoda ni vedno rožnata. nekim bogatim posestnikom plantaž v nizozemskih kolonijah. Druga avstrijska kraljica lepote pa se je poročila z nekim tovarnarjem, ki sicer res ni bil fantastično bogat, toda ji je kljub temu lahko nudil udobno življenje. Toda'zakon s takimi lepoticami ni vedno srečen. Zakon neke poljske kraljice lepote je bil zelo kratkotrajen, kajti so- zanj, niti ni on imel nikoli prilike, da bi v državi spoštoval neko zajednico. Nesporno pa je, da so poedinci nagnjeni k avtoritativni državi. V splošnem je Portugalcem lahko vladati, toda ne zato, ker bi bil mogoče pripravljen k sodelovanju, temveč zato, ker je tako ravnodušen. Njega je lahko voditi, toda ne zato, ker bi bil mogoče discipl!niran, temveč, ker je lahkoveren in potrpežljiv. Tudi tisti sloji naroda, ki . so najmanj prosetljeni, želijo red, čistost, avtoriteto, socialno pomirjenje — skratka vse, kar se protivi komunizmu. Predvsem pa hočejo vsi sloji Salazarja. Salazar postaja že zdaj ideja. Portugalski kmet. Vendar pa ima vzpon Salazarja en pogoj: osvajanje kmeta. Portugalska je kmečka država. Dve tretjini kmečkega prebivalstva živita od poljedelstva in živita slabo. Zemlja, ki je je dovolj, je slabo izkoriščana. Kmet se muči s primitivnim, starinskim poljskim orodjem. Ne, da bi bil portugalski k,net nenadarjen ali za- |oWeke SJ^ASCE ^ ostal. Nasprotno, portugalski kmet ima cenejše in elegantno damski izredno mnogo smisla za lepoto, in pe- modni salon Mariia Klem-sem je doma pri njem. Svojo obleko, *svoj sche. Gosposka ni. 45. 1473 širokokrajen klobuk ali pa črno feničan- MORSKE RIBE sko kapo nosi s tako eleganco, kakor je D.anes velika izbira morskih zmožen tudi marsikak »kultiviranj^/---^ okus. In vendar — vse te lastnosti ga ne lia »Qtok yis«, Sodna ul. MESTO ŠTIRIH MORIJ. Mesto je v osrčju zemlje in daleč od morja, a je kljub temu vezano s štirimi morji in je že v tekil zveza s petim morjem. Je to preslolica Rusije — Moskva, ki je danes pristopna velikim morskim ladjam in vojnim brodovom, ki se nahajajo v Vzhodnem in Severnem morju, Črnem in Kaspiš-kem morju. Meseca aprila 1. 1. so ladje z Volge, ki jo radi njene velike površine imenujejo „Misisipi“, prvikrat privozile v Moskvo. L. 1935. je bil prvič skončan prekop, ki veže Vzhodno z Belim morjem in po katerem morejo voziti največje vojne ladje. Pred kratkim so dovršili prekop Volga-Moskva z velikim umetnim jezerom pred Moskvo, ki ga na-zivajo Moskvaško morje. To pomeni, da napravi danes to mesto vtis pomorskega mesta. Volga—Moskva prekop je dolg 121 km in ima sedem velikih ufnetnih jezer, več ogromnih črpalk, ki prelijejo dnovno več desetic milijard litrov vode. Eno od teh jezer ima 9000 kub. kilom. in je naj večje umetno jezero na svetu. Zdaj grade zvezo Volge in Dona, da zvežejo s prestolico tudi Crno morje. Ta sistem kanalov pomeni z ozirom na brzino modernih brodov izdatno poboljšanje prometa. MALI OGLASI CENF MALIM OGLASOM: V malih oelaslb stane vsaka beseda SO nar: nalmaniia orlstoiblna ts t« oulase le din 6— Dražbe orekllcl doolsovania In ženltovaniskl oclasl din I - oo besedi Naimanlšl znesek za te oclase le din 10.—. Debelo (iskane besede sc računalo dvolno Oelasni 1avek ia enkratno oblavd znaša din 2.—. Znesek ta male oglase se olačuie t&kol orl naročilu oziroma ea >« vooslatl v olsma skunal ? naročilom ali oa no oo&tnl noložnid na čekovni račuo 6t 11.409 Za vse olsmene odgovore glede malih oeiasov se mora oriloiltl znamka za 3 din Razno KAUČE. OTOMANE madrace izdeluje najceneje Sterbal, Meljska 2. 1445 rešujejo bremena siromaštva, omejenosti njegovih pogledov, uprtih samo v zemljo in v nebo, da bi videl, kakšno bo vreme. Portugalski kmet je vrhu vsega še nepismen. Polovica vsega prebivalstva Portugalske je nepismena. Salazarjeva vlada se trudi okoli tega vprašanja in skrb za kmeta je ena glasnih skrbi njegovega programa. Vendar pa je tu še ena skrb: Ali bo sploh kdaj mogoče pridobiti portugalskega kmeta za nacionalno nvšljenje in delovanje? Ali bo Salazarju uspelo obdelovati to grobo, toda dragoceno surovino politično in kulturno in napraviti iz nje narod? To je vprašanje, od katerega je odvisen uspeh njegovega poizkusa. Pota lepote LEPOTA NI VEDNO PQ VEZANA S SREČO. vrh tega bila seveda tudi nagrajena, dosegla vprav čudežno kariero ter živi svoje življenje v največjem luksuzu. Toda ne smemo pozabiti, da tudi najlepša lupina vsebuje v sebi grenko jedro, in zato za mnoge slavne lepotice lahko trdimo, da so vse preje kakor srečne. Seveda se moramo varovati napačnega posploševanja. Toda posamezni primeri nam dajejo dovolj vpogleda v to stvar. Tako se je Helena Walsh, ena najlepših Življenjske poti lepih žena so pogostokrat zelo vijugaste in prepolne najmanj pričakovanih presenečenj. Pojem lepote ni vedno povezan s srečo. Lahko se prepričamo tako rekoč vsak dan, kako pogosto najslavnejše lepotice čez noč padejo v bedo in nesrečo. Krivda za to je mno gokrat na njih samih, večkrat pa tudi na usodi. Zdi se nam prelepo, kadar vidimo, kako neka slavna lepotica, ki je recimo po- 1474 Sobo odda ODDA SE SOBA Tattenbachova 18-111, desno. 1471 Stanovanie SOSTANOVALKA najde lep dom s celo oskrbo v Gosposki ulici 46-11. desno. 1471 Službo dobi DEKLE ki zna kuha i in vsa druga hišna dela opravljati, ne pod 24 let staro, se sprejme 1. marca. Naslov v upravi »Veternika«. 1433 DOBRA FRIZERKA se sprejme v stalno službo. Naslov v uprav: lis*a. 1475 Sluibo lile TRGOVSKI POMOČNIK želi zaposlenja v vsaki stroki tudi v pisarni. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Inteligenten«. 1469 Znania želi Resnega znanja z neoporečno, inteligentno GOSPODIČNO 22—30 let z doto in opremo išče železniške uslužbenec. Dopise na upravo pod »Simpatična«. 1470 Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobavljajo v vagonskih pošiljkah apnenice Ant. B rol a v Kresn.cah Cene konkurenčne 1300 _ Pisarna Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10 Dotrpel je naš Ijublieni atek, brat, tast in dedek MIHAEL ŽELE star 98 let. *«l«nKa, » pok. Pogreb nepozabnega bo v soboto, 25. februarja, ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maribor dne 24. februarja 1939. Žaluloii rodbini Belle-Devet Izd"k in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Ogla ne r raftajo. - Uredbi&vo in uprava: Maribori Kopališka olfca b. -ir* Tetefo* urednKtva Štev. 25-67 In oprave Stev. 2S-67. - Poštni Oglasi po ceniku. — Rokopisi se Čekovni račun Stev. II. 409.