-----' -



UNITY
Issued Daily
every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV MOHORJA V CHICAGO
Ste v. (No.) 23.	------— --- --------------~	--
CHICAGO, ILL., PETEK, 8. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY, 8, 1924.
LETO (Vol.) X.
Slovenski kat. shod v Chicagi.
(Konec.)
t>) Ker pa čutimo živo potrebo pred vsem dobrega katoliškega dnevnika, zato pozivamo podjetje Edinosti, ki se počasi razvija v dnevnik, naj vse poskusi in vse stori, da prej ko preje zainteresira vse slovenske katoliške kroge za misel katoliškega dnevnika, jih združi in nastopi z dnevnikom med svoj narod.
7) V obrambo katoliškega imena in delavskih koristi, pa vidimo potrebo, da bi se izdajale od časa do časa posebne brošurice, v katerih bi se slovenskemu delavstvu pojasnjevala tekoča vprašanja v poljudnih in jasnih besedah. Zato naj bi organizacija, katero priporočamo zgoraj, sprejela v svoje področje tudi to važno točko v izvršitev.
1. GLEDE STAREGA KRAJA.
1)	Pozdravljamo svoje rojake v domovini in jim Ča-stitamo na krasnem napredku katoliške misli in jim kličemo: krepko naprej za križ častni in svobodu zlatnu!
2)	Izjavljamo, da je slovenska narodna avtonomija v okvirju sedanje države Jugoslavije edina in prava rešitev slovenskega vprašanja. Zato pozivamo svoje rojake v domovini naj krepko vstrajajo v boju za svojo avtonomijo.
3)	Z ogorčenjem protestiramo proti usužnenju naše Primorske in sosednih okrajev pod kruto italijansko peto in kličemo bratom, ki so v nesrečni sužnosti, naj ne klonijo duhom temveč naj vstrajajo v svojem boju proti morilcem slovenskega narodnega življa v njih časni domovini.
1) Protestiramo z vso odločnostjo proti nečuvenemu nasilju fašistovske vlade, s katerim preganja in izganja slovenske dušne pastirje iz primorskih žugnij in nanje nastavlja italijanske duhovnike, ki slovenskega jezika ne razumejo, ali jih pušča brez duhovnikov. To početje imenujemo kruto nasilje.
5)	Pozivamo vse Slovence v Ameriki in stare domovine, naj ne pozabijo svojih zasužnjenih trpečih stiskanih bratov in sestra v okupiranih okrajih naše lepe domovine. Govorimo vsi s psalmistom : "Naj se mi prisuši jezik na ne-besu, naj se mi usuši roka, ako pozabim tebe lepo Primor-je ! Tebe bučeči naš Jadran !	^
6)	Pozivamo organizacijo, katero smo zgoraj priporočili naj bi se ustanovila, naj bi vzela v svoje področje tudi to skelečo našo narodno rano..
* * *
Občinstvo je prečitane rezolucije sprejelo z velikim navdušenjem.
* * *
S tem se končujejo govori in opis slovenskega katoliškega shoda v Chicago. Cenjene naročnike in čitatelje prosimo, da nam oproste, ker smo toliko prostora posvetili temu shodu. Toda čutili smo, da lepi govori, ki so bili govorjeni na shodu so velikega pomena, ki bodo veliko koristili vsakemu, ki jih je prečital. Obenem pa naj bo ta shod j podbudo tudi drugim slovenskim naselbinam, da se dvignejo in prirede svoje lokalne shode.
Katoliški Slovenci v Ameriki imamo lepe ugodnosti za svoje delo, ako le jih hočemo porabiti. Nekateri sicer trdijo pesemistično, češ, je že veliko zamujenega .Resnica je, da je veliko zamujenega, ravno zato, pa moramo še toliko bolj energično nastopiti na svoji fronti za razširjanje naših misli in prepričanja.
Zato pa vsi in vse povsod krepko na delo. Delajmo z vso svojo intenzivnostjo in krasne vspehe bomo dosegli na polju našega dela.
Laž in zmota životari samo toliko časa, dokler v njen brlog ne posvetijo žarki čiste resnice. Ko pa resnica nastopi, se stegne laž in zmota, kakor črv, na katerega posije zlato solnce.
Ko zaključujemo o slovenskem katoliškem shodu v Chicago pozivamo vso slovensko javnost, zlasti našo inteligenco, duhovnike in lajike, da pridejo na dan in večkrat razmotrivajo o perečih vprašanjih, ki se tičejo direktno nas katoličanov in naše vere. List Edinost je na razpolago vsakemu za take razprave.
Pred vsem moramo gledati na to, da ojačujemo vrste naših katoliških društev, pred vsem vrste naše podporne matere K. S. K. Jednote. Poleg tega delajmo z vso silo za razširjenje katoliškega tiska. Zadnje naj bo nas najslavnejši cilj. Zakaj ni ga boljšega agitatorja, kakor je Časopis. Stopimo na delo vsi in postavimo na noge en katoliški dnevnik. Zakaj ljudstvo hoče brati, ljudstvo hoče časnikov. A pomnite, da ako ne bodo dobili v roke dobrega Časnika dobili bodo slabega. In kakšne bodo posledice si lahko predstavljate.
Pisec teh vrstic iz lastne skušnje ve, kaj se je že zgodilo po tistih naselbinah, kjer se za katoliški tisk ni nič
(Dalje na 2. strani.)
_ ____
JEZERO ZALILO RUDNIK
VODA PRODRLA DNO JEZERA IN ZALILA 41 RUDARJEV. — TAKE NESREČE ŠE NE POMNIJO V ŽELEZNEM OKROŽJU DEŽAVE M1NNESOTE.
Iz Jugoslavije,
Crosby, Minn. — V torek popoldne se je dogodila v tu-
li vodo iz rudnika.
i • „.,/ oii - - Strokovnjaki pravijo, da kajsm Milford železni majnij rudnik SG ne nahaja direktno
silna nesreča, kakorsne se ne pod jeZerom, iz katerega je pomnijo na celem Iron Range. udrla voda v rudnik. Pa5 pa
Jezero, pod katerim so kopali domnevajo, da je voda mogla globoko v zemlji zelezno rudo delati t po strani in na ta
DR. KOROŠEC PROTESTIRAL PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU. — NAROD SILA OZLOVOLJEN.
je naenkrat udrlo skozi dno in zalilo rudnik, v katerem je delalo 48 rudarjev.
Sedem rudarjev, kateri so
način dosegla rudnik.
34 rudarjev izmed 41 je o-ženjenih pravi poročilo. Na
se nahajali v bližini, so, ko so' lice mesta so prihitele razne začuli prva znamenja, ko so Pomožne reševalne družbe, začeli timberji in druge pod-j kot članice Rdečega Križa i. pore pokati, so hitro zbežali dr., ki tolažijo zapuščene vdo-na površje in si komaj rešili ve in nedorastle otroke, ki v življenje. Drugih 41 rudarjev ki so bili razkropljeni v notranjosti rudnika na delu so ostali v rudniku, katerega je voda tekom 20 minut docelai zalila. Vseh 41 rudarjev je zgubilo življenje.
histeričnem stanju žalujejo za svojimi očeti, ki so jim doslej služili vsakdanji kruh. Prizori so skrajno žalostni pravi poročilo.
Ker je na Iron Range po rudnikih zaposljenih veliko
Belgrad. — Dr. Korošec je podvzel energične korake in je obvestil predsednika Niko-lo Pašiča o silni ogorčenosti med narodom radi pogodbe z Italijo, ki prodaja toliko Slovencev in Hrvatov v italijansko sužnost. Pašič pa mesto, da bi narodne zahteve poslušal je tebi meni nič šel podpisat pogodbo z Italijo.
O tem sporazumu z Italijo piše ljubljanski "Slovenec" v uvodnem članku z dne 22. jan. dobesedno takole : To ni sporazum!
izganjanje slovenskih in hrvatskih duhovnikov in ropa. stotisoče slovenskih in hrvatskih vernikov njihovih dušnih pastirjev. Ali mislite, da ne vidimo v naši sredi izgnancev,, ki iščejo tostran meje zavetišča ?
In kako je s slovenskim irr hrvatskim šolstvom v Italiji? Še vedno je v polni veljavi sramotni in protikulturni šolski zakon, ki je uničil hrvatske in slovenske ljudske šole> in oropal naše mučeniške brate pravic, ki po naravnih in
Iz Dulutha so prihiteli na število naših rojakov, zato boj OQ . V,'	pq skleni^™
WTrTO^ arenfl parniW^l-^aibr^ med ponesrečenimi t V se f	mrd	J™ P«J«Mj**r
Vnmi a.tprimi nnn^oi. v..	uZLTz Jugoslavijo. Pravi in resnični Ke /ta!Ja postavila svojemu
"Te dni je imel dr. Korošec božJih postavah pristoje vsa-razgovor z dopisnikom trža- kemu Pjemenu na svetu. Ta škega dnevnika "Piccolo," v craniotni madež, ki onečašča katerem je v imenu slovenske- TtaliJO pred civilizirano Evro-ga naroda obsodil sporazum,! po- ni še zbrisan in očiščen.
kami, s katerimi pumpajo vo-j do iz rudnika. Vzelo bo pre-' cej časa predno bodo spravi-
gotovo kak naš rojak, kar sicer Bog daj, da bi ne bil, toda bojimo se da bo.
AMERIŠKE VESTI.
— Washington. — William G. McAdoo in Daniels sta pozvana od senatske komisije na zagovor in pričevanje glede oljnega škandala. McAdoo je pomagal Dohenyu oljnemu magnatu v legalnih zadevah. Pred komisijo bo te dni povedal, kai je storil za Dohenya. ReDublikanci silno vpijejo in hočejo ta slučaj napraviti kolikor mogoče črnega, da bi z njimi škodili vplivu McAdoo-ja, kateri bo skoro gotovo predsedniški kandidat na de-. mokratski listi. I — Washington. — Renu-i blikanci so indorsirali predlogo za znižanje dohodninskih davkov za 25 odstot. Ne strinjajo se Da z predlogo demokratov, ki zahtevajo s svojimi
strela, ki je udarila v skladišče, med zadnjimi viharji v pondeljek večer.
—	Philadelphia. Pa. — Charles Henry Levermore pisatelj in proučevatelj mednarodnih zadev je dobil znano Bokovo nagrado za najboljši predlog oz. sugestijo, kako bi bilo mocoče doseči trajni mir.
—	Champaign, 111. —- Včeraj so se pojavili v tem mestu i na Champaign Commercial Bank Štirje maskirani banditi ki so z napetimi samokresi prisilili bančne uradnike h pokorščini, ter nato oropali banko za SI0.000 v gotovini. Policija je na sledu storilcem.
—	Waupaca, Wis. — Vlak,
sporazum — je rekel dr. Ko-; delu krono; Izšla je vladna rošec — se ne bo dosegel med naredba, ki uničuje slovenske Italijo in Jugoslavijo nikdar,| srednJe šole v Italiji.
P o sklenjenem prijateljstvu odstavlja rimska vlada še nadalje slovenske župane, ki nt-so ničesar zakrivili razen te-da so sinovi slovenskega hrvatskemu in slovenskemu! r,ar°da. V primer naj služi sa-ljudstvu svoboden narodni mo občina Sv. Križ-Ce<*ta na razmah na šolskem, socialnem Goriškem.
ako ne spremeni Italija svojega ravnanja s hrvatsko in slovensko manjšino, ki živi v novih pokrajinah italijanske države. Italija naj dovoli prej
in verskem polju, potem se bomo šele Hrvatje in Slovenci začeli razgovarjati o sporazumu z Italijo.
Te izjave drja. Korošca so napravile na italijansko javnost močan vtis in "Piccolo" priznava in Čuti sam, da je spoštovanje narodnih manjšin eden glavnih temeljev za :. pravi in odkritosrčni sporazum med obema državama. Zato se opravičuje in odgovarja drju. Korošcu, da se hrvatskim in slovenskim narodnim manjšinam godi po skle-
In ravno ko pišemo te besede, nam prihaja porazna vest, da se je vrgla Italija na uničevanje slovenskih izobraževalnih društev na Goriškem. Podprefektura v Idriji je razpustila slovenska prosvetna društva v Cerkne, na Straži, v Planini, na Bukovem, ir Spodnji Idriji in v mestu Idriji. In podprefekt Micoletti v-Gorici, ta krvnik slovenskegsi ljudstva na Goriškem je razpustil prosvetna društva
v
(Dalje na 4. strani. )
. .	.	, . ^ njenem sporazumu že mnogo
k; vozi v to mesto iz Green boljše ko preje -n da Sg jim
Bay, Wis. je bil ustavljen na
pronozicijami večje znižanje progi radi silnih zametov. Na davkov kot republikanci. Ra- vlaku se nahaja več potnikov.
di znižanja davkov se pričakuje v obeh zbornicah velikih debatnih bojev.
—	Chicago. — Vse detektivske agencije so s polno paro na delu radi tatvine, ki se je pripetila na Pullman železniškem vozu, kjer je bilo neznano kako ukradenih za $50.000 bondov neke paro-brodske družbe in od Utility Onerating Co. iz Kalamazoo, Mich. Tatvine ie osumiien neki Harry Henderson, katerega policija išče, a doslej šej brez vspeha.
—	Des Moines, Ia. — Pilot R. L. Wagner, ki je prevažal po zraku pošto med Omaho in mestom Chicago je moral sinoči radi silnih viharjev na tla. Pošta se je na to oddala na vlak.
—	Granite City, 111. — Veliki požar v skladišču lesne družbe Coudy Brothers Lumber Co., ki je uničil včeraj velike množine lesa je napravil nad $300.000 materialne škode. Požar je baje povzročila
Vlak neki tudi nazaj ne more, ker je proga zamedena tudi v ozadju. Posebni pomožni oddelki so šli na delo, da odprejo pot zamedenemu vlaku.
—	Indianapolis, Ind. — Silni sneženi zameti so razdejali na večih krajih telefonske in brzojavne zveze in promet je na večih krajih docela u-stavljen. Obrat na poulični železnici je tudi marsikje popolnoma ustavljen.
—	Valparaiso, Ind. — V tukajšnem mestu so imeli prebivalci ves včerajšni večer temno mesto, ker so sneženi viharji razdejali električne žice in tako odrezali, mesto od elektrarne. Tudi sosedna mesta so prizadeta.
—	Benton, 111. — Političen list, "The West Frankfort," ki ga je dosed a j lastoval Ralph Yearwood, je bil te dni prodan. Sliši se, da je prišel v ro ke Kukluksklanov, ki ga bodo izdajali za svoje propagan-distične namene.
bo vedno boljše godilo.
Na to trditev italijanskega dnevnika hočemo prav temeljito odgovoriti. Naše besede naslavljamo na javno mnenje cele italijanske države, naslavljamo jih na rimsko vlado in njenega odgovornega predstavnika Mussolinija.
Trdimo, da se ni po sklenjenem sporazumu med Rimom in Belgradom položaj naših bratov v Italiji prav nič zboljšal, ampak strašno poslabšal.
Po sklenjenem prijateljstvu je vrgla rimska vlada slovenske in hrvatske sodnike Julijske Krajine skoro brez izje-f me na cesto. Dne 1. januarja so morali zapustiti svoje službe.
Po sklenjenem prijateljstvu
so dobili slovenski frančiškani na Kastanjevici in Sv. Gori pri Gorici odlok, ki jim naznanja, da bodo morali zapustiti svoje mesto in dati prostora italijanskim redovnikom iz starih pokrajin.
Po sklenjenem prijateljstvu nadaljuje Italija sistematično
DENARNE 'POŠILJATVE1
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTKUCn. itd.
Naaa banka ima svoje Ustne zver« s pa ■to ia zanesljivimi bankami ▼ »tiri« in naj« poiiljatve mo dostavljene na dom ali na zadnjo poŠto točno tn vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke * dinarjih in lirah bile včeraj sledeče:
Ska pno s poštnino:
500 — Din. ________
1.000 — Din. _
2.500 — Din.__
5.000 — Din.____
10,000 — Din. _
100	—	Lir
200	—	Lir
500	—	Lir
1,000	—	Lir
s
% 12.TF S 81.75 S €3.00 $125.00
. S 5.2«
. $io.or. •
. tZ4.2$ . $47.25
Pri poiiljatvah nad 10.0M Din. in 2,00« Lir poseben popust.
Ker so cena denarja čestokrat menja, ■tikrat docela nepričakovano, je nemogoče določiti cene vnaprej. Zata m poiiljatve nakažejo po cenah onega dne. 1» mi sprejmemo denar.	,
DOLARJE POŠILJAMO »D TUDI V ID GOS LAVI J O IN SICER PO POtTI KAKOl TUDI BRZOJAVNO.
Vso poiiljatve naslovite na — SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK A CESARIC
79 — »th AVENUE, NEW YORK


EDINOST
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, UL
_Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2,00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 __For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki. mora »o biti doDoslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 191Q. at Post Office at Chic.icro. UK. Iinder the art of March ^rd »870.
Umrl je veliki mož.

Chicago, IU. ne. Ukradli so neke bakrene Društvo Marije Pomagaj stvari od Public Service Co. štev. 78, K. S. K. J. naznanja Postavljeni so pod policijsko cenj. Slovenskemu občinstvu, nadzorstvo za leto dni. Ti so: da maškeradna veselica ne bo Anton Gallich, 16 let star, prirejena na 17. febr., kakor Matt Gallich 21 let star. Tretje bilo prvotno poročano, am- ji je neki Walter Kauchokas pak eden teden pozneje, t. j. 16 let star. Public Service Co. 24. februarja. Veselica se bo- ni hotela pritisniti prehudo na de vršila v dvorani slov. šole fante in ker so 'obljubili, da na Lincoln in 22. cesta, ter bo se bodo poboljšali so jih po-začetek veselice ob 3. uri po- stavili le pod nadzorstvo, in poldne in vstop mask pa ob se jim je s tem dalo priliko za 7. uri zvečer. Na to veselico j poboljša nje. društvo M. P. vabi že sedaj) _ Železničarji električne vse Slovence in Slovenke iz železnice med Jolietom in Chicago in okolice, kot Joliet, Chicago so sprejeli 4 in pol
So. Chicago, North Chicago in Waukegan. Za vsako na-
centa priboljška na uro. Mestni železničarji pa so dobili
klonjenost od strani Slov. ob-^c. priboljška.
činstva bo društvo Marije Po-1	n .. . . „ „
J ' — Družini Mr. in Mrs. Fr.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
delalo, nič zanimalo, niti od takih, ki so v prvi vrsti poklicani v to. Kaj se je zgodilo. Nasprotniki so ustanovili brez-verska društva, brezverski časopis je začel zahajati v vedno večjem številu v naselbino. Posledica tega je — cerkev se čez dalje bolj prazni, po naselbini se čuje vedno močneje zabavljanje čez duhovnika. Kaj bo posledica čez par let, če bo šlo tako naprej vidi lahko vsak. Taka žalostna posledica se kaže zato, ker nasprotnik se je zavedel, da je tisek najmočnejša velesila, katoličani pa smo dremali in za katoliški tisek ničesar storili.
Zato pa katoliški Slovenci po vseh naselbinah glave kviško! Resni čas nas kliče na resno delo: zdaj, ali nikoli!
Ne prezrimo ugodnih trenutkov, ki nas kličejo na delo!
štva napredujejo in da se za nje stalno pologamo agitira. Tako je prav. Slovenci le v katoliška društva!
— "Eh, mrtvi so, mrtvi . . ." je djala Marjana, svoji sosedi, ko sti se pogovarjale. — "Pa jih res mal pomečejo letos s prižnice . . ." je odgovorila soseda,

Tistim, ki so pisali, kam se , je zapravilo tistega, ki je pi-|ko smo bh mi sa! -Mimogrede," naznanjam, mladi Je blo vse drgač v pred- da nikamor. Ta kotiček je mo-pustnem cas . — No ja, | ral izostati. ker zadnje čase saj predpusta se m konec, po- nismo imeli prostora v listu.
n n Lr n ifn rl o o	m A 1 ^v ^ X	1 _ _ _
"Bivši predsednik Wilson je umrl," so nam kratko sporočile nedeljske posebne izdaje časopisov. Sicer nas ta novica ni presenetila, ker smo vedeli, da zanj itak ni bilo več rešitve, da mora iti tudi on po poti vsega človeštva.
Ker predsednik Wilson zadnjih pet let ni bil več aktiven v javnem življenju, nas na prvi hip novica o njegovi smrti ni toliko zadela. On je pravzaprav umiral že od 1. 1919. ko ga je zadel prvič mrtvoud.
Toda kolikor bolj mislimo na to tragično smrt največjega moža sedanje dobe, toliko bolj nam kloni gla-
kajti toliko bolj nam vstaja zavest: umrl je veliki, da največji mož sedanje dobe.
Da, predsednik Wilson je bil v vsakem oziru ve-j lik. Previdnost božja je izvolila tega moža, da je vodil Ameriko skozi največjo, pa tudi najkritičnejšo dobo v njeni zgodovini s svojim velikim razumom, pa tudi s svojim velikim srcem. Ko bi Amerika ne bila imela v teh letih predsednika Wilsona, igrala bi bila žalostno t in sramotno ulogo v največji zgodovini človeškega ro-( du, tako kakor jo igra zadnja leta, od kar so jo njegovi nasprotniki dobili v svoje roke. Ko Amerika danes ni drugega kakor angleška provincija, ko angleška vlada, pred vsem pa angleški kapital vlada tudi vse Združene države.
Wilson je bil veliki državnik in veliki mislec. Mož je imel veliki razum. Njegovih 14 točk, na podlagi katerih je vrgel Nemčijo, je naj krasne jši umotvor človeškega razuma. Sedaj tisoč let pa se bodo narodi še ozirali na te točke in jih skušali uvesti v svoje vsakdanje življenje.
Toda kot vsaki veliki mož je predsednik Wilson našel veliko sovražnikov. Posebno hud in velik nasprotnik njegov je bil kapitalizem in pa voditelji republikanske stranke, pred vsem senator Lodge. Ti njegovi nasprotniki in predvsem nasprotniki njegovega poštenja in njegove v,elike pravičnosti so ga pravzaprav ubili. On je 1.1919. padel kot žrtev teh svojih nasprotnikov. Ko je padel on, so oni zatriumfirali. Ko je padel Wilson zatriumfirala je tudi evropska sleparska diplomacija, ker dobili so proste roke, znebili so se moža, ki ni ničesar bolj sovražil kot nepoštenje in hi-navščino.
Predsednik Wilson je bil veren mož. Ko je sklical ono zgodovinsko zborovanje svojega kabineta, ko se je odločilo ali gre Amerika v boj ali ne, tedaj je pred sejo pokleknil rekoč: "Gospodje, ne vem, ali vi verujete v molitev ali ne. Jaz verujem. Zato prosim, molimo" in molil je.
Če pa kdo žaluje za predsednikom Wilsonom, moramo žalovati mi Slovenci. Ko bi bil ta mož ostal na krmilu vsaj nekoliko let še, Italija ne bi nikdar ne bila tako nesramno razkosala naše mile Slovenije. Wilson je bil velik prijatelj Slovencev. Kot mož pravičnosti, je videl kolika krivica se nam godi. Zato je to sovražil in zato se ni prav nič bal javno v mestu Rimu samem, v srcu Italije povedati celemu Italijanskemu narodu naravnost v oči, da dela krivico, ako krade zemljo in morje sosednemu narodu.
Zato smo zlasti Slovenci dolžni veliko hvaležnost temu možu. In še pozni rodovi bodo videli, kako velikega prijatelja smo imeli v tem možu.
Toda, zdi se, da je sedaj vse proti nam. Vsi naši nasprotniki triumfirajo nad nam, vsi naši prijatelji padajo. Nimamo ga na svetu več, ki bi se za nas zavzel, nas branil. Tako ie moral pasti tudi — Wilson.
Veliki Wilson, mi te pa ne bomo pozabili!
magaj hvaležno in ob priliki' T ~ "ruzini j , oVT - čakajte da se svet ma o oživi 1 AT) • u pi;ostora v 1,stu' hvaležnost tudi dejansL iz-< ^£	^	" ^
kazalo.
Opomnimo raj še tudi, da je društvo preskrbelo jako lepe darove za najlepše in naj-pomenljivejše maske. Zato Slovenci in Slovenke, kedo bo opravičen do prve nagrade?
Pripravljalni odbor.
-o-
Joliet, IU.
Statistika šolstva in drugih izobraževalnih zavodov ter prosvetnih ustanov kaže, da je mesto Joliet na višku tega razvoja. Statistika kaže, da so jo-lietske knjižnice posodile 217,731 knjig v zadnjem letu. Mestna knjižnica ima na razpolago nad 50 tisoč knjig. U-čni zavodi so dali v lanskem letu veliko število dijakov in dijakinj raznim univerzam, ker so v domaČih zavodih dokončali svoje študije.
Druga statistika kaže, da se je izdalo v mestu 921 poročnih licenc. Poulična železnica v našem mestu je imela nad šest milijonov potnikov. Rojstva so dosegla odstotno število 19.5. Za High School za dozidavo so porabili lansko leto $750,000. V tej šoli se je nahajalo 1900 dijakov. Smrtni slučaji so dosegli odstotno število 12.8. — V Americanization school, to so večerne šole je pohajalo nad 400 oseb. Uvoza je bilo lansko leto 4,676,042 tonov. Izvoza pa 2,337,876 tonov.
Lokalna "Match Factory" je največja obratujoča tovarna izmed devetih tovarn. V tej tovarni je zaposljenih mnogo Slovencev. V mestu je nekako 115 milj . cementiranih cest. Mesto lastuje 42 akrov raznovrstnih javnih parkov. V našem mestu se nahaja tudi največja izdelovalnica stenskih koledarjev na svetu. Poleg te se nahaja še mnogo druge industrije.
Tu je nekaj podatkov, ki bo marsikateremu rojaku v naselbini služilo v razne informacije.
Spomladi bodo pričeli gra
Bluff street. — Na ravno isti dan se je rodil tudi družini Mr. in Mrs. Leo Ivnik na N. Hickory street čvrst fantek. Obema družinama moje iskrene čestitke!
— Naš mladi Rude Skul se if zadnje čase proslavil pri Snort nem igran i u base bal pri "Indoor Base Bali/ On meče balo pri "Jolly Boysih." kateri so porazili pred kratkim "Triangle Atls." igralce z rezultatom 11. proti 10. Seveda zmagovalci so povečini že izkušeni igralci, vsi Slovenci.
Kdor se pa ne bo, mu bomo
pa ploh privezali na puklo in | Qdkar me ni bilo na ta kor-ga bo nosil do sv. Jurija po ner se je po širnem svetu mar_
22-tem bulevardu.	| sikaj predrugačilo. — Umrl
—	delavske razmere so vi je Lenin rdeči glavar vseh ko-Chicaskem mestu bolj sred- mUnistov, socialistov in dru-nje. Po mestu je dosti brezpo- Re take rde^e -^pode." _
. . . v	sn.°P1 na *>«ue j Tam na vzhodu naše dežele ie
Island prav.jo, da so zadnje p lašen sjj kontumac gp
^el-avce^ ?*,Iov,h za ce]o z ^ nataknili na-nedoločen cas. Naših rojakov	\\rnn i i j
ni mnogo brez dela.	!	WelI>	kd° ^
—	Pri društvu Marije Po- naJae- * „ „ magaj, 78. K. S. K. J., ki bo imelo svojo letno maškerad-no veselico v nedeljo dne 24,
"Šparmaistri" na Nemškem so imeli te dni svojo konferenco. Najvažnejše vprašanje, ki
. igralci, vs. Slovenci. februarja se dela s polno pa-	jpratanje k,
_':_Kra"k. Ru?S. ml- H"- Takih mask baj/se ni 'bi-| "" TJ^t^V^-
taki
bro poznan slovenski mesar- ]G na ski pomočnik, ki je do zadnjih dni bil zanosljen pri mesarju Gorsiču sedaj v službi pri rojaku Mr. Jakob Štruklju na North Broadway, ki ie pred kratkim otvoril mesnico.
nobeni
veselici.
bilo: zakai sem "ŠDaral ?" To vest prinaša časopisje za ša-
Well, we'll see who will get r a -	časopisje za
the price!	I lo' Asala_p_a ni za tlste- ki
—	Mrs. Martin Ivec, ki se ie nahajala že zadniih deset let v zavodu za slaboumne v Kankekee je umrla predzadnjo sredo. Prepeljana je bila domov v Joliet "a dom njenega moža na 1400 Cora street. Pokopana je bila na pokopališču sv. Jožefa. Na i počiva v miru in večna luč ji naj sveti!
—	Mr. John A. Težak se je nreselil iz njegovih dosedanjih prostorov na Indiano St., kier bo imel svoj pogrebni-ški zavod.
—	V četrtek dne 30. januarja se je moral podvreči operaciji naš dobroznani tenor solist in predsednik Slovenskega katoliškega pevskega in dramatičnega kluba "Joliet." Operiran je bil v vratu na tonsilisu v bolnišnici sv. Jožefa. Operacijo je krepko^"
— Društvo sv. Alojzija 47. K. S. K. J. pa se pridno pripravlja z vajami za igre, ki lih priredi v korist svoje dru-• štvene blagajne prihodnji me-
sec.
— V kratkem priredi tudi j Slovenska Čitalnica svojo prireditev, v korist svoje blaeai-ne. ker treba ie še marsikaj nabaviti za knjižnico in čital-i nico.
RAZNO.
JUGOSLAVIJA ALARMIRA. NA GLEDE POVRATA BOLGARSKEGA KRALJA.
so trdo delali vse živlienje, nekateri nad petdeset let in več hranili svoje borne zaslužke, si trgali od svojih lastnih ust, in sedaj jim je vojna in njene posledice vse vzela. Če kaj na svetu ubija ljubezen do dela. ca taki slučaji! * * *
Bodoči tast (svojemu bodočemu zetu ( : No, sedaj, moj dragi unnm. Ha bo konec ne-urr«v.?v, jn komedii. n,?d katerimi se zgraža čednost naše doline!"
Bodoči zet: "Seveda, se razume! Zaroka z vašo hčerio je bila moja zadnja komedija r
London. — Poroča se, da so! Prijatelj (prijatelju po dol-višji srbski krogi v Belgradu gi ločitvi, ob svidenju): "Poželo ogorčeni, ker je bolgar- vej, stara sablja, ali si sre-ska vlada dovolila povrat kra- cen . . . ?"
lju Ferdinandu KoburžanuJ Drugi: "Srečen? Ne! _
Slučaj pravi poročilo, zna za- i Poročen !"
plesti obe konflikt.
državi v vojaški
MEHIKANSKE VLADNE ČE-
prestal in se je že vrnil na^ TE PREMAGALE UPOR-
svoje delo.	„	NIKE'
— Mr. John Mutz ml. iz Mex»co City. — Zvezne me-North Nicholson streeta, je še hlkanske čete so po zadnjih
poročilih porazile upornike na dolgi črti in zavzele veliko mest in zasegli skoro vse vojni materijal upornikov. Vodja upornikov, De La Huerta
vedno pod zdravniškem nadzorstvom, ker se je prebil kapico na kolenu pri delu v tovarni "Joliet Macaroni Co.
jj*ivcii Ponesrečil se je že pred tremi	---------7 — — —^
d iti novo sirotišnico, ki bo na- meseci. Mr. Mutz je dobro po- je . .aje ves obuPan ušel na domestovala sedanjo "Guar- znan med rojaki radi svoje'	*	"	^ "
dian Angels Home," ki je pre- živahne aktivnosti zlasti pri napolnjena. Gradili jo bodo športnih igrah, blizu Plainfielda ceste. V ta —Mr. Blaž Kuglič iz Vine namen je že preskrbljena po- streeta, je priredil na svojem
domu za svoje sorodnike in znance "Radio party" zadnjo soboto večer. Bila je prijetna zabava za vse navzoče.
Poročevalec. -o
trebna zemlja, ki obsega do 100 akrov, katero se bo obdelovalo za korist sirotišnice. Vodstvo nove sirotišnice bo podeljeno čč. sestram sv. Frančiška, ki imajo v oskrbi tudi dosedanjo sirotišnico "Guardian Angels Home," pod vrhovnim nadziranjem prevz. chicaškega nadškofa Rt. Rev. G. W. Mundelein.
Max Smishberger bivši u-radnik "Joliet Citizen Brewery Co., ki je bil obsojen v eno letno ječo radi kršitve sodne prepovedi, ki je prepovedala izdelovati likerje in močnejše pijače, je bil te dni prijet v Rotter d am u na Nizozemskem. Zvezne oblasti ga zahtevajo nazaj v Joliet, kjer bo moral odsedeti kazen.
—- Policija je te dni prijela tri "tičke" radi male tatvi-
ladijo upornikov v Vera Cru-zu, tako poročajo sinočnja poročila.
-o-
REVOLUCIJA V RUSIJI.
London. — Iz Rige poročajo časnikarski poročevalci, da je v rdeči armadi izbruhnil u-por. Sovjetskemu režimu se je baje uprlo več rdečih divi-zij vojaštva, ki imajo zasede-
Chicago, 111. J ne strategične pozicije. Z u-________llti
— Te dni smo dobili tudi porniki sodelujejo tudi ukra-J Mnogo boljši vid in sluh ka v Chicago veliko snega. V jinske čete. Vojaštvo vodijo " pondeljek večer je medlo na izurjeni bivši carjevi častni-vso moč. Mlini v višavah so ki. Koliko je resnice na tem mleli celo noč in ga nam po- poročilu se še natančno ne ve. slali lahko rečemo polovico	-o-
"I. boerme smo napravili kupčijo!" Je rekel Pašič vrni vši se v Beligrad, ko sta si z Mussolinijem pokimala in za Slovenijo zglihala. — Če kje, se je uresničil pregovor: da je žlahta raztrgana plahta, v tem slučaju od strani naših bratov Srbov. Slovenija je menda evropska "gmajna." kolikor se jo kdo poželi, toliko si jo odreže in vzame. Žalostno a resnično!
Dober vid in sluh.
2e pred več nego 100 leti je opazil Callins, da imajo avstralski zamorci ostrejši vid in tanjši sluh, kakor mi Evropejci. Isto je ugotovil tudi svetovni potnik Pallas. Tas-manci, katerih potomci so že davno izumrli, so bili na glasu radi svojega vonja. Vohali so vodo na veliko daljavo.
preveč. Če si ga kdo želi mu — Detroit, Mich. — Sovra-ga vsaj polovico radi odsto- žniki farnih in privatnih šol, Pim°!	so začeli zopet aktivno delo-
— V soboto večer je zboro- vati. Poroča se, da so te dni valo dr. sv. Štefana 1. K. S. nasprotniki predložili pred-K. J. Na seji je bilo sprejetih logo, da se naj ustava države par novih članov. — V nede- v toliko spremeni, da bo ini-Ijo pa je zborovala družba ciativi dana svoboda za take sv. Mohorja in tudi tu je pri- slučaje, katere dosedaj zabra-stopilo več novih članov, kar njuje znana Farrierjeva poje znamenje, da katoliška dru- stava.
kor človek pa imajo gotove ptice. Sokol je znan po izbor-nem vohu. Med orli so tudi ptice, ki vidijo več kilometrov daleč. Pravijo, celo, da je vonj pri nekaterih tako čudovito razvit, da lahko dolo^ čijo, če je žival, katero so si izbrale za plen in ki leži na tleh, mrtva ali pa leži samo v nezavesti.
Nehvaležnost se največkrat pokaže dobroti; t. j. da svet je vedno rajši nehvaležen kot hvaležen.

. - • ■ ■ ■ . ' % * »....... —
T —— ™ — -
i
Ameriška Slovenka.
3Ž3
Farrell, Pa.
Prosim, da ponatisnete v nam priljubljenem listu Edinosti žalostno novico, ki se je dogodila tukaj dne 27. januarja na Dark avenue ob 5. uri zjutraj. Eksplodirala je plino-va cev in dve h i se so se v trenutku, ko se je eksplozija pripetila porušile. Pri tej nesre ci je našlo smi*t pet oseb. Štirje ponesrečenci so popolno •ma zgoreli. Ena mlada žena pa se je pri padcu tako nevarno poškodovala, da je v groznih bolečinah par ur pozneje umrla. Sedem oseb pa so težko ranjene pripeljali v bol nišnieo
Prizor je bil j ako strašan. Ljudje so skakali iz višjih nadstropij, da so si rešili življenje, a zraven so se nekateri hudo poškodovali. Eden izmed ponesrečencev pravijo da je že preminul v bolnišnici. Vzrok nesreče pravijo, da je družba, ki zalaga plin. Baje prehud pritisk je povzročil eksplozijo.
Ponesrečenci so različne narodnosti Hrvatje, Romunci in nekaj Angležev. S pozdravom
A. L.
z "gospodo"'na Lawndale.
Toda vsi taki naj si zapomnijo, da čitatelji lista Edinosti sami znajo za dobrote, ki jih deli s tem, ko se poteguje za čisto resnico in za pravico delavcev. Torej je do kraja nespametno, da bi M. S. iz naše naselbine delala ji nepotrebno reklamo. Zato svetujem tisti M. S. naj se ne vti-kuje drugikrat v stvari, katere ne razume. Sploh pa mi ne potrebujemo, da bi nas kaka rdečkarica odreševala po Prosveti. Se bomo že sami, če potreba.
Končno kličem v pozdrav vsem čitateljem lista Edinosti in listu pa želim, da bi skoraj postal dnevnik.
J. P.
za cerkev, ker tudi oni večkrat potrebujejo našo stran, mi pa socialistov nikoli, ker nič nimajo, da bi kaj pokazali narodu.
Torej kar nas je na katoliški strani držimo skupaj, pa bo vedno polna dvorana, kadar se kaj naredi. Nasprotnikov bo pa samo en par, tistih, ki pravijo, da ne potrebujejo cerkve.
S pozdravom do vseh čita-teljev Edinosti.
Jennie Okolish.
Indianapolis, Ind.
Upam, da tudi meni odstopite malo prostora v listu E-dinosti, sicer nimam poročati posebnih novic. Hočem le o-meniti, da nam je prišla v roke Prosveta štev. 22. z dne 26. januarja t. 1. nakar zagledamo dopis iz naše naselbine, (če se sploh sme tako šteti med dopise). Ko isto preberem do konca, smo takoj spoznali, da tisto natolcevanje ni bilo namenjeno kot dnevne novice iz naselbine, ali pa razmere o delavskih razmerah, pač pa naravnost napad na naš katoliški časnik, ali naravnost povedano oseba M. S., ki je nam dobroznana se ie pokazala, da ni še dovolj zrela za tako stvari. SnMh njena klobasarija ne zaslu ži odgovora. Odgovoriti ho-
Fredonia, Kans.
Medsebojno spoštovanje je lepa Čednost, kjer je ta, tam je tudi medsebojna ljubezen; in kjer sti obe tam je raj, tam so nebesa. Da se spoštujemo med seboj s tem pokažemo znak olikanosti in pravo krščansko ljubezen.
Toda ravno med nami Slovenci precej primanjkuje tega duha. In odkod to, zato, ker smo slišali naše stare A-merikance pripovedovati, da v Ameriki so vsi ljudje enaki itd. Kar je resnica. Toda, ko se pride pa do znanja, pa tudi v Ameriki prednjači tisti, ki več zna. Pravi Amerikanec spoštuje duhovnike in predpostavljene uradnike. Niso torej taki, kakor so naši socialisti, ki duhovne obrekujejo in govore: Češ delati naj gre, kakor moram jaz itd. Pri tem pa čisto nič ne pomisli, da je duhovnik študiral leta in leta.
Tako slišimo še danes kake neotesane socialiste : vsi smo glih in tako uče te vrste ljudje tudi svoje otroke. Kaj čuda, če ti otroci imajo potem tako malo spoštovanja celo do svojih lastnih starišev. Kako naj bodo drugačni, ki nimajo boljše vzgoje.
Zato rojaki učite svoje o-
no vodo. Tudi pri drugih krvavitvah sol prav dobro pomaga. — Za bljuvalno sredstvo je sol prav posebno priporočljiva. Pri vseh znakih zastrup-ljenja vzemi četrt do pol litra mlačne vode, raztopi notri dve do tri žličke soli in dajaj to tekočino bolniku piti. Prav gotovo m že po par Dožirkih začne Pljuvati m i črneče tako iz sebe strupeno snov. Ker je sol
navadno hitro pri rokah, je na^ ta način mogoče rešiti marsikaterega zastrupljenega.
Iz teh preizkušenih primerov vidimo, kako vsestransko koristna je sol. Treba si je le zapomniti, kdaj in kako jo je treba rabiti, da nam gotovo pomaga.
-o-
Rojaki podpirajte tiste trgov ce, ki oglašajo v vašem listu!
Smrtna nesreča v Vevčah.
V nedeljo dne 6. m. m., je bil v vevški papirnici pri napeljevanju žice ubit od električnega toka delavec Pavle Šubic. Bil je takoj mrtev im pomoč izključena.
-o-
Moža, ki pripoveduje samo lepe stvari o ženskah, ne s&ma-tra nobena za poznavalca žensk.
čem le toliko, kolikor se javnosti tiče, da ne bodo rojaki troke spoštovati predpostav-po drugih naselbinah mislili, ljene zlasti duhovnike, učite-da smo vsi rojaki v Indiana- 1 je in videli boste veliko raz-polisu taki, kot je ona doniš- liko med njimi. S tem, da jih niča Prosvete iz naše naselbi- vzgojimo v takem duhu bomo ne, ki napada delavski kato- dali tudi državi zveste držav-fiški list, ki se bori za pravi- ljane. Vesela jih bo država ce delavcev. Zato sem se na- narod in Bog. menila dati odgovor dopiso- S spoštovanjem do vseh val ki, ki se je, kakor ona mis-	Ivana Bambich.
Ji tako postavila s svojim na-	-o-
Padom na Edinost. Podobna	Barberton. O.
je, če ne drugače vsaj do pa- Da se ne bodo samo drugod meti oni milwauški Mici, ki hvalili in pošiljali nove na je svet rodila. Mica v Indiana- ročnike, naj kar prec povem polis ga bo menda pa odreši- pet novih jih Vam prilagam la. Smo res srečni tudi v In-J tu. Pa to je komaj začetek dianapolisu. Če ona že sama Drugič jih pošljem spet ka tega ne bo zmogla, ji bo to go-; kih pet. Potem pa še in še. Za tovo drage volje pomagala nove naročnike hodive okoli Prosveta, katere naloga je jaz in Mrs. Elizabeth Gerbec. zadnje čase napadati vse do-! Dne 1. marca, kakor že o-bro, vero, cerkev in duhovnike menjeno bo otroška igra. O-in sploh vse kar je božjegaJ troci že znajo skoro vse. V Mi znamo, da list Edinost je' igri je 15 otrok. 16. jih pa bo vsem takim trn v peti, pa sa- pelo. Ena bo govorila, tako mo zato, ker govori resnico in1 jih bo vse skupaj 32. se za pravico poteguje. Ni jim Mislim, da tako armado že
RAZNI NASVETI.
Zdravilna moč soli.
Sol, ki nam je postala v kuhinji neobhodno potrebna, u-porabljajo na razne načine tudi kot zdravilno sredstvo. Po opeklini nikoli ne nastajajo mehurji, če opečeno mesto prav dobro potreseš s soljo in jo pustiš nekaj časa ležati na njem. Tudi pri težavah v želodcu, ali če te gorečica peče, je sol uspešno zdravilo. Treba ti je le pol male žličke soli raztopiti v kozarcu mrzle vode in to jemati po požirkih.
—	Ako trpiš na zagati (zaprtju) ali na motenju prebave, moraš jemati več slane vode. V ta namen raztopi na četrt litra vode eno malo žličko soli in jemlji to po požirkih. Kdor sploh trpi na želodcu, naj pije vsako jutro na tešče kozarec slane vode. — Pri vnetju v vratu uporabljaj zmerno slano vodo za grgranje. Tudi Če od tega kaj po-žreš, ni škodljivo, kar se pa pri drugih sredstvih kaj lahko primeri. — Pri kašlju, hripa-vosti, vratnih ali nosnih ka-tarih je treba zavreti slano vodo (pest soli na liter vode) in sonaro vdihavati (inhalira-ti). Če trikrat na dan to napraviš, se ti gotovo zboljša.
—	Znana je tudi uporaba soli kot razkuževalno sredstvo.
—	Pri piku strupene žuželke ali pri kačjem piku priporočajo potresti rano s soljo. Ni se treba bati, ako v trenotku zelo peče in boli; učinek je naravnost čudovit. — Ako piči osa v ustih ali v žrelu (če je bila n. pr. skrita v sadju, je treba vzeti malo žličko nekoliko namočene soli in to zmes požreti. Oteklina in bolečina takoj ponehata, dasi je taka oteklina že .marsikoga zadušila. — Sol tudi ustavi, ako teče kri iz nosa; priporo^ čajo nosljati slano vodo. Krvavitev iz ranice, ki je nastala po izruvanem zobu, se kmalu ustavi, če izpiraš usta s sla-
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva —- premog — les — in vse kar spada ▼ prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
všeč, ker jim list Edinost čestokrat kako mastno pove, kako se "gospodje" na Lawndale iz slovenskih delavcev norca briiejo in jih vlečejo za ^os. (Seveda, kdor se jim da.) Edinost je že tisočem odprla oči, kajti Edinost je povedala, kako so si delili "gospodje" na Lawndale miljonski fond, ko ie pa ubogi štrajkar v West Virginiji in drugod prosil za malo pomoč, za svoje nedolžne otročiče, kaj so Jj™ odgovorili ? Nič ne damo, boljši da damo nekaj tisočakov Proletarcu, drugo pa hra-Jlmo in odščinavajmo, kadar b<> Potrebno. Štrajkar naj pa ?ara m dela, če hoče svojo 'iruzino preživeti. In ta Edi-vse to prinesla v jav-
i a VSe take stvari zve-aoaelavci, to je pa že res pre-
" rmslijo oni, ki vlečejo
velja priti pogledati, pa naj bo še tako trd, se bo gvišno zganil in šel pogledati na ta dan.
Po igri pa nastopijo maš-kare, ker bo to ravno pred-pustna sobota, bo ob tej priliki za vse dosti zabave. Ves dobiček bo šel za našo cerkev.
Samo to bi še rada omenila, da kar nas je katoličanov se radi udeležujmo katoliških prireditev, ne pa socialističnih — take velike ničle nikar ne bodimo. Imejmo kaj značaja v sebi in ponosa! Eni gredo vedno zmiraj na obe strani, ti bi radi hodili tako pot, da se ne bi nikomur zamerili. Toda to se pa ne da. Taki niso nikjer nič vpošteva-ni, ker niso zanesljivi na nobeni strani. Nasprotniki se ži-her udeležujejo in pomagajo
RADA BI ZVEDELA
za mojo teto Terezijo Kosmač rojena Jelovčan v Dolenji 2e-tini, 7. na Polanskem. Prosim, ako kdo izmed cenjenih Čita-teljev za njen naslov, naj mi naznani, zakar se že v naprej najlepše zahvaljujem. Mis
Frances Mohorič, P. O. Shra-bane, Box 18., Wash. Co., Pa.
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš po tovalni zastopnik Mr. Leo Mia dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tis kovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki na selbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov.

rti

NAGRADE
Mesec Februar je proglašen za mesec katoliška tiska, zato naj tekom tega časa vsak nekaj stori za katoliški tisek.
m —
tVJt £1
trg
r?
tka
rta
tra
r?
m
53
ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LE-TNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo krasen VOJAŠKI DALJNOGLED, ki je jako močan. Daljnogled je v lepi usnjati škatlji na jermenu, da se ga nosi na rameni. Je jako lep dar za vsakogar.
M
ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo KRASEN POZLAČEN KRI2, ki je 12 col in
pol visok in je pravi kras za vsako katoliško hišo. Zlati pride prav, ko pride duhovnik v hišo h bolnikom. Lepšega dara za krščansko hišo ni, kakor lep križ, ki človeka spominja na Križanega, ki je za nas trpel. Naj pride ta križ vsako slovensko katoliški hišo kot spomin, na agitacijo za list Edinost.
™ ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL LETNE NOVE
NAROČNIKE
dobi vsakdo lepo močno električno SVETILKO "FLASH LIGHT," ki je močno narejena in ima tudi močno baterijo. Ta luč je zelo pripravna za ponoči, kadar jo človek potrebuje. Zlasti je dobra za rudarje v rudnikih. Tudi to je lep spomin za vsakega.
ZA ENEGA NOVEGA NAROČNIKA ALI DVA POL-LETNA
dobi vsakdo lep žepninož in lepe ponikla-ne škarje, kakor vidite oba komada na tej sliki. ZA ENEGA POL-LETNEGA NAROČNIKA pa dobi vsakdo en žepni nož ali pa ene škarje, katero že si hoče izbrati.
Tako je razpisana za vsakega lepa nagrada. Rojaki sedaj pa na delo in pokažimo tekom teh dveh mesecev, ki sta določena za nabiranje novih naročnikov, kaj zmoremo, ako hočemo. Naj v tem času kaj stori sleherni naš naročnik za svoj katoliški list Edinost.

ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI ZA DESET POL-LETNIH NAROČNIKOV
bo dobil vsakdo po šest komadov žlic, večjih in malih, šest vilic, šest nožev in nož za maslo vse lepo ponikla-no, kakoršno ostanejo trajno. Vse je vložen v lepi baksi narejeni iz javorjeve-ga lesa. To bo krasen spomin, ki bo vas leta in leta spominjal, kdaj da ste agi-tirali za katoliški list Edinost.
Ta nagrada bo zlasti prav prišla za naše gospodinje. Tudi imate priliko da si nabavite lepe namizne stvari brezplačno.
EDIN
1849 WEST 22nd STREET,
S T
CHICAGO, ILLINOIS.

tJ RS
my


p

________





Sledovi medvedjih krempljev.
Pre vel P. Blanko Kavčič, O. F. M.
"Noče iti z nami, Feliks, noče iti, pa noče."
"Mene pa ravno to veseli, moj mali."
"O, vi ga ne poznate, Feliks. Na celem potovanju bi nas čuval bolje, kakor najbolj čuječi pes; on nikdar ne spi, ampak vedno stoji na straži."
"Kakor čujem bi ga ti potreboval na potu za čuvaja. A jaz bi ga poprej imenoval kačo, ki se neprestano plazi okrog naše vasi. Tudi ima zlobne oči, ta Indijanec; jaz mu ne zaupam, zato me veseli, da ne gre z nami."
"Povedal sem vam že njegove razloge, Feliks. Boji Marquette. Že v otročjih letih je moral očetu priseči,
ved" imenovanega, je imela svpj tehten vzrok. Medved je bil poganski Huren, na katerega niso imeli misijonarji ni-kakega upliva. Njegov oče praznoverni huronski poglavar, ga je že v zgodnji mladosti postil več dni in noči. Vsako jutro med tem postom ga je vprašal, je li se mu je sanjalo o kaki živali. Ko je deček po resnici zanikal, se je post nadaljeval, dokler ga ni slednjič mati, ki je videla svoje dete počasi giniti od lakote pregovorila, da je drugo jutro rekel očetu, da je videl v sanjah velikega medveda. Silno raz-veseljen oče je vzel s svojega vratu verižico medvedovih krempljev in jo položil na glavo svojega sinka, ter ga posvetil "velikemu medvedu." Od tega časa naj bi bil duh velikega medveda njegov varuh. Tudi ga je oče poučil, da bo ta duh le tedaj njegov zvesti varuh, ako priseže, da ne bo nikdar postal kristjan. Ta obred je napravil na dečka tolik utis, da se je odslej skrbno ogibal vsakemu misijonarju, kakor sovražniku njegovega duha — varuha. Imeli so ga tudi za potuhnjenega, sovražnega in nezanesljivega rdeče-kožca. V celi Kanadi je bil le eden, ki mu je zaupal — deček z imenom Pavel Guibeau, katerega smo ravnokar slišali tako toplo zagovarjati svojega prijatelja.
Komaj Pavel naredi kakih deset korakov zakliče za njim Latoupine: "Skrbi, da jutri odplove z flotilo!" Zdelo se mu je namreč, da je ravnokar v dečkovi glavi dozorel
se p.
da se ne bo nikdar pokristjanil in oče mu je tudi prepo-vedal prestopiti prag "črnosukneža." Res je, da je prazno-1 načrt kako bl's^je^
veren Al, ga pa moremo zaradi tega obsojati? Zadnjič,, klepa. In res, zadel je popolnoma njegove misli. "Ako ga sem slišal pripovedovat p. Marqette, da je bilo potrebno ne boš videl, da se je odpeljal, zvezal mu bom roke in no-
stoletja, predno so se spreobrnili vsi Francozi. Dajte ubogim Indijancem časa, časa tudi "Rdečemu Medvedu." Jaz nasprotno sem priččakoval za trdno, da ga bo to potovanje približalo patru in da bo ravno to začetek njegovega spfeobrnenja."
"2e prav, Pavel, on je tvoj prijatelj in te občudujem, kako toplo ga zagovarjaš; vendar ti povem še enkrat, da me veseli, da "Rdeči Medved" noče iti z nami."
"To boste gotovo še pred koncem potovanja obžalovali."
"Tudi mogoče; — a sedaj prostor, dečko! Predno se bo znoČilo, moram ta čoln dokončati in ga preizkusiti."
"A]i yarn morem pomagati ?"
"Seveda mi lahko pomagaš. To jutro odvesla ottavsko čolničevje v Quebek in pomagal mi boš najbolje, ako pre-skrbiš za "Medveda" v kakem čolnu prostor in mu naročiš, naj v Quebeku ostane."
"Zato ne potrebuje nikakoršne pomoči. Celo uro sva se pogovarjala o tem. Povedal mi je, da namerava oditi ž njimi, ter da ga nobena sila ne more odvrniti od tega sklepa."
"Potem te prosim le eno: nikar ne zadržuj Indijanca. Pusti ga oditi v Quebek, mi bomo pa, kakor upam, odplu-li jutri v nasprotno smer."
Deček umolkne in gleda, kako njegov tovariš popravlja strani čolna iz brezovega lubja. A njegove misli so bile
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Vipavi, v Budonjah, na Slapu, v Vrh pol ju, Gočah, v Št. Vidu, v sv. Križu-Cesta, v Selu, v Poddragi in v Gaberjah. To nekulturno divjanje se vrši v trenutku, ko potujeta Pašič in Ninčič na podpis sporazuma in ko proslavlja časopisje cele Italije odkritosrčno(!) prijateljstvo med Jugoslovani in Italijani.
Prej ste uničili slovenske in hrvatske šole, vrgli na cesto sodnike in uradnike naše krvi, sedaj davite in ubijate kulturno življenje hrvatskega in slovenskega naroda v Italiji.
Ali imenujete vi to sporazum? Ali je to prijateljstvo? To je izzivanie, to je sovraštvo. to je vojska!
Nikdar ne bomo priznali sporazuma, ki je zidan na solzah, na brezmejnem zatiranju in tlačeniu naših krvnih bratov v Italiji.
Vpijemo na ves glas, da ču-jejo našo slovesno izjavo Mussolini, Pašič. Ninčič. da jo Ču-je vsa italijanska javnost in
v Velikovcu konzistorialni svetnik in nazadnje župnik na Golšovem. V mašnika je bil posvečen leta 1884. Služboval je na raznih farah. N. p. v miru!
-o-
Msgr. Ivan Goszl
je umrl te dni v Zagrebu. Kanonik Goszl je bil župnik pri sv. Mariji od leta 1916. Umrl je v starosti 74. let. Blag- ma spomin!
ge. ter ga oddal krščanskim Ottavom, da ga kot ujetnika odpeljejo v Quebek."
Ko se Pavel obrne, je ravno še ujel smeljaj na Latou- __________
pinevem obrazu, s katerim je izrekel to grožnjo. Pogumni vsa Evropa:
Francoz je namreč vkljub temu, da je mrzil Hurona, bil Slovenski in hrvatski narod
vendar le zvest prijatelj Pavlov. Ta je pa tudi takoj s'poz-| bosta de1a,a z vsemi svojimi
nal, kako mora umeti njegovo grožnjo, zato šegavo — ša-! močmi na to- da se tak sn°'
1 j i v o odgovori: "Ako ne bo odšel, bom zelovesel, ker sem1 r?.zu5? med.Tta!V°.in J«*™1*-trdno nwnripan j„	v.. . .	, .. j vijo cimnre.i vmči in pokonlie.
Ijenje.	' kpr * to moralna dolžnost
1 vsakega poštenega in značaj-
inj nega naroda na svetu."
-o-
"Prvi dan ga utopim," zagrozi Latoupine glasno pri tem maže s smolo razpoko na čolnu.
"P. Marquette ga hoče imeti s seboj," odgovori Pavelj	Umrl
in nazaj gre de skoraj nevede pride zopet k svojemu prija- v Golšovem nri Žihnoljah na telju.
"Hočeš reči, da mu bo dovolil, ker mu že celi mesec ne daš miru."
Nesreča na morju.
Ko je te dni razsajal vihar na morju, je bilo 16 Špancev v jadrnici na visokem Sredozemskem morju. Vihar je preobrnil ladjo, ki jo je našel drugi dan mimovozeč parnik. Španjolci so našli v morju grob.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. Ill
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ 1A. KL1UČAVNIC IN STEKLA
Naibalise delo naintžie zrne
Prevzamem harvanic hiš zuna>
in znotrai. uokladam stenski-oanir.
r
ZASTONJ
Koroškem veleč. g. Simon Čemer, bivši mnogoletni dekan
"Ponavljam, gospod Latoupine, kar sem rekel, za patra je neobhodno potrebno, da Indijanec gre z nami."
"Potem menda upa, da bo pogana spreobrnil."
"Deloma to, ali on tudi potrebuje Medveda za varuha. Vsak Indijanec v vasi pravi, da se ne bomo vrnili nikdar več. P. Marquette misli, da bi bilo dobro, ako bi imel koga za ogleduha."
"No, potem bo pa v resnici naš pes čuvaj, kakor sem
j v	..	-	- ~ ------------- že poprej rekel." V gorečnosti s katero ie PavpI hranil svn
pn rdečem pruatelju, katerega bo moral kmalu zapustiti, jega prijatelja je šel vedno bo j nazaj*Coinu neZbi7o-Lad.jevje kak.h trideset čolnov je imelo še ta dan odpluti [ gledal pod noge. kam stopa, ter nadaljuje: "Rdeči Medved" v Quebek Ah m b, b, o mogoče, da bi Indijanca zadržal,' pa ne bo ne naš pes. ne naš ogleduh. ker gre da, es v Oue-dokler ne b, coin, odpluh? Na enkrat se mu obraz razjas-j bek. Reke. mi je. da gre in kofikor ga poznam sem ^pri-
SLOVENSKA RESTAVRACIJA.
1385 E. 55th Street.
CLEVELAND, O.
Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče.
I
i
dobite lepi stenski ko- I ledar, na katerem so t o-značeni cerkveni in dr- | žavni prazniki, posli | svetniki celega leta itd. |
Naročite si ga takoj, I predno nam zaloga po- t ide. Pošljite samo 5c. ( za poštnino. Naslov:
i
EDINOST 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
I
i i
i
C
i i
dokler ne bi
ni. S prijaznim "dobro jutro" in uljudnim poklonom hitro zapusti obrežje jezera.
Francozu, ki je popravljal čoln, je bilo ime Feliks Latoupine. Bil je eden izmed šesterih mož, ki so nameravali prihodnje jutro nastopiti potovanje, da bi pregledali in staremu svetu odkrili dežele in reke, ki so na zapadu Velikih jezer. Bil je mož srednje postave, polnega okroglega obraza, temnih oči in trdih črnih las. Čeprav je bil Latoupine že več let vojak na gornjem St. Laurencu, ter poprej večkrat lovil po ravninah Illinoja, vendar ni na njegovo dušo pogubno uplivalo divje življenje po šotorih. Sredi med podivjanimi tovariši je ohranil svoje srce nepokvarjeno. Vajen težav divjine, poznavaje vse vodne ceste dežele, udeleževal se je vseh podjetij za občni blagor domovine predrzno, zvesto in veselo. Bil je koristen in prijeten družabnik.
Njegova nenaklonjenost do Indijanca, "Rdeči Med-
ean, da bo mož beseda."
"Zlodja!" zavpije Latoupine, "zdaj pa imam smolo!" V svoji gorečnosti za prijateljevo čast ni Pavel niti zapazil, da je prevrnil lesen lonec v katerem je bila raztopljena smola in jo razlil.
"Oprostite!" zakliče deček prestrašen, "nisem videl lonca."
"Oprostil ti bom, ako pustiš iti Hurona svojim potom, posebno pa še, ker bom potem gotov, da je odnesel s seboj svoje vražje medvedje kremplje. Zdi se mi, da tudi ti že vrjameš na varovalno moč teh krempljev. Ako jih boš nosil tudi ti s seboj, me bo to samo utrdilo v mislih, da si tudi ti že poln praznoverja."
*
*
+ + + + + + + + + + * +
Anton Zbašnik
JAVNI NOTAR,
soba 206 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj.
+ + + + * *


IZRAZITE SE
Najbo kakoršnakoli prilolnost — ob rojstvu — smrti — veselju	i
—■žalosti — ali karkoli, najlepSe se izrate s cvetlicami.	!
Pri nas dobite najlepše "pulelce" za ženitovanja. — Za smrtne slu-	!
cajc dobite pri nas najlepše vence.	|
Cvetlice poiiljamo tudi v druge kraje. Naročite lahko po telefonu ali brzojavu.
FRANK JINDRICH Jr.
FLORIST AND DECORATOR
2127 W. 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Phone CANAL 1787
POZOR DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI! 1
Slavnim društvam v Chicago in okolici naznanjam da
imam na razpolago izvrsten "PICNIC GROVE" z mo- Z
derno plesno dvorano, za razne piknike in veselice. $
Ako ste se odločili prirediti piknik na deželi sporočite £
mi ali pa osebno pridite, da se vam da in prestor zago- *
tovi Pozneje bo "Grove" oddan in morda ne boste imeli prilike.
POSAMEZNIKOM, ki žele v vročih poletnih dneh počitnic na dezeh, naznanjam, da bolj lepega in pripravnega kraja je težko dobiti. Pri meni dobite sobo sta- -2ov«£,je,»hra5° in vse* Mimo te*a kraja teče velika re- £ -1 uX • - goste imam na razpolago čolne. Kdor Q rad riban ima najlepšo zabavo. Prihodnje vaše po- S citnice preživite v tem lepem prijaznem letovišču. Semkaj se pride z Northwestern železnico. Z Automo-bilom pa iz Chicage po Lake street skozi Elgin in Algonquin 111. Cesta je tlakovana vseskozi. Za vse zadeve pišite ali pa osebno pridite na:	I
Anton Mladij H
Letovišče in Reitavracija.
RIVER ROAD
AKO STE TUDI V?
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na „ pomlad je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za ffij pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo lil za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere IU je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! :
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka gj Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), po-|| slala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York ^ itd- kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so s* mnogi javno zahvalili za točno po^ strežbo! —
FRANK SUHADOLNIK
6107 —. St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio.
Je zastopnik listov Edinost in Ave Maria. — V za-
Iogi
ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni.
Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria pojdite h njemu; ki jih ima v zalogi.
VARČEN NAROD
Pošiljanje denaija.

ALGONQUIN, ILL.
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto gft brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med naj-gg nižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
70 — 9th AVE.f	NEW YORK. N. Y.
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Am'il
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE.
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE sa parobrodne družbe za v Jugoslavia in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za priseljence, ter poiiljamo d mm v staro domovino najceneje in naP** treje.