Štev. 29. PoStitfna platana v gotovini. XF Lfublfžmi, pon^deifetr, 6. februarja 1922. Leto IL ib «ra«t!',5t»s i *► rt««*1 <•***> tt*» s — ism^ott «rcfiništvč tt*» 33 — tafttoB «* falzifikacija« priznava indirektno »Jutro«' ramo v svojem »avtentičnem (od kdaj ima 8* Ribnikar to čast?) pojasnilu o proračunskih postavkah socialne politike«, ker so n.a strani 96 proračuna ministrstva za socialno politiko redni izdatki za Srbijo in vrno goro navedeni v višini 383,773.965 dinarjev, to je (če ne upoštevamo decimalk) natančno 1 milijarda 332 milijonov kron, za Prečanske dežele pa v višini 113,300.865 kron. V tej vsoti pod rubriko Srbija in prna gora so res zapopadeni tudi nekateri izdatki za prečanske kraje, zlasti invalidske podpore, ki znašajo za celi »prek« skupno le 63,688.864 din. Ker mi je to v govoru izpadlo, je bilo Jutro brez dvoma Upravičeno na to opozoriti in zahtevati, da Bvoje navedbe vtoliko popravim. To bi pa tudi brez očitka »falzifikacije« radevolje storil, ker pač nimam razloga iskati dokazov za sv Oj e traive v netočnih podatkih in ker tudi nisem tako uverjen v svojo nezmotljivost, da si ne bi upal priznati in popraviti morebitne napake, in to tem manj, kadar navajam številke samo po spominu. Toda, po mojem mnenju ne gre v na-ram slučaju toliko za popolno točnost šte-vilk kot za resničnost inojih trditev, da ge T Srbiji neprimerno slabše gospodari kot PH nas in da smo mi »prečam« pri državnih izdatkih močno prikrajšani, V tem pogledu pa se mi zdi, da govorijo ravno Štefke, na katere se Jutro sklicuje z a mojo trditev. Ako namreč primerjamo vsoto rednih invalidskih podpor za Srbijo in Orno goro (tu znašajo te podpore 224,686.8-12 Din) ter enih za invalide v prečanskih pokrajinah (ta vsota znaša, kakor že omenjeno, 63 milijonov 688.864 Din) tedaj vidimo, da dobe invalidi v Srbiji in Črni gori približno tri-inpolkrat toliko podpor kot njihovi tovariši v »preku«. Jutro navaja v tem pogledu sicer čisto točne podatke, koliko dobimo Bii iz državne blagajne, vendar ni iz njih nič razvidno, ker pozablja (namenoma?) Povedati iztočasno tudi, koliko dobita Srbija in Črna gora. Že iz tega zgleda se jasno vidi, da točne številke niso še vse, pa tudi če si sicer nekoliko pobližje ogledamo mojo >lalzifikacijo« vidimo, da je za resničnost mojih trditev brez bistvene važnosti. Jaz sem navajal samo številke glede redni h izdatkov ministrstva za eocialno politiko, nisem pa omenjal izrednih izdatkov, Pri katerih je razlika med Srbijo in Črno Koro na eni, ter prečanskimi pokrajinami ha drugi strani tudi znatna (Srbija in Črna Kora dobi 39,065, 275 dim, prečanske debele pa 51,788.272 uron, razlika je torej 26,368.-57 din. ali 105,473.028 kron). To jhojih navedbah na shodu bi dobili Srbija in črna gora okroglo 1 milijardo in 220 milijonov kron več kot prečanske pokrajine, ako odštejemo od tega izdatek za invalidske podpore prečanom (63,688.864 din.), kakor to »Jutro« pravilno zahteva, Prištejemo pa razliko pri izrednih izdatkih v znesku 26,368.257 din. (»Ju-trov« »avtentični« razlagalec drž. proračuna je to razliko enostavno prezrl ali zamolčal), tedaj se končna razlika med izdatki za Srbijo in Črno goro ter >pre-kom« spremeni za 37,320.667 din. ali 139 mil. 282.428 K ter znaša okroglo 1 milijardo 81 milijonov krom Mislim torej, da ju komaj vredno dveh tiskanih vrstic, a katerimi bi se moja »falzifikacija« popravila ter bi se povedalo, da Srbija ali Crna ne dobita 1 milijardo 220 milijonov več kot prečanski kraji, temveč le 1 milijardo 81 milijonov. Če bi se dala ta milijarda kako izpolemizirati, potem bi človek še razumel ves vrišč in grožnje s korobačem, tako je pa šlo očividao samo zato, da se oslabi pravilni vtis mojih navedb. Zato se je »Jutro« ooesilo na ta bistveno brezpomembni lapsus ter hoče na ta način prikriti bridko resnico, katere pa ljudem kmalu ne bo več treba dokazovati s številkami, ker jo pač vse preveč čutijo v svojem žepu. Glede ostalih zneskov, ki so v proračunu predvideni za prečanske pokrajine v poglavju za Srbijo in Črno goro, pa naj mi bo dovoljeno čisto kratko pripomniti: Tu tepe demokrate njihov centralizem sam. »Clara pada, boni amici-t, to je naše načelo in predvsem to hočemo, dobro vedoč, da bo ravno to največ pripomoglo k našemu zbližanju s Srbi. Res je v poglav- ju za Srbijo in Črno goro več manjših postavk, katerih smo lahko deležni tudi mi prečani v večji ali manjši meri. Izkušnja pa opravičuje našo bojazen, da bomo od tega le majo dobili. Ako se demokratom ne bi tako strašno mudilo centralizirati posamezne oddelke socialne politike, bi danes jasno vedeli, pri čem smo in izključeno bi bilo, da bi iz istih številk vsakdo nekaj drugega čital. Moji podatki o slabem gospodarstvu v naši državi, zlasti pa v Srbiji, ne potrebujejo pojasnila in »Jutrovk ugovori v tem pogledu ne odgovora. Njihova zavi-tost je preočita, da bi jo bilo treba šele pojasnjevati in odkrivati. Rim, 5. fobr. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne in ob 4. uri popoldne se je zopet dvigpil iz konklava črn dim, znamenje, da obe volitvi še nista bili uspešni. iMpraon prot! feEmHisIsfam. &l&sSf!$ v zaporih* B e 1 g r a d , 1. februarja 1922. Razprave proti komunistom pred bel-grajskim sodiščem postajajo, po izpovedih obtožencev in prič zelo zanimive. Obtoženci povečini zanikajo krivdo in doprinašajo zato dokazila. Izjave, ki so jih dali v preiskavi preklicujejo ,ker so jih dali pod vtisom batin in drugovrstnih muk. Kakor poročajo današnji listi, je neka ženska izpovedala naravnost neverjetne reči glede izsiljevanja izjav. Tla ječe so bila krvava, kri je pritekla do vrat njene celice. Kričanje, stokanje in jok obtožencev je bilo čuti vsak dan. Ako je to res, potem je dolžnost ministra pravde in policije, da zabrišeta ta madež in tiste, ki so to lumparijo povzročili, uaženeta s korobačem iz službe v zapor. Čast naroda in ugled države zahteva tu resnega obračuna z lopovi, ki nasilnim potom potvarjajo resnico. Ne nasi- I r Ije, temveč pravica je temelj države! Belgrad, 4. februarja. Danes je bil zaslišan zadnji obtoženec dijak Sava Nikolič, ki priznava, da je prejel od Stejiča bombe, toda le v shrambo. Obtoženec trdi, da so ga v preiskovalnem zaporu prisilili do podpisa izjav ,katerih ni nikoli podal. Nato so zaslišali več obrambnih prič, ki so ugodno izpovedale za obtožence čopiča, Trebinjca in Filipiča, ki se je nahajal dne 26. januarja 1921 v Belgradu in se torej ni niogel udeležiti komunističnega sestanka v Novem Kadu ,kot navaja obtožnica. Nato so bili prebrani razni akti, zlasti o tem, kako je na seji konstituante dne 28. januarja nakrat ugasnila luč. Belgrad, 4. februarja. Uprava mesta Belgrad demontira vesti o batinanju in mučenju komunističnih obtožencev v bel-grajskih zaporih. IfraHilBMl se na dajo podtopioill". Belgrad, 6. febr. (Izv.) Voni minister je na vprašanje poslanca H o h n j e c a, kaj misli ukremti glede Wrang1ovcev, ki služijo kot obmejne čele, odgovoril, da je bilo na italijanski in nemški meji tihotapstvo zelo razširjeno. Odkar pa $!uži)*o tam \Vran-g!cvci je že skoraj popolnoma ponehalo, ker so Wranglovci zelo dobri vojaki in se ne ds.jo podkupovati. Slanica ielSIS radar!« popolna. Podictia zapiralo tktediite za živite. Mosty, 3. februarja. Okrožna rudarska konferenca v Mostyh je dognala, da so nekatera podjetja, hoteč streti odpor stavku-jočih, zaprla skladišča za živila. Rudarji so zato pozvali okrožni rudarski urad v Mostyh, naj o tem nasilju takoj obvesti vlado, ker bedo sicer segii po represalijah in odpoklicali z dela še tiste tovariše, ki opravljajo varnostno službo po rudokopih. Vsega skupaj stavka od 150.000 135.006 rudarjev. Prag#, 4. febr. Po poročilu »Češkega Slova« so lastniki zapadno-čeških predilnic odoovedali kolektivne pogodbe, kar tiče plali, zahtevajoč 15 odstotkov znižanja plač, po čenuir bi bilo prizadetih 59.000 delavcev. Centralni odbor strokovnih organizacij rudarjev in plavžarjev pa je izdal svojim elanom razglas, v katerem zahtevajo nevtralnost uradniškega osobja pri bodočem šfrajku in da naj vrše le rudniško-policijzke predpise. 1 h t Fra lignit Bnst L Mostar, 6. febr. (Izv.) Včeraj se je tukaj vršil pogreb poslanca Fra Didaka Buntiča, ki je umrl dne 3. t. m. v starosti 51. let. Pogreba se je udeležila ogromna množica __________ ____---...... ,____| d -1 imm-~ Brittna tajno#’. Povest iz irske zgodovine. Prevol M. (Dalje.) ljudstva. Ob grobu je govorilo več govornikov. Pokojnik je bil voditelj Pučke stranke ra Hercegovino ter je vsled svojega neumornega delovanja užival med revnim dstvom veliko zaupanje. Brez dela. Zadnji petek je razglasil predsednik Narodne skupščine ob koncu seje, da bo naslednja seja šele dne 16. febr. Zakaj pa dobijo državni očetje sedaj naenkrat 14 dni počitnic? Niti državnih niti srbskih praznikov ni prihodnjih 14 dni, ki bi po dosedanjem običaju opravičevali brezdel-nost naših zakonotvorcev. Počitnice so posledica hude notranje bolezni našega bel-graiskega parlamenta: nesposobnosti in lenobe. Predsednik narodne skupščine tre-not, o nima nobenega predloga in predmeta na razpolago, ki bi ga mogel postaviti na dnevni red skupščine. Lahko rečemo, da 90 odstotkov sedanjih poslancev sploh ni sposobno za resno zakonodavno delo. Cele stranke imajo v. vladi, ki sploh nimajo ni enega sposobnega človeka za zakonodajo, n. pr. samostoj-neži. V drugih parlamentih, ki bolehajo vsi na isti bolezni, imajo vsaj na razpolago v centralah dobro uradništvo, ki izdeluje skupščinam zakonske predloge, tako da poslanci na njih izvršujejo le svoje korekture. Sedanje belgrajsko uradništvo je seveda še nesposobnešje nego večina poslancev samih in za to nastopajo v našem parlamentu periode, da njegov predsednik nima nobenega zakonskega predloga za pretres. Priznano dejstvo je, da vsi parlamenti z občnim pravom glasa niso usposobljeni za zakonodajno delo. Zato se je začelo v vseh evropskih državah gibanje, da se ustvariva vsaj dva, ako ne več, koor* dirana zakonodajna parlamenta, eden politični, drugi soc.-gospodarski; v prvem bi sedeli politiki, v drugem sociologi in ekonomi po znanju in zvanju. Naša stranka je ta dualizem v ustavni debati predlagala, seveda pred ljudmi, ki so v izobrazbi še za dobrih 30 let zaostali, zato tudi brez uspeha. Druga bolezen našega belgrajskega parlamenta je lenoba sedanjih vladnih strank. Poslanci vladne večine ne prihajajo ne v odbore, ne na seje, no na druga posvetovanja. Njihov zadatek je, da skrbijo za svoj lastni jaz. Verižijo, posredujejo, kupujejo, prodajajo. To je družba materialistična, egoistična, brez zanimanja in razumevanja za splošne koristi. Ako prideš v naš parlament, naenkrat vidiš nizek nivo sedanje parlamentarne večine. Zakono-dajci zbijajo šale kot v beznicah, se norčujejo drug iz drugega, vsak resen govor je* njihovemu intelektu in njihovemu razpoloženju največja muka. Na vladi in njeni večini je, da skrbi parlamentu za delo. Pri nas se za to delo ne poskrbi, razlogi so nesposobnost in lenoba. Ta bolezen se moro ozdraviti samo po ljudstvu. Samo ljudska nevolja lahko očisti tako ozračje. Ne mislimo na volitve, že prej se lahko izvrši del posla. Če vidimo narodnega poslanca iz vladne večine sedaj po gostilnah, vlakih, domačih hišah itd. posedati in politizirati, napotimo tega centralista v Belgrad, kjer parlament nima zakonskega predloga, o katerem bi ee lahko posvetoval. Ali vladne večine res ni sram njene lenobe- in nesposobnosti? Vsak naročnik naj pridobi vsaj nova! ■ 23 R. V trenutku je stala lestva pri oknu, in mlad dečko je hitel po njej proti oknu. Pa duhovnik ga je s svojimi močnimi rokami postavil hitro na tla in že v naslednjem trenutku skočil sam skoz okno. Preteklo jo nekaj minut, nestrpno so čakali navzoči, kaj bo. Slišalo se je samo prasketanje ognja in sikanje vode. Na drugem koncu hiše se Je zopet vzdignil mogočen plamen in v groznem žaru razsvetlil črne oblake, ki so pl#* vali prek hiše. »Na drugo stran z brizgalko!« je kričal Hugo Peadock in njegove močne roke so potegnile voz čez dvorišče na vrt, da se še od te strani obrani razširjanje plamena. »Prihaia, ima jo! Hvala Bogu!« se je čulo iz sto grl. Hugo Peadock jo pogledal in njegove oči so se zaiskrile. Ravnokar je stopil pater Fitz-Roy s svojo materjo v naročju na lestvo. Nekateri so stegnili roke, da bi mu breme odvzeli, a ni je dal. Močan človek kakor je bii, je šel z dragim mu bremenom, kot bi nesel dete. »S« ji je kaj zgodilo?« so mu klicali nasproti. Mati je ležala v sinovem naročju, kakor brez življenja. »O Bog, midva je,« je zašepetalo nekaj žensk in so si s predpasniki obrisale sohe. Drenjal* so m okoli župnika. »Pustit* me, ljudje božji,« je prosil t«. »Tukaj ne more nihče pomagati.« Nesel je svojo mater v ubožnico. O življenju ni bilo nobenega znamenja, nobene sledi več. Najsi si je še tako prizadeval, ni se mu posrečilo, da bi njegovo uho ujelo kak utrip srca, kak dih tihih pr s. Mati Ana je bila mrtva, zadušil jo je dim. Župnik je padel na kolena, skril »voj obraz na drage prsi ljubljene matere in jokal kot otrok. Molil je dolgo. Ko ee je vrnil zopet na pogorišče, so goreli in se kadili še zadnji ostanki. Hiša, v kateri je preživel svojo mladost, hiša, kjer je imel shranjeno vse svoje imetje, ja postala groblje, kup žerjavice in pepela. »Go.pod je dal, Gospod je vzel. Bodi češčeno Njegovo ime!« je govoril s pobožno potrpežljivostjo Joba. Hugo Peadock se je s svojo brizgalko odpeljal, ker je ena zadostovala in gospodarska poslopja tudi niso bila več v ne* varnosti. »To je treba preiskati,« je dejal žalosten. »Da je nekdo zažgal, o tem ni dvoma! Takoj jutri pošijem po sodnika.« To jo tudi storil in sodnik William Harting je prišel na kraj nesreče. Ginjen je stal na pogorišču in premišljeval nesrečo, v katero je že drugič padla nedolžna in občespoštovana družina. Prepričan je bil, da je to delo skritega sovražnika. Obiskal jo župnika v Patricijevi hiši, mu stisnil desnico v znamenje n a jpri sr finejšega sočutja in je dolgo časa govoril #, njim. »Včeraj ste torej odpustili hlapca i»< Strm a. ___ _^.twcn nww.n - —«r»i, iiwMWMMHHMMH|WMMMWMI Sfaoha IdcznlCirJco » Heaičlri. Berlin, 4. februarja. Prometno ministrstvo sporoča, da se ua tozadevni oklic sindikata koaliranih železničarjev posebno strojevodje vračajo na delo. Berlin, 4. februarja. Kakor se dozns-va s pristojnih mest, se pogajanja med vlado in železničarji ne bodo nadaljevala, ker so se ponekod vršili nemiri in sabotaža. IZPRAZNITEV DALMACIJE, Belgrad, 6, febr, (Izv.) Pokrajinski namestnik za Dalmacijo je konferiral z zunanjim ministrom dr, Ninčičem in našim konzulom v Rimu dr. Angjelinovičem, ki se nahaja v Belgradu, o izpraznitvi III, zone in drugih zadev zasedenega ozemlfa. MAŽARSKA STRANKA V JUGOSLAVIJI. Novi Ssd, 6. febr. (Izv.) Mažari iz Vojvodine so ustanovili samostojno mažarsko stranko, ki ne bo simpatizirala z nobeno obsto,ečih strank. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 6. febr. (Izv.) Kurzi današnje predborze: Pesta 46.50, Berlin 152, Italija 14.10, London 1312—1315, New York 300— 303, Pariz 25.45—25.60. Praga 590, Dunaj 3.95, Ziirich 60, Ziirich, 6, febr, (Izv ) Kurzi na današnji predborzi; Berlin 255, Holandsko 190, New York 510, London 22.06, Pariz 42.80, Itali,a 23.85, Praga 9.92, Budimpešta 0.775, Zagreb 1.70 (se je dvignil), Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstr, krone 0.09. Dunaj, 6. febr. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 25.25. ffolitičn! dogodki -f- Dve hrvatski politiki. Pod tem naslovom ie priobčil dr. Josip Andric v osje-ški »Hrvatski Obrani: članek, v katerem ugotavlja, da obstojata danes na Hrvat-skem dve politiki. Eno zastopa Hrvatski blok. To je politika najzagrizenejšega pra-vaštva, ki mu je določil Radičev realizem obliko in cilj v mali Hrvatski. Drugo politiko rodi Hrvatska pučka stranka, ki sicer tudi zastopa hrvatstvo, toda to ne omejeno V obliki male Hrvatske, ampak kot narodno misel, obsegajočo vse Hrvate. To mi3ei je spojila pttčka stranka s krščanskim socializmom. Danes ima večjo privlačno silo do nas blokaška politika, ki pomenja obenem ogromen liberalni naval, kakoršne-ga Hrvatska še ni videla. Bodočnost pa je nedvomno prisojena politiki Hrvatske pu-čke stranke, ker bo hrvatski narod z b'o-kaško politiko doživel eno svojih največ- razočaranj in se bo potem tem iskrenejše oklenil rešilne vsehrvatske misli, oplojene s krščanskosocialno idejo. 4- Vendar edini. Neki sarajevski list poroča: Neki tukajšnji Srb se je obrnil na finančno ministrstvo v Belgradu s prošnjo, da bi mu zamenjali denar za sina študenta, ki obiskuje šolo v Parizu, po državnem kurzu. Toda v ministrstvu so prošnjo sarajevskega Srba zavrnili z opazko, da dotič-na naredba velja samo za dijake iz Srbije. Torej tudi bosanski Srb v Belgradu nima veljave. — Komunisti, proti katerim se tačas vrli razprava v Belgradu, so skoraj izključno Srbi. Kljub temu so jih v ječi pretepali in mučili kakor zadnjega hrvat-skega seljaka iz Djakovščine. Torej smo pod sedanjim batinskim režimom ipak vsi enaki. — Pa še ob drugih prilikah se kaže narodno edin3tvo SHS. Ze zadnjič smo zabeležili, kako enodušno so se našli vsi špekulanti brez razlike strank, ko je šlo za zagrebško borzo. Prejšnjo nedeljo so pa zborovali v Belgradu hišni posestniki vi cele Jugoslavije. Tu so bili tudi pristaši velesrbstva in hrvatskega separatizma in vseh mogočih drugih političnih dlak in dlačic. Vsi ti so v največji slogi udrihali po vladi, ki neki ne vpošteva dovolj inte- službe? In Vi ne mislite, da bi bil on zrno-žen takega dejanja?« ' Ne, gospod Harting. Macrin je bil sicer lenuh in pijanec, požigalec pa vendar ne.« >Lepo od Vas, gospod župnik,« je odgovoril, >pa človek se pogostokrat vara v tej surovi naravi. V jezi m pijanosti je nepremišljeno sklenil in sklep izvršil še predno se je streznil in zavedel.« •Rad priznam, pa Macrin ie res preneumen za to.« >0. tudi v tem se motite! Naravnost občudovati je treba, s kakšnim premislekom naredi pogostokrat najbolj nenormalen človek veliko hudodelstvo. Na vsak način ga moramo prijeti.« Sodnik se je vrnil nazaj na dvorec in izpraševal posle. In ne hlapci ne dekle se niso spominjali, da bi ^ bil Macrin kdaj grozil, niti ga niso več videli v bližini hiše. Med tem ko je sodnik govoril « posli, resov hišnih posestnikov. Iz tega se vidi, da je le nekaj stvari, ki vežejo vse SHS. ^ - Eksteritorialnost sovjetskih misij, n* Češkoslovaškem. Češka vlada je priznala vsem sovjetskim nisijam eksteriio-rialnost, to je, da uživajo vse pravice diplomatov, da ne sme biti noben član misije aretiran ali sicer nadlegovan od oblasti. — Na Češko pride v kratkem predsednik sovjetske ukrajinske vlade Rakovsky in poveljnik rdeče armade komisar Podvojsky. JSnevnl dogodki — Podaljšan rok za odmero dohodom-sketfa davka, k Belgrada smo p rej r: K danes naslednje obvestilo: Na intervencijo g- posl. dr. Hohnjeca je minister finaocija Kumari Ji, podaljšal rok za napoved, stroškov in dohodkov za odmero dohodninskega davka,do konca meseca februarja. — Volitev novega papeža. Dne 3. t. m. so se kardinali po običajnih ceremonijah zaprli v konklave. Takoj na*o se je vršila prva volitev, ki je ostala brez uspeha^/ kakor je naznanil dim, ki se je ob 12. uri 20 minut dvignil iz konklava. Zvečer ob 17. uri 15 mm. je zopet naznanil dim, da se je izjalovila tudi druga volitev. Množica, k; je čakala na trgu Sv. Petra na izid, je razočarana odšla. Tudi naslednji dan, 4, L m., se je iz sikstinske kapele dvakrat dvignil črn dim, znamenje, da sta tudi ta dan ostali obe volitvi brez uspeha. Konklave se nadaljuje. — Umrl je v Št. Paulu, Mirni., m igr. Josip Buh, vikar duluthske škofije in bi-sernomašnik. — Umrl je včeraj v Mekinjah pri Kamniku kovaški mojster Jože Hočevar. Pogreb bo v torek ob pol 10. uri dopoldne. N. v m. p.! • — Krekova posojilnica v Maribora. Pred kratkim ustanovljena Krekova posojilnica prav dobro napreduje. Krog vlagateljev je vedno večji. Zaupanje do novega delavskega zavoda je s strani istega veliko. Uradne ure so vsako soboto od 3.-5. popoldne ter vsako nedeljo in praznik od 9. do 11. ure dopoldne. Posojilnica ima svoje prostore v Frančiškanski ulici 2. — Državni rudniki na potu bo’jša-nja. Uprava državnih rudnikov je imela leta 1918/19 za približno pot milijona dinarjev deficita Jeta 1919;2Q približno 5 milijonov, a leta 1920/21 že 23 milijonov dinarjev dobička. Tako vele poročila iz Belgrada. Da bi bilo povsod tako! — Čndno hi ne bilo. Kakor poročajo nekateri zagrebški listi, se opaža na hrvatskih progah pritajena pasivna resi-stenca železničarjev ,radi katere trpi predvsem izvoz lesa. — Ali pa morda leze promet nazaj radi krize same? —- Urer telefona je ostala pokrajinska uprava v Sarajevu, ki je v tako velikih denarnih stiskah, da ni mogla plačati naročnine za telefon, vsled česar je poštno ravnateljstvo v Sarajevu odvzelo vse telefone v pokrajinskih uradih. — Čedna družba. Iz Maribora: Lesno industrijo v Koroški ulici 46 je kupila družba, koje člani so: milijonar demokratski advokat dr. Irgolič, Žid D. B6hm in socialistični mostni svetnik in tajnik JSDS. Lojze Slanovec. Gliha vkup štriha! — Mariborski vodilni socialisti so zašli po vzgledu gospoda Kristana popolnoma v kapitalistične vode. Mestni svetnik Lojze Slanovec je postal akeionar milijonske lesne industrije. Ne bo več dolgo, ko bodo mariborski vodilni socialisti in demokrati eno in isto, namreč >buržujk, častilci zlatega teleta. Delavstvo, ki takim voditeljem le sploh kaj veruje, je res obžalovanja vredno. -- Prijeti ropar. Orožniki z Grosupba »o «•>'-tirali Alojzija Premka iz Zaljne, ker je dne 2. januarja leto« oropal Janrza Škerjanca, kateri je v Premku spoznal tistega moža, ki ga je bil napadel in oropaL — Uro se hia>pec za domača dela. Presto stanovanje, prosta hrana in luk Plača po dogovoru. Služba stalna. Poizve se v pisarni Jugoilor. strok, »veze, Stari trg 2./1. nadatr. je prišel Hugo Peadock na dvorišče in i njim njegov hlapec. ^Gospod sodnik,« mu je zaklical, >požigalec se je našeL Moj hlapec je našel danes Macrina, ki je bil iz službe odpuščen, v gozdu obešenega.« >Res?« je vprašal Harting, ki ni skorn verjel, kar je slišal. sAli ni dvoma v osebi?« »Brez dvoma, gospod sodnik,« je potrdil hlapec, »Macriha poznam kot samega sebe ^ »Vi torej mislite,« je rekel sodnik, obrnjen proti oskrbniku, »da je Macrin zažgal?« sTako mislim, pa lahko, da se tudi motim. Mislim, ker je bil odslovljen i< službe, je zažgal in ko je videl poslopje goreti, se je vsled strahu in obupa obesil.« Sodnik .je šel z njim na kraj, kjer ‘ visel obešenec na veji in ko je več prič priznalo, da je to Macrin, je sodnik zapisal v protokol: Macrin je hišo zažgal in se nato obesil. - !. februarja 1923. ljubljanski dogodit!. Ij Poroka. Danes zjutraj se je poročil v frančiškanski cerkvi ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič z gospodično Golijevo iz ugledne ljubljanske rodbiue. Bilo srečno! Ij Poročil se je včeraj v št jakobski cerkvi g, Otmar Ogrin, sin obč, svet. g, Ogrina, z gdč. Minko Rusovo. Bog daj srečo! Ij Umrla je 6. L m. v starosti 17 let gdč. Draga Likovič, gojenka III. letnika ljub. učiteljišča. Pokojnica je bila članica marijanske družbe pri uršulinkah in krožka Or-lic-di;akinj. Bila je kot tiha in vestna deklica vsem pril ubljena, R. i. p, Ij Osebaa vest. Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karol Savnik je v soboto 11. t. m. službeno odpotoval v Bel-grad, od koder se predvidoma povrne v desetih dneh. Ij Bolezen poslanca Deržiča. Po »Jugoslaviji« povzemamo, da je poslanec Der-žič težko obolel in da mora po nasvetu zdravnikov najmanj za mesec dni na jug. Ij Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da‘se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 8. februarja 1922. 1. ob 20. uri v Mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajs civmom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, de.'no. Ij Šolski uspehi na ljubljanskih srednjih šolah so biii v prvem polletju precej slabi, vendar za 20 odstotkov boljši od lanskega leta. Najslabše se je odrezala višja realka, na kateri je padlo 40 odstot. vseh učencev. Ij Sneg dela. velike stroške! Od 22. do 29. jan. L 1. je izplačala mestna občina okrog 200.000 K za kidanje snega. Ker je med tem časom padel novi »nebodigatre-baošini ofi-cial š&ka Stefan, poštni aspirant Rapotec Fr-m poštni obdani Hribar Saiko, V ekspedicijo so prinaša« nošlni sluče v plombiranih vrečah oisma. Vreče so urinžbenci o d Drli. raztresli pisma na mizo. iih sortira1! in dali v oripada* Ječe jim predale oraar. Poslujoče osobie sta pocnevi nadzirala dva. do noči Da en kontrolni ortfan. Od iesent 1919 do koncem oktobra 3920 so kontrolirali v ekspediciji nadkotrclorii Jakob Kobe. Anton Wcif in Leo Vizian. Pošt' no ravnateljstvo ie rvedslo, da v eksoediciii o°re ,vsp- v redu ker Banovec. Azzeli-ni. Raootec in Prosen zelo zapravljajo, pijan-čuie^io v uraoii m izven nie<*a v družbi žensk i*} da se vozijo na izlete. Govorilo se ie. da ooa Iženi verižijo z Mamkami in valutami ter. na je Banovčeva mati med voisko pridobi’* milijone ia da ooš !ia Raooicu nie^ova mati i® zasedenega ozemlia lire. s katerimi Rapotec Kupčuie Dne 3. aoriia 1920 ie izginilo na Terezijo Dolenc naslovljeno iz Nevvorka aošlo nriooročeno nismo, vsebujoče ček na 2000 K. kateri ie bil izolačan od ljubljanske kreditne banke. Cefe ie ukradel oostni aspirant Strniša, kateri ie pobegnil co izvršeni tatvini v Arne-riko. Medtem so prihajale od vseh strani ori-iave, s i biij iz ameriških pisem ukradeni dolarji. Poštno ravna teliš Ivo ie meseca april® J 920 naprosilo Doliciio naš nadzira obtožence* kateri so imeli^v ekspediciji ooravka z ameri' škimi Distni. Ko je bil Dcštni cficiant Milan Deiala orsmeščen iz Ljubljane v Mokronotf. dne 20. novembra 1520 rekel ooštnemu rav# naželiu Juncu: »Jaz moram oroč. tatovi pa osianeio v Ljubljani!« Goscod Junc ie o te« izreku orecei oort-čal ravnatelju Kurentu, kateri ie stavil Detalo na odgovor ia zahteval-naj nove. kdo ori pošti krade. Detala se ie nekoliko obotavljal, nato na izjavil, da kradejo Banovec. Arzelin In Raootec. Banovec ie 29« novembra^ 1920 na pollciii nriznai svoio krivdo in soobaolžil Jeaaa. Azzelinija in Favetija-Prvikrat ie kradel ko n c eni oktobra ali začetkom novembra 3919. Videl ie. ca ie Jeaa ie' mal oko i osem ameriških oisem domov. Sam ie tudi jema! nisma domov in si priiasf.il 260 dolarjev iz njih Na Azzelinovem stanovaniu jc sredi februarja 1920 sežgal 70 do 75 ameriških pisem. Skupno z Azzelinom sta odnesla vri" bližno enajstkrat vselej bo 20 ameriških oi' sem, iih odprla in našla v niih okoli 20 dolar' iev vsakokrat v niih, katere sta si razdeli a-Banovec e sredi febritaria 1920 videl FaveUia odpirati ameriška pisma. Na BanovčevO trorS' šanie, kaj da dela, je Favetli odgovoril; misliš, da ne vem, da tudi ti in drugi -tak« delate.* Drutfo jutro in potem še dva ali trikrat sta Banovec in Favetti vzela vsakokrat oo ka' ,r? 9 t)is0m. iih odorla, vzela niih dolarja in iih nato sežtfala. Banovec i? obremenil _ tudi Šaka in Racotca. ker ie videl Saka, da ie skril pod kapo 2 ali 3 ameriška Pisma. Rap tec ie pa v ekspeditn pisma odp}' ral. Mak« Jean je priznal, da ie sooliral oi' sma. toda da ni dobil dosti več kakor 50 do' lariev. V Jeariovem stanovaniu so oblasti zaplenile 757 pisem, med niimi 22 takih, v katerih ie rečeno, ta so jim bili priloženi zneski po i, 2, 5, 10, 15. 30 in cel? 111 dolarjev v skupni vsoti črez 209 dojarjev. Alojzij Azzeli' ni ie na ooliclii povedal, da <*a ie Banovec pregovoril spolirati ameriška pisma in da ie ka3-neie de a.l na lastno pest. Svoie orisnanie i® Azzelini vzdrževal še 6. decembra 1919 in 1-aprila 1920 e?a oa ori zaslišanjih 20, septembra in 19. novembra 1921 prekl cal. rekoč, da č® ie živel čez sv: jo plačo, ie to lahko storil, ker‘ ie zaslužil veliko denarja z veriženiem z valutami in t drugimi sredstvi. Povedal ie, d» mu ie Hribar .kateri ie nadzoroval tisk poštnih znamk, prinesel 15 pol. katere ie prodal Ra-potcu. ki mu ie dal.2600 K, od katerih ie izročil Hribarju 800 K. Azzelini ie tudi priznal, da ie občeval s Frančiško Thalerjevo in Pavlo Novakovo, dasi ie bil takrat bolan. V preis* kavi je skuša! vplivati na Banovca, da bi pre-kl cal svoie izpovedi. Dognano je. da ie Azzelini v Gostilnah, kavarnah in izletih izdaial velikanske svote. da ie posodil dr. Bohincu 7000 kron, Frančiški Thalerievi 5000 K in da i® dal kuharici Thalerjeve 5000 K. Makso Favetti ie priznal, da ie kradel skozi osam mesecev* Mirko Prosen je priznal, da ie ukrade! vseža skupai čez.80 dolariev, za katere ie dobil okrog 8000 K. ki iih ie večinoma ori »Perlesu^ zaoil. Prosen ie povedal, da so pili on in drugi uslužbenci in kontrolni organi tuci v službi hujše, kakor v gostilnah. Rudrif Klamofert ie na policiii dne 6. decembra 1920 in preiskovalnemu sodniku 13. decembra 1920 priznal, da si ie prilastil kakih 100 navadnih ameriških nisem in vzel iz njih 30—40 dolariev, katere ie v kavarni Slon prodal. Pozneje ie Klamofer svoie priznanie preklical. Saka Štefana obtožujejo Banovec. Presen in Raootec. Rapotec sicer zanikava vsako krivdo, toda Banovec <ža ie videl, kako ie ori svoii mizi odpira! ameriška pirma. Kar tiče znamk, katere mu ie orb nesel Azzelini. trdi Ranotec ,da ni vede', da so bile ukradene Rajko Hribar ie oriznal. da ie o:’nese! iz tiskarne 15 po! b Iiših predtis-kov znamk, ki so orifele v makulaturo, katere ie oddal AzzeUniiu, ta pa Raootcu, Senatu oredsediiie svetnik dr. Skaberne. votanti so nac’svetnik Bulovec in svetniki dr-Mohorič, dr. Kaiser in Pernuš. obtožbi zastopa prvi državni oravdnik Dominico; obtožence zagovarjajo: Banovca in Hrlbaria dr. švitfelt-Jeana dr. Tekavčič. Azzeli na dr. Krivic. Fa* vettija dr. Puc, Prosena dr. Kokalj. Klampfer-ia dr. Fettich. Sako dr. Ivo Tavčar m!, in Ra* potca dr. Jelenc. Širite ..M3M Izdaja konzorcij »Nov»i{a Časa«. | Urednik in odgovorni urednik Franc KremŽaf« 3 Tiska Jujodovaatka tiskarna v Ljubljani.