Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman Teljfi: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki\ več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri ve&ratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vi'aCajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
^tev. l^O.
V Ljubljani, v sredo 9. julija 1884.
LetiTilt XII.
Cesar v Piilji.
v ponedeljek zjutraj nekaj minut po pol šestih je bilo, ko se na trdnjavici Grosso prvi top oglasi v pozdrav dvornaga vlaka, ki se je ravnokar prikazal še visoko gori na Krasu od Vodnjana proti Pulji. Ko se vlak proti Tivoli zavije, pozdravila ga je vojaška ladija „Dandolo'' z žlkratnim strelom, mesto, grad, trdnjava in ladije so razobesile zastave. Velika cesarska zastava vihrala je na kastelu. Med Tstrajnem in veličastnem gromom topov pripeljal se je dvorni vlak na kolodvor in od ondot počasi dalje proti pomorskemu arzenalu med neštevilno množico ljudi, ki ga je navdušeno pozdravljala. Nekteri so mu mahali dobrodošlico s klobuki, drugi so vihrali z belimi robci preljubljenemu vladarju veseli pozdrav, pomorščaki stali so pa mož ob možu visoko gori po jamborih in ravah, od koder so klicali svoj vojaški gromoviti ^hura!" Ko še vojaški godbi svoje delo pričnete, je bil vrišč v resnici velikansk! K temu še krasno olepšane hiše, zasobne kakor tudi cesarska poslopja, vse v najlepši in praznični obleki; po oknih dragocene preproge, izbrane cvetlice in venci, gospe in gospice, ki posipajo milega vladarja z venci in cvetlicami, z besedo: Pulj ima danes praznik, ka-koršnega že dolgo časa ni imel! Pulj je ponosen na ta dan, kajti visocega gosta je sprejel, gosta, na kterega se cela država ozira Pulj ima v gostiji danes presvitlega cesarja Franca Jožefa. Od tod toraj toliko navdušenosti in toliko veselja, toliko zbranega ljudstva, ki je prihitelo od blizo in daleč gledat milo obličje dobrotljivega cesarja. Eibič je popustil mreže ob skalni obali adrijanskega morja in je hitel v Pulj, da vidi v obraz tega od obličja do obličja, od kterega je že čul toliko lepega pripovedovati. Eazna društva, kakor veterani in delavci so oblekli svojo praznično obleko, razvili zastave, za svirajočo godbo korakali so iz raznih krajev vsi na eno mesto — v Pulj.
Ginljiv je bil sprejem, ko se jo vlak pred ar-zenalom vstavil. Ondi namreč so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblastnij: Cesarski namestnik baron Pretiš, vojni minister grof Bjlandt, na-
mestni admiral Sterneck, zapovednik Puljske luke, namestni admiral Pokorny in še mnogo druzih načelnikov. Cesar je podal prvim trem roko, drugi pa so mu bili predstavljeni. Šolska mladina ga je pozdravila silno navdušeno iz 600 grl h krati. Deklice, vse belo oblečene, so vsipale cvetlice ob njegovem prihodu povsod, koder je šel. Ena deklica mu je podala krasen šopek, druga pa cesarjeviču Eudolfu, ki je bil v opravi kontreadmirala.
Vojaštvo in sicer batalijon slovenskega polka št. 97, kralj Milan srbski, batalijon trdnjavskega topništva, batalijon pomorščakov, četa orožnikov in vsi mornarski gojenci z dvema vojaškima godbama so se postavili na velikem vežbališči za pomorsko vojašnico v treh oddelkih in so si pridobili popolno cesarsko zadovoljnost. Posebno pa je bila c. kr. mornarica, o kteri se je cesar ob vsaki priložnosti jako zadovoljno izrazil, kar se glede vojaške spretnosti le redko kedaj zgodi, kajti cesar je sam silno natančen in vesten v vojaških zadevah in ga toraj ni lahko popolno zadovoliti. O mornarici je pa djal: „Prav izvanredno sem zadovoljen in vidim, da morajo jako spretni častniki biti, ki moštvo tako izučijo." V trdnjavici Veredulla, ki je z novega zidana, imajo tudi velik vrteč se jeklen stolp, kteri milijon kilogramov tehta in ga vendar vojaki s pomočjo potrebnih strojev v eni minuti po enkrat popolno okoli svoje osi zasučejo. Ondi so cesarja vprašali, če za-pove, da bodo s topovi ojstro streljali. „Ni potreba, pravi cesar, že vem, da moja mornarica izvrstno zadeti ume!" (Pri Lissi).
Iz te trdnjavice podali so so vtesališče, kjer se ravno izdeluje stolpova ladija „Kronprinc Eudolf", ki bo menda že drugo leto dodelana. Veljala bo blizo 8 milijonov goldinarjev in bo nekaj manjša, kakor ste kazematnici „Lissa" in „Tegethoff". Zdelana bo iz čistega jekla in bo imela 3 velike 30Vs centime-terske Kruppovce, pri kterih krogla, ki pa ni okrogla, temveč sladkornemu stožcu podobna, 465 kilogramov tehta, smodnika se pa h krati 116 kilogramov potrebuje. Tak strel na daljavo 12 kilometrov, toraj skoraj 8 ure daleč še prebije debele železne in jeklene plošče.
Ko je cesar vprašal, kedaj da bo velikansko delo dovršeno, odgovorili so mu pomorski inženirji; „Veličanstvo si že lahko drugo leto pogleda, kako bo splavala po vodi", je cesar smehljaje pristavil: „Kdo zna, če zopet ne pridem".
Lep prizor je bil po mestu zvečer, ko se je napravila velika bakljada, ktere se je ves Pulj vde-ležil in pri kteri ste svirall dve godbi. Bakljaši so se potem razdelili na dva dela in so vsak s svojo godbo po raznih ulicah odšli. Okna so bila krasno razsvitljena, ravno tako ulice in javni prostori, ki so se skušali z morskimi obali, ki oklepajo Puljsko luko, kajti tudi ondi je bilo vse v ognji in svetil-nicah. Da bi ne bila luna tako jasno svetila, vtis bi bil še mnogo večji in sijajnejši, pa tudi tako lahko rečemo, da tega prizora ne bo nihče pozabil, kdor ga je videl.
Golje nam!
Ne vem, ali bi govoril ali bi molčal, ali bi glavo skril po nojevo v pesek, da bi ne videl groznega prepada, v kterega dere naš narod; ali bi svetu pripovedoval še enkrat to, kar se javno razpravlja in o čem ves svet govori, in razgrnil ostudno rano, ki se nahaja na narodnem telesu. Kaj nam pomaga sicer napredek, ako je ljudstvo dan na dau bolj divje in surovo in se sliši o grozodejstvih, da se človeku lase ježijo. Besede same pomagajo malo, a da se nam ne bode očitalo, da nad narodom vidimo le njegovo solnčno stran, a senčne ne, hočemo danes nekaj besedi spregovoriti o silno žalostni nravni bolezni, na kteri boleha naše dosihmal v glavnem delu še zdravo ljudstvo tem bolj, ker se ta bolezen ne manjša, marveč je od leta do leta hujša. Kaj nam pomaga, ako se pravi, da po drugih deželah ni bolje, da se tudi drugod razširja žganje-pitje, in ves zleg, ki spremlja to grozno razvado. Nam se gre ozirati pred vsem na našo deželo in milovati ljudstvo in pomagati mu, ako moremo. Pretepavali in pobijali so se od nekdaj ljudje, posebno pa Gorenjci, tem bolj, ako jim je pijača živce
LISTEK.
šega in navada.
(Konee.)
Hočete drugi prizor? Evo ga: „Mama, lačen sem, dajte mi kruha." „Prav rada, aljubček ga nimam." „Dajte mi koruna; dajte mi, kar hočete, le dajte mi, jaz ne morem več prestajati." „Ljubček, potrpi! prinesem ti, ko domu pridem." Mati gre iz hiše — gre pa v štacuno. A v štacuni je kakor nekdaj v raju: Jabelko je lepše kot drugo, le kače na nobenemu ni. Zatoraj, kaj bi se tudi mati bala. Izvoli si robo, ki ji najbolj dopade, če ji za deco nič ne ostane, marveč je še precej veliko dolžna ostala, e kaj to, bo šla pa drevi bolj zgodaj spat, dolg bo pa že mož poravnal konec meseca. Ees deca gre na večer jokaje spat; mož z žalostjo in nevoljo dolg več mesecev plačuje. Kaj ženo, mater to briga, saj prihodnji praznik se košati na sprehajališčih kot graj-ščakinja, gizdalini so pa .sučejo okoli nje, kakor okoli bliščečo veše. Sreče in veselja se ji žari obličje; če
bila je deca malo lačna, kaj za to, saj se je prestalo; če bil je mož malo nevoljen, bo že pozabil, človek mora vendar tudi kako veselje imeti! Hm, lakota otrok, žalost in nevolja moža gizdalinki ni nič vredna! Prav toraj, dekleta in žene, le novošegno se nosite, kar se da, da prej tega oholega malika vničite, ter deci kruha, možu pa ljubo zadovoljnost preskrbite.
Tretji prizor: „Ljubi moj mož, daj mi 100 gld., da kupim našemu dekletu novo obleko. Drugi teden bo bal v kazini; enkrat se mora vendar javnega življenja privaditi." „Mislim, pravi mož, da nama ni treba našega dekleta z drago obleko prodajati. Dekle jt> pošteno, zna potrebna hišna opravila, tedaj čemu to? Denarja imam komaj toliko, da bomo do konca meseca hrano imeli, tedaj kar 100 gold. za obleko, to ne gre. Za 10, 20 gold. bi ti nič no ugovarjal, ali 100 gold. predraga moja, to ne gre!" „Kaj, pravi razjarjena, to ne gre!" Jn če ne gre z lepo, pa mora iti; jaz tirjam tako!" — Ees, žena je tirjala, mož jo odnikoval, vstal je prepir in ravs, da je bila deca pohujšana ter zgubila spoštovanje do staršev; sosedi so se spogledovali in angelj miru se je milo jokal ter vedno nazaj so ozirajo hišo zapuščal. Prav toraj, dekleta in žene le prevzetuo se nosite, kar se
dii, da se svet prej prepriča hudobe in pregrehe takega ravnanja ter se angelj miru prej povrne, satan razpora pa prej v pekel pogrezne.
Eazumnim bralcem bi ti prizori gotovo zadostovali, da bi popolno spoznali, kako bedasta in pregrešna je novošegna obleka; a saj veste, dasi je vsak človek človek, je vendar neskončno število različnosti med ljudmi, tako mnogo stopinj in razlik je tudi med razumnimi. Zatoraj mi bodi dovoljeno, da saj še par prizorov navržem.
Stara mamica, od vseh zapuščen^ leži za smrt bolana na jako trohnjeni slamici ter milo toži Bogu svojo zapuščenost. Vrata se odpro in imenitna go-spA vsa v Židi in tančici vstopi — mogoče, da je tudi gospica, ker iz čela se pravo ne da brati, na vsak način pa je imetna in bogata — saj po obleki soditi. „Hvala Bogu in Materi Božji, da si, hčerka moja, vendar prišla; z menoj gre h koncu, če mi ne pomagaš". „Ljuba mamka, kako vam hočem pomagati! Pač sem vam prinesla malo me-lisnih kapljic, ali vam li bodo pa kaj pomagale, Bog ve". „0j, kapljice le obdrži, bi me preveč pekle, a daj mi kaj jesti, če ne bom za lako^ umrla, že tri dni ni,sem toplega v ustih imiala^^.
Mi)'
razgrela, kaj malo nam pomaga, ako pravimo, da ti pretepi, to klicanje na ^korajžo" ni v slovanskem duhu, marveč je nekako svojstvo alpinskih krajev, in je od Nemcev prišlo v našo deželo, na Dolenjskem takih pobojev ni itd. Naj prihaja zla navada od koder hofie, pogubna in škodljiva je, in odpravljati gre razvade, dolžnost je to posebno tem, ki so v to poklicani. Kedar se pa slabim navadam pridružijo še strasti, tirajo ljudstvo v gmotni in nravni prepad.
Vsako leto se sicer čuje na Kranjskem o pretepih in ubojih, vselej so še imele porotne sodbe opraviti z zločinci te vrste. A v taki meri, kakor letos, vendar ni bilo še nikdar poprej, izvzemši kakih dvoje predmetov so bili na vrsti sami poboji, pri kterih ni šlo za premoženje, za to kar je moje ali tvoje, marveč povod je bila: nagajivost in izve-rivost (Bummelwitz) in konec pri jedni stranki smrt ali hromost, pri drugi pa dolgoletna ječa in nje posledice. Vse take obravnave se začnejo tako-le: V krčmi pri X sta pila A in B. Ko sta se bila na-pila, sta postala besedna, pogumna in tako dalje naprej. Zadnje dejanje se vrši tukaj pred porotno sodbo, a enkrat se bode pred večnim sodnikom.
Ali je pa mogoče kaj pomagati tukaj? S tem vprašanjem bavijo se dle časa vsi pravi rodoljubi, to stvar pretuhtujejo modri sodniki in previdni državniki, a tudi učeniki in dušni pastirji ljudstva, vsak iz svojega stališča.
Ti pravijo, škoda za ljudstvo, ki tako dere v nravni propad, mora v korenini opešati in poslednjič kot narod poginiti, tujci bodo sčasoma zemljo posedli, kjer so nekdaj njih očetje mirno živeli, kajti nerodni očetje imajo še bolj nerodne otroke. Drugi pa pravijo, toliko dni zgubi ljudstvo za delo, ker mora prebiti leta in leta po zaporih in ječah, kmetije gredo na kant, ljudstva brez premoženja je pa čedalje več, množi se proletariat. Dušni pastirji obžalujejo pred vsem zaslepljenost in dušni stan ljudstva, zatopljenega v pijanost in vdanega jezi in maščevanji, kajti vsako pravo obraženje je nemogoče in vsako leto jih nagle smrti več umrje in stopi v takem položaji pred sodbo božjo. Vsakdo vidi zlo in je prepričan, da tukaj se mora pomagati. Zdravniki se oglašajo od vseh strani, kakor sploh pri nevarnem bolniku, vsak po svojem svetuje.
(Dalje prih.)
O žgaiijarstvii.
„Koliko materijalne in moralne škode, koliko fizičnega in psihičnega zla, koliko revščine in žalosti provzročuje povsodi pijančevanje! Najnesrečnejši so ipak žganjarski pijančevalci". Tako govori dr. Ahas-verus v letošnjem „Kresu". „Žganjarsko pijančevanje — piše dalje — se je najbolj razširilo deloma med Poljaki, Eusi in Slovaki. V novejši dobi se je ta zlotvorna razvada tudi pri nas Slovencih počela širiti, kakor ne manj med Hrvati in Srbi. Mi Slovenci smo malehen narodič; do sedaj nas je varovala le krepka naša narava; nje ne smemo toraj nikdar, nikakor in nikjer prepustiti pokvaru. Glavno naše vprašanje in težavna naloga je tedaj, kako naj naše priprosto kmetsko ljudstvo, ktero nam je vir
in podlaga vseh moči, žganjarskega zastrupljonja ubranimo ter na duhu in telu zdravo in krepko, „5ilo in bistro ohranimo!" Prav res, to je glavno naše vprašanje in težavna naloga. Ker je glavno vprašanje, ne sme zginiti z dnevnega reda, dokler ne bo povsem ugodno rešeno. A ta rešitev je jako težavna. Jako se motijo oni, ki imajo pijančevanje le za vnanjo prikazen, misleč, da bi se s kakim strogim paragrafom dalo odpraviti kakor — recimo župnijski ubožni zavodi. Nihče se pijančevanju ne vdii kar naenkrat, kajti človeška narava sama se protivi ti ostudni pregrehi, pijančevanje" je posledica duševnega boja, nravstvene razdvojenosti. Srce se je človeku že dalje kvarilo, preden ali da je postal pijanec in ko je postal, se mu je popolnoma skvarilo. Kar velja pri posameznem človeku, velja tudi celem narodu. Dokler je narod na zdravi moralični podlagi, mu ves špirit ne more škodovati, kedar se pa duševno pokvari, mu pa nič ne pomaga, ako mu ves špirit prepovedo; poiskal si bi še huji strup od špirita.
Hočemo pijančevanje odpraviti, odstraniti moramo duševne vire in pogoje, iz kterih ono izvira, kakor tudi vnanje priložnosti. Za to težavno nalogo je pa treba, da cerkev in država delujeta z vzajemnimi močmi.
Zategadelj nas je močno razveselil razglas deželnega predsednika barona Winklerja, ki povdarja to vzajemno stališče. Do sedaj smo bili le navajeni gledati, kako so visoki državniki cerkveni vpliv dan na dan omejevali z raznimi sredstvi in ob enem v svoji neizrekljivi modrosti oznanjevali, da cerkev nima nikakoršnega vpliva na sedanji modri vek — tedaj naj se spravi v muzej med staro šaro ali kar je vse eno, duhoven naj zunaj cerkve molči in kristijan, ko cerkvena vrata za seboj zapre, je edino le državljan.
„Viribus unitis" in žganjarstvo bo polagoma zginilo. Vstanovi naj se bratovščina za slovenske pokrajine, kakor jo je nasvetoval dr. Ahasverus. Da bi pa ta bratovščina v resnici koristila in se povsod razširila, bi se morala po mojih mislih nekako tako osnovati kakor vlanska postava o obligatoričnih obrtnih zadrugah. Cerkveni dostojanstveniki naj bi se med seboj pomenili in napravili taka pravila, ki bi se dala povsod in tedaj tudi morala povsod spol-novati. Kar je za en kraj skoro prelahko je dostikrat za drug kraj pretežavno in nič ni hujega kakor po abstraktnih teorijah nategovati praktično življenje; kmalo zgine avtoriteta in ž njo tudi disciplina. Občna pravila bi bila obligatorična za vse župnije. Vse drugo bi se pa vodilo po posebnih instrukcijah, lastnem časniku, pastoralnih konferencah in pred vsem po previdnosti duhovnega pastirja in njegovih svetovalcev.
Dalje bi mi potrebovali številnejih misijonarjev in misijonov; pijanec se spreobrne, kedar se v jamo zvrne, pa tudi pri misijonu. Za prvi hip so nam pa neizogibno potrebne cene brošurice, v kterih bi se priobčevali spisi, kakor je Svetilkov v lanskih „Ve-černicah"; tudi Samčev „Vpliv vpijanljivih pijač" bi se kmalu dal predelati za prosto ljudstvo. Ko bi le vsak župnik in morebiti tudi vsak duhoven in učitelj sprejel vsako leto pet takih brošuric, bile bi jako po ceni in pri tem bi se tudi pisatelj in založnik lahko potrudila, da bi se le izvrstne reči
„Mama, kako vam hočem kaj dati, ko sama nič nimam". „Saj boš konec meseca, tedaj še ta teden, lepo plačo dobila, le samo malo mi daj, ali saj posodi; če ozdravim, saj ti bom povrnila". „Mama, plačo bom res dobila, ali sem pa že tudi letno obleko naročila in mi bo še nekaj zmanjkalo". „Po-trpi malo, saj imaš prelepo obleko, pomagaj mi v moji največi zapuščenosti" itd., ne bomo pogovora nadaljevali, le povemo, da konec je bil navadni — ali nenavadni, kakor hočete — hči se je z veliko zamrzo od užalene matere ločila, pomagala ji pa ni.
No, podlistikar, ne trudi se dalje, bo skoraj že dovolj, da ti verjamemo, kar hočeš dokazati. Tako — skoraj — že dovelj! Toraj vidim, da še ni dovolj, ampak blizo da, skoraj dovolj; jaz bi pa rad, da ■bi bilo popolno dovelj, tedaj nate še zadnji prizor 2a nameček. No, saj je nameček vselej najboljši, upam da bode tako tudi z zadnjim prizorom.
Vstopimo v tamno sobico; pri vstopu reči komaj razločujemo. Vidimo vendar v kotu ležati in zdiho-•vati še precej mlado osebo. Nima niti obleke, niti hrano, le kar ji dobri ljude donažajo, a to ni veliko, ali saj ne izdil veliko. Leži kakor rečeno mlade oseba bolna za jetiko, bleda, lačna, od vseh zapuščena.
Zdihuje mnogo; pa kakor se kaže, ne toliko zarad pomanjkanja in bolezni, ampak njen bol je druge baže. „0j, jaz nespametna stvar, kako lepe službe sem imela, kako lahko bi si bila kaj prihranila, kako lahko bi se bila tudi varovala te nesrečne bolezni; ali napuh, oj napuh res si iz pekla doma! Le moja ohola obleka — le znanja s plesi, ki so potem sledili, so krivi vse moje nesreče. Oj jaz ne-srečnica! Eanjke ljube matere se zarad prevzetne obleke nisem usmilila, in zdaj sama ležim zapuščena, v pomanjkanji in — zadolženi bolezni! Oj napuh, ti peklenski napuh!" Pa kaj pomaga vse tarnanje — čez nekaj dni so zapuščeno revo odnesli v bolnišnico, in od tod čez malo dni — v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Hočemo li še kaj dostavljati? Čemu neki! Komur ti, ne izmišljeni, ampak resnični prizori oči ne odprejo, mu jih pridejan opomin tudi ne bode. Sklenemo toraj s ponovljenim opominom: Žene, dekleta, le nosite se novošegno, prevzetno kolikor morete, s tem bote najpred in najbolj dokazale ne-spamet in nesrečo ohole, novoŠegne obleke.
tiskale. Ker je pa pijančevanje posledica različnih moraličnih slabosti in daje povod neštevilnim drugim, bi se pisatelj že v tretji brošurici mogel prosto gibati in ne na vsaki strani žganja citirati. Pisati bi se moralo, kolikor bi se največ dalo, v povestni obliki, ker ta priprostega človeka najbolj zanima in si tudi največ zapomni. Iz tega bi se utegnilo izcimiti literarno početje, ki bi bilo tako plodonosno kakor je družba sv. Mohorja.
Toliko o tem za zdaj; kajti ko bi natančneje to zadevo obravnaval, utegnil bi zaiti v abstraktnosti. Naj se oglasi še kdo drugi, več oči več vidi in drugi se uči od druzega; z združenimi močmi bomo tudi kaj praktičnega dosegli.
Liberalna država se je vrtila kolikor moč v logičnem nasprotji. V duševnih in vestnih zadevah si je prisvojevala neomejeno hegemonijo; človek je moral biti pred vsem državljan, v drugi vrsti je utegnil biti tudi kristjan. V narodno-gospodarskih zadevah, kjer pripada državi hegemonija, je pa poznala le fizikalične ozire, sicer se pa ravnala po načelu: Laissez faire, laissez passer. Pri špiritu zadostuje da ogerski judje (le-ti skuhajo namreč največ špirita) plačujejo navidezno visok, a primeroma z dobičkom zelo nizek davek, da se pobira colnina in od nadrobnih razprodajalcev dohodnina in pri-dobnina. Da na eni strani neizmerno bogate judje, bogate ali saj v lenobi žive razni štacunarji in bez-ničarji in da se na drugi strani pogrezuje ljudstvo v najstudneji proletarijat, zato se liberalni državniki ne menijo; da je le v budgetu v raznih rubrikah toliko in toliko milijonov dohodka od špirita, pa basta.
Zategadelj nam je dobro doiel razglas gosp. deželnega predsednika, ki pravi, da se bo po zako-nodajalnem potu postopalo proti žganjarstvu. Bog daj, da bi se ta zakon tako osnoval, da bi se prilegal našim lokalnim razmeram in da bi imel za-željeni vspeh.
Pri tej priliki se nam primerno zdi ozreti se v one države, v kterih se zakonodajalstvo že dlje peča z omejevanjem žganjarstva in sicer zategadelj, da bi se pri nas, kjer se v tem oziru tako rekoč ledina orje, toliko laglje izognili onim pogubnim skrajnostim, v ktere je zlasti Angleška padala ter si prisvojili ono, kar je za nas primernega.
V ta namen hočem posneti nekoliko podatkov iz izvrstne knjige C. S. Devasa (Groundvvork of Economics. London 1883) in iz „Christlich-sociale Blatter" (Neuss 1884, 1—5 Heft).
Ko se je na Švedskem zarad nizke cene in zarad lakote pri prodajanji žganih pijač nezmernost zelo razširila, se je najprvo 1. 1845 golona (angleški bokal) obdačila z 19 pence (vinarji); manje žga-njarnice (brennereien) so se odstranile, lokalne ob-lastnije so dobile pravico število žganjarij v vsakem kraji določevati ter dovoljenje za točenje v prid občinske blagajne po očitni dražbi oddajati. Proti pivu se zakonodajalno ni postopalo, ker se je malokdaj kdo od njega vpijanil in ker ga reveži navadno niso pili. Pijančevanje se je kmalu zmanjšalo. Ne-ktere kmetske občine so svojo oblast tako rabile, da sploh niso nikomur dajale privoljenja za žganjarijo. Leta 1876 je bilo v celi provinci Gothenburg samo deset tacih krčem. Ali zategadelj pijančevanje ni popolnem pojenjalo; veliko jih je zahajalo v mesto, ter si od tam žganje domu nosilo. A bolj je bilo vender; leta 1859 se je popilo žganja na človeka še 21 litrov, leta 1876 pa 10 in lani še manj. V mestih pa zakon ni nič izdal, treba je bilo vspeš-nejih sredstev.
(Dalje prlh.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. julija.
STotranje dežele.
Tudi na (JeMem imajo Slovani zabilježiti korak napredka na političnem polji in ta korak jih je pripeljal do zmage v Pražski trgovinski zbornici, kjer se je tudi mnogo let šopiril narodu zoprn in sovražni nemški duh. Zmaga je, če tudi nepopolna, kljubu temu velikega pomena in kar še ni letos, zna se doseči drugo leto ali pa pozneje. Doseglo se pa bo, za to nam je porok vodno napredujoč slovanski duh, ki se oprt na slovansko vzajemnost enakomerno razvija vedno prodirajoč na severu kakor na jugu! Nemškoliberalci so v Pražski trgovinski zbornici edino le še v prvem volilnem razredu trgovinskega odseka in pa v drugem volil-
nem razredu obrtniškega odseka: povsod drugod zmagali so avtonomisti s svojimi kandidati. S propadom nemčurstva v tej za politično življenje kakor tudi za razvoj narodnega gospodarstva prepomenUivi zbornici vsekala se je avstrijskim Nemcem globoka rana v njihovo razpadajoče politično telo, kterega je začel rak nesloge na vseh krajih razjedati. Rana je bila tim občutljivša, ker so Nemci vže tedaj strašan krik zagnali, ko se je Pražka trgovinska zbornica razpustila in se še nikakor ni zamoglo z določnostjo reči, ali se bodo res Čehom tudi tako srčno gojene nade izpolnile, ali bodo res prodrli se svojimi ljudmi in v kot pogazili sramotilen nemški jarm, ki jih je po krivici leta in leta žulil", kakor nekoliko časa poprej nas. Bes je, da je področje Pažske trgovinske zbornice popolnoma slovansko; ali tudi tedaj je bilo slovansko, ko so bile predzadnje volitve in vendar so nemčurji tjekaj prišli. S položajem pa, kakor se je sedaj vstvaril na severu in kakor se pripravlja po celi Avstriji, bije pa opoziciji povsod poslednja ura in pri njenem pogrebu pokopan bo večinoma tudi talmiliberalizem če že ne za vedno, vsaj za nekaj časa. Dobro pa bi bilo ko bi ga za vedno zasuli v črno jamo iz ktere se ne bi nikdar več dvignil.
nPolitik" primerja v dopisu z Dmiaja stroške, ki so se do sedaj leto za letom dovoljevali naši stoječi vojski z onimi, ki so se z veliko težavo za mornarico določili. Resnica je, da se je do sedaj pri nas vse premalo na njen razvoj sedanjim zahtevam primeren gledalo; mornarica bila je v naši vojski prava pasterka. Dalje pravi omenjeni list, da bi bilo desetkrat bolj pametno, ako bi se namesto stavbe brezvspešnih trdnjav po Bosni in Hercegovini, ki nimajo čisto nobenega pomena in naši državi nikdar nič koristile ne bodo, rajši povekšala in pomnožila naša mornarica, ktere svoje dni še silno težavna naloga na Adriji čaka, ktero ji bo sosed preko Adrije zadal. Kaj in koliko so dandanes trdnjave po suhem vredne, podu#ili so nas leta 1866 le predobro Prusi, ki se niso prav nič zmenili za trdnjave Jožefovo in Kraljevi Gradec na Češkem, temveč so, kakor da bi jih ne bilo, napravili zadosti velik ovink, in naravnost nad Dunaj drli. In kdo pa nam je porok, da ako danes ali jutri za posest Bosne in Hercegovine kak boj nastane, se >bode taisti ravno v Bosni in Hercegovini bojeval ? Mornarica pa svoji bodočnosti, da se bo morala še enkrat z laško pomeriti, na noben način ne bo odšla. Iz tega vzroka bi bilo pač boljše dotične milijone za poveličanje brodovja izdajati, kakor pa v Bosni ali Hercegovini zazidati. Trdnjavski četveroogelnik ondi nara ne bo nikdar nič hasnil, na Adriji nam je pa vsak čolnič pomenljiv v očigled grabežljivega soseda, ki še dandanes ni pozabil, da je leta 1866 pred Visom po prstih dobil, in se že dolgo pripravlja, kako da bi nam ob svojem času prejeto z obrestmi povrniti zamogel.
„Dziennik Polski" poroča, da se bodo menda češki in poljski poslanci takoj po shodu državnega zbora zbrali v klub, kjer bodo odločno zahtevali, da naj se nova ^ele^nlcna postava prekliče in napravi druga, ki bo potrebam posamičnih dežela bolje vstrezala, kakor pa dosedanja.
V	hrvaSleem deželnem sihoru očital je Starčevič baronu Živkoviču, da narod odira, ker si je za popotovanje po deželi že več, nego 72.000 gld. dijet v enem letu zaračunil. Živkovič hud, pravi da ni res; v desetih letih je samo enkrat popotoval po deželi. Dijaki so napravili Živkoviču in Miška-toviču na 6. julija zvečer mačje mijavkanje. Policist, ki je ondi stražil, tekel je po pomoč: ko se povrne, že ni bilo nikogar, da bi ga bil zaprl. Predlog postave, naj bi se zavrgla postava, ki napravlja sodnike odgovorne se jo zavrgla tako v pravosodnem odseku, kakor tudi v klubu narodne stranke.
Tuanje države.
V	Parizu se je osnovalo avstro-of/ersJco ■delavsko druHtvo, ki bo imelo nalogo delavce podpirati, kteri si po Francoskem dela išejo, z dobrimi sveti in tudi gmotno. Dalje bo podpiralo protianarhiste po Avstriji, delavske časnike, za ktere bo dajalo doneske v pismu in novcih. Anarhizem, pravijo, da bodo z vsemi mogočimi sredstvi pobijali, pri vsem tem pa tudi ne bodo pozabili, kaj da so ■dolžni francoski gostoljubnosti.
V	iztočni Jiunieliji vršile so bodo po prizadevanji generalnega guvernerja Krestoviča jako pomenljive spremembe v vojaških višjih krogih. Dosedanji vojaški zapovednik, general Drygalski paša, kterega domačini, kakor tudi Rusi težje vidijo, nego 'trn v peti, bo odstavljen. Na njegovo mesto pride general Bortvvig, angleški podanik, ki so je nedavno s sestro ruskega konzula Putjate poročil. Vrh tega pride v ondašnjo višjo vojaško službo nek višji ruski Žastnik. Guverner Krestovič je za časa svojega poslednjega bivanja v Carigradu visoko porto pregovoril, da jo potrdila za iztočno Rumelijo nekaj jako potrebnih postav, kterih bi bili Bolgari že za časov kneza Bogorideza potrebovali.
Poročali smo že, da je odšel iz Nemškega na Francosko dr. Koch kolero „š t udirat". Kakor povsod, tako ga je tudi ondi obiskal čez ne-iaj dni radoveden časnikar in med obema se je razpletel sledeč razgovor: „Kaj je pravi značaj vašega poslanstva?" — „Nemška vlada me je semkaj po-.slala opazovat značaj epidemije." — „Kaj mislite o •njpj?" — Koch: „Prav prava azijaška kolera je; v
tem se slagam prav popolnoma z vsemi zdravniki. Avtopsija (kar človek vidi na lastne oči) se mi pa ni še posrečila. Rad bi toraj videl kak slučaj nagle smrti. Kar se pa tiče njenega izvora, ni kar nobenega dvoma več, da se je iz orijenta semkaj zanesla." — „Ali se zamorejo mikrobe (kali kolerine) tudi po zraku dalje zaploditi?" — Koch: ,.Nikdar ne! Poglaviten sedež so jim čreva, izmečki in vsaka po tistih onesnažena reč." — Ali ste pri autopsijah dr, Rousa in Straussa ravno take mikrobe spoznali, kakor v Egiptu in Indiji?" — Koch: „Da." — „Kaj mislite, ali se bo epidemija po Evropi razširila ali ne?" — Koch: „Bolezen bo prišla na Nemško, o tem prav nič ne dvomim in povsod drugod; kajti, kakor hitro se je zanetila na ognjišči, kakor je Tou-lon, jo bomo povsod zadosti imeli. Kar sem vam tukaj povedal, povedal bom svojim rojakom doma".
V Mumuniji spremenilo se je ministerstvo. Minister bogočastja, Aurelian, je odstopil ter se je na njegovo mesto imenoval dosedanji minister notranjih zadev, Kicov. Za vojnega ministra imenovan je general Folcoianu, ministerski predsednik Bratiano, za kterega dijaki nič ne marajo, prevzame pa ob enem ministerstvo notranjih zadev.
Ji^rancoske vojiie ladije obeh pomorskih divizij, ki so do sedaj po anamškem in kitajskem vodovji brodarile, zbirajo se v Shangaji, od koder bodo proti severu odrinile. Kitaj je se svojim opre-zovanjem jasno dokazal, da ga ni volja Francozom zadostenja dati, kakoršnega zahtevajo, Francozov pa tudi ni več volja, dalj časa nanj čakati. Gledali bodo na to, da bodo Kitajcem z mečem v roki dokazali, kaj da zahtevajo; vrh tega treba bo jim pa še odvzeti vsaj za nekaj časa nekaj otokov, kteri ostanejo v Francoski oblasti, dokler se Kitajci ne bodo ponižali in svoje dolžnosti storili. Vsaj tako zahteva francoski list „Temps", in pristavlja, da taka je sedaj francoska politika ondi, druge pa ne poznajo. Ministerski predsednik Ferrj je kitajskemu poslaniku v Parizu, Li-Fong-Pao rekel, da, če do torka kitajska vlada ne odgovori povoljno, ima admiral Courbet povelje začeti streljanje. Za nasledke te vojske bo edino le Kitaj odgovoren, ker ni Francozom dane besede spolnil. Dinastija, kakor je kitajska, ki ni mož-beseda, ni vredna, da sedi na prestolu in za žezlo drži, rekel je konečno Ferry. Sploh bodo pa Francozje sedaj toliko na dobičku, da bodo lahko od Kitajcev zahtevali vojno odškodnino, če Kitaj ni še odgovoril, morda že danes topovi grome.
Iz Chartumske okolice prišla so pisma v Kahiro, o kterih se sumniči, da so jih uporniki sami pisali. Ondi se bere: „Mahdi je med nezadovoljnimi prebivalci Chartumskimi razposlal razglas, če se podajo, da se jim ne bo nič zalega storilo. Na to se je neki mesto Chartum podalo in sicer, kakor pisma poročajo že konec maja. Klanja ni bilo nobenega, ker so večinoma vsi Evropejci k turški veri pristopili; le general Gordon ni hotel tega storiti, je pa kljubu temu prost in sme po taboru, koder hoče in kamor se mu ljubi. Gordonu so menda prijatelji ponujali priložnost, da bi se bil lahko že z marsi-kterim parnikom odpeljal, pa ni hotel ponudbe sprejeti, ker neče ljudi samih pustiti, ki imajo toliko zaupanja vanj. Mahdi sam je tudi v Chartumu, in z vsemi Evropejci prav lepo ravna". Take novice so se razširile po Kahiri in nekteri že celo hočejo vedeti, da so trgovci iz Chartuma že zopet jeli v Kahiri blago naročati, ker je oblega prenehala. Finančni sovetnik )ri Egiptovski vladi Mr. Vincent, pa pravi, da se )oji, da bi se ne spletla iz tega verska vojska in da ne bodo Mahdijeve čete poplavile celega Egipta, kteri je pred njimi, ki so neki jako dobro osnovane, v veliki nevarnosti. Še večja, kakor ta nevarnost, je pa revščina v gorenjem Egiptu in ta bo Mahdiju bolj pot pripravljala, kakor pa vse drugo. Saj je znano, da se lačen konj v vsake jasli vtika. Lakota je silen gospodar in bo morda pri divjih rodovih po Egiptu in Sudanu več izdala, kakor so pa opravile se zlatom napolnjene vreče, ktere je Gordon med nje trosil.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 8. julija. (Huda nevihta.) Danes v jutro se jo vnela in manevrirala huda nevihta čez našo polje. Železniški čuvaj je že ponoči opazoval manever v oblakih in rekel, da kaj enacega še ni videl. V Tuhinjskih hribih kopičili so se sivi oblačni velikani, ter se potem v divjem plesu zapodili proti severu; od tod nazaj proti vzhodu in v jutro se je po Poljskem polji vnela njihova vojna moč. No, čudovita je bila! Bliskalo in treskalo je, da je bilo groza; in dežja, pri nas že potrebnega, je padlo silno izpod neba v malo le času. Tudi treščilo je, pa — hvala Bogu! zdaj brez škode. Pri tem že-lezničnem čuvaji je vdarilo in razbilo glažek pri njegovem telegraiičnem aparatu in brez drugo škode, ker je bil ta zaprt; enega njegovih otrok je pa silni puh kar kviško vzdignil na postelji in ga zopet nazaj položil; v veži je pa stražil čuvajski pomočnik, kterega je pa nekoliko po nogi oplazilo, da je celi dan potem po malem godrnjal; druzega, ki je bil
pa ravno na železničnem tiru, je pa po glavi oplazilo in je potem celi dan čutil, ko da bi kape na glavi ne imel. Čuvaj pravi tudi, kako je lepo gledati, kadar strelna iskra po telegrafnem dratu leti; skaklja kakor mlad zajček v deteljo ali pa iz nje domu. Tudi je pravil, koliko moč ima elektrika v teh dra-tovih, ako se le bliska. Pretečene dni se je blizo njega vtrgal telegrafni drat; po dolžnosti se pripravlja, da bi konca urno provizorično skupaj spel; ali hudo se bliska in tolika električna moč je tekala zdaj po dratu, da ga je premagala in položila na tla. Tako pripoveduje. Dalje je danes strela poskusila vse strelovode v naši okolici, ali so za rabo ali ne. Tako je vdarila n4-nje v papirnici, na Studencu, na Fužinah; tu so ravnokar postavili nove in neka žena je pri vdarcu videla, da kakor za jerbas ognjenih isker se je po štangi vsulo proti strehi, pa tudi brez škode. In ko jaz pri zaprtem oknu slonim in občudujem božjo moč, sem se trikrat kar zazibal, ko o priliki potresa, tako trdo je vdarilo. Velika tema je grozo še bolj povikševala. Toda, hvala Bogu! — kmalu so se oblaki razpodili in razvlekli se proti daljnem vzhodu tje proti Hrvaški, in ljubo solnce je zopet posijalo iz za oblakov in nara potem celi dan zorilo rž in pšenico, ki do sedaj še lepo stojite po našem polji.
Na Radovici, 8. julija. [Odprto pismo gospodu Josipu Kovaču, c. kr. sodn. pristavil v Metliki.) Slavno C. kr. okrajno sodisče v Metliki je mojo slovensko ulogo z dne 17. novembra 1883 z dopisom 7. febr. 1884 nemško rešilo. Zoper to nezakonito postopanje Metliškega sodišča pritožil sem se 18. marca pri visokem pravosodnem minister^tvu, ktero je na. dan 16. aprila preiskavo odločilo. K preiskavi so bili poklicani tudi občinski zastopniki Metliškega sodnega okraja. Zastopniki občin Drašiči, Radovica, Semič in Suhor so enoglasno izrekli, da ljudstvo želi slovenskega uradovanja, posebno povdarjajoč velika bremena, koja naklada šola; čemu so nam pa šole, v kterih se otroci slovensko uče, ako nam uradi pošiljajo nemške pozive, odloke, razsodbe?
18. maja dobil sem na pritožbo odlok, glaseč se . . . auf Ihre unmittelbar beim hohen k. k. Justiz-ministerium iiberreichte Beschvverde in BetretF der Nichtbefolgung der den Sprachenverkehr zwischen dem Amte und den Parteien regelnden Ministerial-Verordnungen . . . wird das k. k. Bezirksgericht angewiesen, den Beschwerdefuhrer . . . zu verstiin-digen, dass iiber die Beschwerde nach gepflogenen Erhebungen die dem Ergebnisse entsprechenden ge-eigneten Weisungen erflossen sind."
Vsak človek se sme pritožiti, ako misli, da se mu pravica krati. Zgodilo se je to meni; in da bi bila moja pritožba neopravičena, bi bil g. minister v svojem odloku to gotovo omenil. Pa posluživši se te pravice dregnil sem v sršenovo gnjezdo in raz-jadeni sršeni brenčijo, kakor da bi pamet zgubili. Posebno se v tem oziru odlikujete Vi, g. pristav. Vaše postopanje proti občanom Radoviškim in Dra-šičkim, proti županoma Režeku in Pezdircu, proti svetovalcema Kramariču in Pečariču, v prvi vrsti proti meni je čez vse nespodobno in netaktno. Vaše postopanje proti meni bi imenoval tudi otročje in smešno, ko bi vedel, da imate namen, meni pri ljudstvu dobro ime vzeti. Bodite uverjeni, to se Vam ne bo posrečilo.
Nekoliko dokazov:
1.	27. maja t. 1. je prišla iz urada v prodajal-nico Guštinovo Marija Golobič iz Suhora h.-št. 31, in je vpričo A. N., L. B. in drugih pripovedovala, da ste od 8. do 9. ure le o meni govorili. In ko so Vas stranke opomnile, da jim nič mar, kaj imate Vi z Radoviškim župnikom, da nimajo časa, ker so kmetje, začeli ste kričati nad njimi, češ, da Vas hočejo komandirati.
2.	25. junija je prišel k Vam Martin Cesar iz Krašnega vrha, št. 6, in Vas vprašal, bo li prodano njegovo posestvo? In kaj ste mu odgovorili? „Hodi na Radovico in vprašaj župnika, župana Režeka, svetovalca Kramariča, potem hodi v Drašiče in vprašaj župana Pezdirca in svetovalca Pečariča."
3.	27. junija imela je z bratom tožbo Marija črnugelj iz Grabrovca, št. 13, župnije Metliške. Gotovo Vas je za oni trenutek prešinila, če ne Salomonova saj Solonova modrost, ker ste znali tudi v to tožbo vplesti moje ime. Obrnivši se k M. č. ste rekli: ,.Pojdi na Radovico in povej župniku, da nima nikjer več kredita, kakor pri Kapeletu." In prijazna Grabrovčanka. misle, da mora izpolniti Vaše naročilo, mahne proti Radovici. K sreči zve, da sem v Metliki, in mi pove, kaj ste ji naložili.
4.	julija je prišla k Vam neka reva. (Da jo bila reva, dokaz, ker je prišla bosa.) Pomolivši Vam neko pismo, Vas poprosi, da bi ji povedali, kaj je v pismu zapisano. Odpravili ste jo s tem: „Hodina Radovico, Ti bo župnik povedal. Nemško ne smem povedati, slovensko ne zastopite." Priče trije možje iz Grabrovca itd. itd.
5.	Ker ljudje pripovedujejo, da so redki dnevi, ko ne bi Vi svojega uradnega poslovanja onečesto-vali z zlorabo moje osebe in mojega imena.
Te dni je bil pri Vas Janez Eežek iz Krasnega vrha, št. 13. Eekli ste mu: „Vi Eadovci in Draši-čanje ste vsi okuženi." Ja, g. pristav, okuženi so; pa ne po nemčurskem liberalizmu. Okuženi so naši ljudje po onem zlatem programu, kterega se naj vedno drži pošteni slovenski narod, programu: Vse za vero, dom, cesarja!
Gosp. pristav! Govoril sem; svet naj sodi, jeli po teh vrsticah objavljeno Vaše postopanje, spodobno in taktno? Govoril bom še, ako ne bote dali miru; govoril pa po drugi poti.
Govorilo bo tudi naše revno pa pošteno ljudstvo.
Slišimo, da pride k nam obče priljubljeni gosp. deželni predsednik. Tedaj bo ljudstvo imelo lepo priliko povedati cesarjevemu namestniku, kako v novejšem času nekteri krogi ž njim postopajo.
Franc Schweiger, župnik.
DomaČe novice.
{Mašnilcovo posvečevanje) bo 17., 18. in 19. t. m., sv. birma pa, kakor smo že povedali, 20. t. m., Ako bi Tržaški Škot mil. g. Glavina dotlej še ne ozdravili, prišli bodo goriški knez in nadškof dr. Zorn.
(SjiominsJca plošča) odkrila se bo v nedeljo popoludne pri Udmaškemu županu gosp. Bavdeku, ktero je dal vzidati v hišo v večen spomin, da mu je bila ondi očitna čast lansko leto o tem času sprejeti presvitlega cesarja. Slovesnost prične se ob 4. uri popoludne. Vdeležili se je bodo: „Sokol" obe čitalnici Ljubljanska in Bizoviška in pa Veteranci.
(Socijalistom) je jela Ljubljanska sodnija na prste stopati. Ni še davno, da je napravila pohišno preiskavo pri nekterih osobah, ki so se ji glede političnega mišljenja sumljive zdele, ali pa v zvezi z kolovodji Železnikar-jem in Tumo; včeraj je pa povabila več tukajšnjih obrtnikov na zaslišanje, in jih je večinoma pridržala v zaporu.
(LXIV. odborova skupščina ,Matice Slovenske") bode v ponedeljek 14. julija 1884 ob 6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIIL odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Podrobno pretresovanje prenarejenih pravil in opravilnega reda. 5. Poročila gospodarskega odseka. 6. Posamezni nasveti.
(Od Sv. IIja na ŠtajarsJcem) se nam piše: V nedeljo zvečer o uri peljali so se Njih. Veličanstvo svitli cesar in cesarjevič skoz našo faro. Na postaji, ktero so kinčale slovenske in avstrijske zastave, zbrala se nas je velika množica faranov, č. g. duhovna in mnogo odličnega osobja, ter smo z veseljem in navdušenostjo pozdravili milega vladarja in nastolnika z „živio"-klici.
(Petarda na Divaškem kolodvoru.) Popotnikom poštnega vlaka, ki so se v četrtek iz Ljubljane v Divačo pripeljali, je bila namenjena velika nesreča, ktero je pa božja previdnost vendar še ob pravem času odvrnila. Nek mladeneč, kterega imajo pod ključem, vrgel je med popotnike petardo, ki se je razpočila, pa ni nobene škode napravila. Mladi malopridnež je reksl, da mu je nekdo 5 gold. dal, če bo ob tem in tem času, ko se bo namreč poštni vlak tjekaj pripeljal, petardo med ljudi vrgel. Popis najemovalca se povsem strinja z Oberdankovim tovarišem — Eagoso, kterega so v Vidmu na Laškem porotniki oprostili. Tako se poroča ^Politiki" iz Trsta.
—	Na korist po povod nji poškodovanim Poljakom po Galiciji nabralo se je do sedaj pri Krakovskem pomožnem odboru 40.752 gl. in pri Levovskem osrednjem odboru pa 30.000 gl. Vse to in kar se bo še nabralo, porabilo se bo za nujne potrebe poplavljenih do jeseni. 100.000 gld., ki jih je vlada določila, porabilo se bo za nakup semena, klaje, živine, za popravo polja, travnikov, cest in jezov. Grof Taaffo in cesarski namestnik Zaleski sta sprevidila, da ljudje za letos pri preosnovnih delih ne morejo prav nič dokladati. Prav natančnih poročil in predlogov pa vlada še le meseca avgusta pričakuje in bo v sled tistih svoje bodoče postopanje vravnala. Tudi ministerstvo se je izreklo, da ako bo treba, hoče deželnemu odboru določiti večje svote na razpolaganje, ktere naj bo deželni zbor še le pozneje dovolil.
—	V Temešvaru je služila v hotelu „Kron-princ Rudolf" za blagajničarko gspa. Emilija Blum. Minulo soboto dobila je iz Dunaja od nekega advokata pisanje, v kterem ji naznani, da je po ranjcem milijonarji Ottu, za čegar zapuščino se skoraj pol sveta tožuje, podedovala 120.000 goldinarjev. Ded-šina jo je doletela po njeni stari materi, ki je bila rojena Ottova. Srečna blagajničarka, ki je vže takoj od začetka bila med dediči všteta, se je že odpeljala na Dunaj po denar.
—	O koleri pripovedujejo si Turki in drugi orijentali tudi svoje „storije", kakor pri nas po zimi o „jari kači in o steklem polži". Tako je šel nekdaj starikav Turek proti Smirni, kjer je bil doma. Na poti ga dohiti strašanska pošast. Bila je kolera, ki je z velikanskimi koraki proti mestu drla. Ubogi Turčin se splazi s konja in kleče pričakuje, kaj bo kolera z njim storila. Kolera se ga usmili. „Ker že v Smirno greš, pravi Turek, usmili se vendar mene in moje družine in prizanesi nam." Kolera obljubi. To je dalo Turčinu pogum in praša, koliko žrtev, da misli po Smirni pobrati. „V okroglem številu 3000, pravi kolera, nič manj in nič več!" in zbeži. Ko je Turek v Smirno došel, je že kolerino gospodarstvo zapazil. Ljudje so cepali, kakor muhe. čez nekaj ur nosili so že mrtve venkaj, in vsako uro je bila gnjeca nosilcev večja. Tako je šlo teden za tednom. Turek se je zanesel na kolerino besedo, ter ni bežal, tudi pozneje ne, ko jih je že mnogo več pomrlo, kakor dva tisoč. Ko je bilo pa pet tisoč ljudi pomorjenih, je kolera Smirno zapustila. „Kolera ni bila mož beseda, pravi Turek, kedar se zopet snideva, očitati ji hočem to." Ni mu bilo treba dolgo čakati; kmalo jo sreča zopet na cesti, ki je šla memo Smirne v neko drugo mesto. „Obljubila si mi, pravi Turek, da ne boš več ljudi podavila v Smirni kakor le 2000, pobrala si jih pa v resnici več kot še enkrat toliko, kar ni lepo od tebe, da si me goljufala." — Nisem te goljufala, pravi kolera; prav natanko sem se držala določenega števila, kar je bilo več, nisem jaz pobrala." — „Kdo pak?" — „Strah", pravi kolera, ter zbeži.
Objava.
Da bode mogoče vsacemu someščanu poučiti se o tem, kako dalječ so dospela posvetovanja in predpriprave za vodovod, bodo odslej vse seje vodovodnega odseka javne ter se bodo po vseh v Ljubljani izhajajočih dnevnikih naznanjale vsaj po 24 ur prej.
Prva javna seja bode dne 15. t. m. ob 6. uri popoludne v mestni dvorani.
V Ljubljani, dne 8. julija 1884.
Ivan Hribar,
naiielnik vodovodnega odseka.
Razne reci.
D
— Oče Severin Fabijani, kapitular benediktinske opatije v Kremsmiinstru, župnik v Stein-hausnu (v zgornji Avstriji) je 30. junija umrl. Bil je ranjki naš rojak, brat vikarja v tukajšnem frančiškanskem samostanu o. Placida Fabijani-a. R. I. P.!
Telegrami.
Pulj, 9. julija. Sinoči so prijeli vže ob pozni uri sumljivega človeka, ki se ni imel z ničem skazati. Ko ga vprašajo po splošnem, je trdovratno zanikal vsako izjavo glede svoje osobe, ter so je le na društveno karto skli-caval, ktero je pri sebi imel. Eodom je Nemec.
Dunaj, 9. julija. „Wr. Ztg." prinaša imenovanje ritmajstra grofa Vetter-a za deželnega glavarja moravskega. Za namestnika mu je imenovan dr. Srog.
Budapest, 9. julija. Konečni izid volitev je: 234 liberalcev, 60 zmerne opozicije, 77 nezavisnih, 17 protisemitov, 16 narodnjakov 9 divjakov.
Marseille, 8. julija. V poslednjih 24 urah unii-lo jih je 25 za kolei'0. Trgovina je prenehala, paroplovba je po večera vstavljena.
Marseille, 8. julija, zvečer. Od dopolu-dneva štirje za kolero umi-li.
Toulon, 8. julija. 6. julija je umrlo od zjutraj pa do polnoči 24 osob, med temi 20 za kolero.
Toulon, 8. julija, zvečer. Od 11 dopo-ludne šest mrtvih za kolero.
Alx, 9. julija. Včeraj so trije za kolero umrli.
Bruselj, 8. julija. Kakor kažejo volitve v Benat, imajo ondi katoliki že večino.
London, 9. julija. Gosposka zbornica je zavrgla reformbill v drugem branji z 205 proti 146 glasovi.
Tujci.
8. julija.
Pri MafUi: Gr. Stierlen, trgoveo, iz Ulnia, — Eaumann, Gnschitz, Franki in Soliwank, trg. potovaloi, z Dunaja. — J. pl. Ciotta, zasebnik, z Eeke. — Gregor Žerjov, e. k. okr. sodnik, iz Loža.
Pri Slonu: A. BaJiS, lesni trg., z Roke. — Vine. Baro-vieli, sonsal, iz Zadra. — Janez Vovk, župnik, iz Bazovice. — Marija Bujan, zasebnioa, iz Siska. — A. Pridrieli. trgovce, s hčerjo, iz Siska. — Mato Lavrenoič, posestnik, iz Postojno.
Pri Bavarskem dvoru: Henrik Gerard, trgoveo, ia Kaire. — Rudolf Hirsehmann, brivec, iz Maribora.
Pri Avstrijskem cesarji: Mat. Jereb, župnik, iz Javorja. — Alojzij Jerše, trg. pot., iz Trnovega. — Janez Ju-vanfiie, posestnik, iz Železnikov.
Umrli so:
v bolnišnici:
6.	julija. Janez Jerinc, tesar, 19 let, po naklučni poškodbi.
7.	julija. Matija Bezlaj, dninar, 56 let, vsled raka v že-
lodcu.
EksekutiTne dražbe.
23. julija. 3. e. džb. pos. Mihael Sušel iz Neverka, 1050 gl. Postojna. — 2. in 3. e. džb. pos. Prane Penko iz Petelin, 3851 gl. Postojna.
23.	julija. 1. e. džb. pos. Jakob Pivec Volavlje, 1553 gl. Litija.
24.	julija. 1. e. džb. pos. Prane Zajec iz Medne peči, 240 gl. Rudolfovo. — 1. e. džb. pos. Franc Gričar iz Družinske vasi, 1080 gl. Rudolfovo.
25.	julija. 1. e. džb. pos. Gašper Krašovic iz Vrhnike, 1240 gl. Vrhnika. — 3.'e. džb. pos. Antonija Hafner iz Harij št. 1, 986 gl. Bistrica. — 1. e. džb. pos. Primož Iskra iz No-mena, 1280 gl. Radovljica. — 1. e. džb. pos. Anton Valenčio iz Merečja, 1600 gl. Bistrica.
28. julija. 1. e. džb. pos. Janez Oražem iz Nakla 972 gl. 50 kr. Kranj.
]>iinajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 9. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	40	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81 „	45
4^ avstr. zlata renta, davka prosta . .	102 „	90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96 „	70
Akoije avstr.-ogerske banke . . .	855 „	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	299 „	40	„
London.......121 „	90	„
Srebro.......— >,	—	«
Ces. cekini.......5 „	76	„
Francoski napoleond......9 „	68	„
Nemške marke......59 „	60	„
Od 8. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122 „	05	„
., „ 4% . . . .	91 „	20	„
papirna renta 5% . . .	88 „	30	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	109 „	—	„
„ Landerbanke.....101 „	—	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	542 „	—	„
„ državne železnice . . . .	317 „	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	217 „	25	„
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	125 „	25	„
„ „ „ „ 1860 . 500 „	135 „	20	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168 „	25	„
........ 1864 . . 50 „	168 „	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176 „	-	„
Ljubljanske srečke . . . . '.iO „	23 „	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18 „	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107 „	70	„
„ „ Ferdinandove sev. ., . .	105 ,,	75	„
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50	„
Št. 3914.
(2)
Naznanilo.
Zarad glavnega snaženja in nekoliko druzih potrebnih naprav ostane deželna blagajnlca kranjska
od 14. dO vštetega 19. julija 1884.1.
za strankini promet zaprta.
0(1 deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani 5. julija 1884. 1.
Spisal J. Marn.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: III., IV., V. a 40 kr., VI., VIII. k 20 kr., XIV., XV., XVI., XVII., XVIII., XIX., XX., XXI. 11 60 kr.
v
Katoliški Bukvami.