Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IIi
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Upravo: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, ruzen poudeljka in dneva po prazniku
Bombni atentat na cerkev sv. Petra
Rim, 17. julija, tg. Danes ponoči, kmalu po 2 je na Vatikanskem teritoriju eksplodiral peklenski stroj, ki pa je povzročil le malo stvarne škode. Kljub temu pa je utis, ki ga je napravil ta atentat na vso javnost, velikanski. Bomba je '/Ha postavljena v notranjosti takozvanega Leonovega zidu, ki loči vatikansko ozemlje od zelo obljudenega dela Rima. Na tem zidu so ravno v zadnjih dneh izvršili velike reparature. ker je bil zid že poškodovan, kajti že stoletja ga ni nihče popravljal. Obstojala je bojazen, da bi lahko nepoklicani ljudje prišli po tem zidn v Vatikan. Zid je noč in dan strn-žila močna patrulja karabinerjev, dočiiu jc ua notranji strani zidu, torej na terasah, s katerimi sc končajo vatikanski vrtovi, stra-žilo papeževo orožništvo. Ne ve se se, ali je utentator nesel bombo čez zid, ali jo jc položil nu mesto eden od mnogoštevilnih obiskovalcev Vatikana. Po dogodku so takoj obvestili papeža, ki je takoj še v isti noči dal navodila zn pričetek natančne preiskave. Obvestili so takoj tudi italijanske oblasti, ki so od svoje strani tudi pričele z energično preiskavo zunaj vatikanskega teritorija.
Kini, 17. jul. tg. O bombnem atentatu v Vatikanu doznavamo še sledeče podrobnosti, ki dokazujejo, da je bila preprečena velikanska katastrofa samo po slučaju. Bombo je položil neznanec v zadnji del Petrove katedrale, v tamošnjo spovednico. Pri običajnem pregledn cerkve ob 7 zvečer jo jc našel papežev orožnik, ter jo je na ukaz vatikanske oblasti nesel preko noči v vatikanske vrtove, kjer noj bi »e vršila prihodnji dan preiskava. Toda urn peklenskega stroja je ta čas tekla naprej ter povzročila ob 1.45 eksplozijo. Radi ogromnega zračnega pritiska se jc pobila cela vrsta Sip na vatikanskih oknih, posebno na oknih slikarske zbirke; iz tega sc lahko vidi, kako velikansko nesrečo bi bil |>ovzročil peklenski stroj, čc bi bil eksplodiral na položenem mestu. Strokovnjaki menijo, da bi bil v tem slučaju najmanj poškodovan velik del katedrale sv. Petra, ako sc ne bi bila zgodila šc večja katastrofa. Romba jc bila znvitn v časopisni papir in je ležala v spovcdnici za italijanske vernike v desni Indiji, neposredno pod kupolo ter v nnjbližji soseščini spomenika Renediktn XV. Oblasti so danes po natančni preiskavi zaprle dohode v katedralo do večera in dovolile vhod samo proti rfovoljenjn oblasti.
Atentat jc povzročil v Rimu razumljivo velikansko vznemirjenje in ogorčenje. Fašisti pravijo, dn jc ta atentat, kakor šc ne-pozabljenn bombna nfera na rimskem kolodvoru, demonstracija mednarodnega anti-fnšizma. Vsi krogi so si na jasnem, kake posledice bi lahko izvirale, ako bi sc bil atentat posrečil popolnoma, v sedanjem tre-nntkn napetosti med državo in cerkvijo, ker bi sc bil atentat gotovo pripisoval fašistom. Tako, kakor rečeno, trdijo fašistični krogi; seveda so to le domneve, katerih isti-nitost ali neistinitost bo inogln potrditi šele preiskava.
Znah bližajočega se pomsVienja?
Rim. 17. jul. A A. »Osservatore Romano« je objavil članek, kjer ostro napada italijanske, oblasti, ker so dovolile objave napadov na papeža. Včeraj ho italijanske oblasti zaplenilo vse izvode listov, ki so napadali papeža in aretirale štiri pisce. Po kon-kordatn bodo aretirani kaznovani, kakor čc bi raz-žalili italijanskega kralja. Poročajo, da pisci proti-papoških člankov niso fašisti. Akcija italijanske vlade je napravila nn vatikanske kroge dober vtis.
Dunajska vremenska napoved: Na vzhodu in |ugu pretežno jasno, r Severnih Alpah oblačno, najbrže padavine. Zmerno toplo.
Zagrebika vremenska napoved: Stalno, zmerno toplo t malimi oblaki
Francija in Nemčija za eno mizo
Prizadevanja Angli;e so imela uspeh
London, 17. julija.
Angleška javnost in z njo ves svet sta se globoko oddahnila, ko je iz Berlina prišlo obvestilo, da je g. Briand nemškemu poslaniku v Parizu, g. Hoscliu sporočil, da bi francosko vlado veselilo, če bi državni kancler prišel v Pariz na posvetovanje o gospodarskem položaju Nemčije. Ker je nemška vlada to povabilo sprejela, tako da bodo gg. Criand, Laval, dr. Bru-ning in dr. Curtius in morebiti še kdo že v soboto sedli za skupno mizo, da imenovali problem rešijo, zato so tu trdno prepričani, da Francija ne stavlja Nemčiji nobenih takih pogojev, ki bi jih Ic-ta ne tuogla sprejeti.
S tem bi bil položaj bistveno olajšan, tako da je upanje, da te bo nemška in z njo svetovna gospodarska in politična kriza kmalu premagala, zelo upravičeno.
Ni važno, kako je po tolikem oklevanju tako na francoski kakor na nemški strani prišlo do tako velikega preokreta. Angleški politiki, katere jc zelo začel skrbeti padec šterlinga, si lastijo glavno zaslugo za to, ker je Macdonald. baje čisto nepričakovano za Francijo, sklical za ponedeljek v London konferenco zunanjih ministrov sedmih držav (Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Japana in Amerike). Francija — tako menijo Angleži — ni hotela, da bi Anglija imela prvenstvo v reševanju sedanjega položaja, izolirajoč Francijo, pa je zato rajši povabila Nemčijo, da se sami snorazumeta in prideta v London z veselim oznanilom: Vprašanje je že rešeno! Tako bi Anglija tudi ne prišla v položaj, da v Londonu načne kočljivo vprašanje revizije Voungovega rcparacijskega načrta, o čemer Francija noče ničesar slišati, boječ sc, da ne bi se velesile zedinile na popolno črtanje reparacij.
Naj bo zadeva taka ali drugačna, tn sc v glavnem vesele, da se bodo r.einški in francoski državniki jutri znašli za eno mizo.
Največji optimisti kar nič ne dvomijo o tem. da se bo iz tega izcimilo trajno franeosko-nemško prijateljsko in politično sodelovanje, o čemer seveda mnogi dvomijo. Boljše je, če se
ne ndajamo prevelikim upom. ampak se zadovoljimo s tem, če se Nemčija iu Franciji sporazumeta glede najnujnejših garancij, ki naj bi jih Nemčija dala za veliko mednarodno posojilo. Preveč — poudarjajo v Londonu — Francozi ne bodo smeli zahtevati, ker bi sice/ padla vlada g. Briininga, moža, l.i ima še največ zaupanja v Evropi, in bi prišla potem v Nemčiji brez dvoma na krmilo vlada šovinistov, ki kričijo po fašistovski diktaturi, kar bi v resnici pomenilo nevarnost za svetovni mir. Na drugi strani pa bo tudi g. Bruning moral Franciji koncedirati to, kar ne zahteva samo Francija, ampak ves svet, da se bo namreč mednarodno posojilo pametno uporabilo in da se zlasti ne bo podpirala politika oboroževanja, unije z Avstrijo in revizije versaillske pogodbe.
»Nemčiji se torej nuja prilika,« tako piše ugleden londonski list, »da sc reši katastrofe, da namreč zboljša svoje odnošaje s Francijo in tako razjasni kritično atmosfero po vsej Evropi. Nemški ministri bodo pozvani, da dajo razen finančnih garancij tudi politične, toda nobenih takih, ki bi Nemčijo poniževale«
Seja francoske vlade
Pariz, 17. julija.
Sklep Irancoskega ministrskega sveta od 16. t. m ki se jc sklical po povabilu nemških ministrov v Pariz, se glasi, da je ministrski svet proučil načrt, kako naj se po iniciativi Francije pomaga Nemčiji in vposlavi v Evropi kr*dit in zaupanje. Obenem je ministrski svet proučil garancije in sredstva za politično pomirjenje Evrope, ki bodo morala spremljati imenovano gospodarsko iniciativo Francije.
Newyork, 17. |ulija.
Kakor pravijo privatne informacije iz Pariza ncwyorškim bankam, je Irancoski ministrski svet proučeval možnost mednarodnega posojila Nemčiji v znesku 500 milijonov dolarjev, ki naj bi bili za-garantirani po carinskih dohodkih Nemčije.
Genllemanshi pogoji
Francija ne zahteva ničesar kol gentlemansho obvezo miroljubnosti in lojalnosti ler političnega premir;a
dajejo posojilo, nekako politično premirje zn
Pnriz, 17. jul. tg. Sporočilo, dn prideta v Pariz državni kancler Bruning in zunanji minister Curtius, je izzvalo v francoski prestoli« odkritosrčno radost. Kakor dn ne bi bilo nikdar kake napetosti med Nemčijo in Francijo, danes vsi pariški listi prisrčno pozdravljajo prihod nemških državnikov.
Prvič v zgodovini, piše »Potit Parisien«, pride nemški državni kancler v Pariz. Akoravno se zgodi to v trenutku, ko je Nemčija pred bankrotom, ;a bo francoski narod vendnr sprejel z velikim spoštovanjem. Od leta 1918 ni Pariz doživel tako važnega ministrskega sestanka, kakor sedaj; tako piše »Journal«. Sednj gre za konferenco, ki ima popolnoma drug značaj in veliko prijaznejše lice, kakor tedaj.
V zgodovini povojne dobo sc pričenja nova era, tako upa Snuervvein v Matinu«. Prvič postane Locarno od simbola resnična realnost, tako piše radikalna »Republi(|ue«.
Nemška ministra bosta takoj |>o prihodu v Pariz imela najprej razgovor s francosko vlado samo. šele potem se bo pričela splošna konferenca. Kot podlago za pogajanja v Parizu, je francoska vlada izdelala obširen sanacijski načrt, ki izgleda po enoglasnih poročilih pariškega tiska sledeče:
t. Francoska banka, angleška banka in Fo-derol reserve Bane odprejo kratkoročen kredit 300 milj. dolarjev, ki naj se rabi zn kritje bankovcev.
2.	Za izplačevanje tega kredita se bo kakor hitro mogoče dvignilo mednarodno posojilo po tipu Davesovega in Yungovcgn posojila v isti višini. Na tem posojilu bodo v tretjinah udeležene t. Francija, 2. Amerika in 3. Anglija, Belgija. Italija in Švica. Posojilo se mora amortizirati v 10 letih, ter se zasigura z nemškimi carinami.
3.	Uporabo posojila bo kontrolirala posebna komisija, ki jo bo imenovala po določilih Yun-govoga načrta Mednarodna repuracijsku banka. Ta komisija bo imela tudi nadzorovalno pravico nad vsemi posojili, ki bi jih dvignila Nemčija v inozemstvu.
4.	Nemčija se zaveže, da bo po preteku Hooverjevega moratorijskega leta zopet pričela plačevati Yungove obveze.
5.	Nemčija sc obveže rucionolno izrabiti posojilo ter predložiti v bodoče proračun države, dežel in velikih komun gospodarski komisiji Drnštva narodov.
6.	Kot protiuslugo za pomožno akcijo sklene Nemčija s Francijo in z drugimi državami, Li
10 let, to se pravi, da se obve/.e — seveda |kkI zagotovilom reciprocitete — d« nikakor ne bo zviševala izdatkov zn oboroževanje ter v svoji zunanji politiki ne bo načenjala problemov, ki bi ogrožali evropski mir. To promerje seveda zahtev« v prvi vrsti resno zbližanje mod Nemčijo in Francijo.
Odpoved Nemčije na carinsko pogodbo z Avstrijo sc, kakor francoski tisk izrecno poudarja, ne zahteva.
Ta francoski načrt v svojem zadnjem |*ili-tičnoni delu nc predstavlja nikakor ultimatuni. Patriotična Ordre. hoče celo vedeti, dn so v političnem deln ne zahteva niti pismena obvezo Nemčije, temveč se hoče Francija zadovoljiti /. žentlemenskim ugrementom. Nnčrt odobravajo vsi listi, rnzven »Action Francaise«. ki obtožuje Lavnla veleizdaje. Ostali tisk pa odobrava francoski načrt zn sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Smatra se kot velika diplonmtičnn zmaga Lavnla, da so mu je posrečilo brez posredovanja Hcndersoun povabiti v Pariz nemškega kanclerja Briininga.
Vendar pa |>oroča socialistični Populaire«, da sta na zadnji seji ministrskega sveta včeraj nastopila proti Lavnlu ministra Tardieu in Ma-ginot. Ko jim je pa Laval dokazal, da jo ta sanacijski načrt edina možnost za uresničenje Locarna, sta sc udnln.
»Pustite B?isn'nga, da vodi."4
Berlin, 17. julija.
Cilasilo nemške liberalne demokracije »Frankfurter Zeitung« objavlja članek, v katerem poživlja nemško ljudstvo, da brezpogojno zaupa državnemu kanclerju dr. BrUningu, ker v Nemčiji ni moža, ki bi v sedanjem trenotku mogel izvoziti nemški državni brod iz sedanjega položaja, razen Briininga. On ima pravico, da mu v teh težkih urah ves narod zaupa. Govoričenje o nekaki koncentraciji vseh strank pod vodstvom kakšnega Hitlerja ali Hugenberga, ki hočeta na vsak način igrati diktatorja, je nevarna prismodarija. Vsak ve, kam bi to peljalo: namreč v popoln kaos v Nemčiji in v za-netitev splošnega požara v Evropi. Nemški nacio-nalci so eksponenti tiste nemške veleir.dustrije, ki je po svoji egoistični kapitalistični politiki najbolj zakrivila sedanji položaj.
*
Nevvvork. 17. jul. tg. V nadaljnjem poteku pogajanj velikih bank s Kolera! Reserve Bank je Mor-ganova banka sprejela pogoj- za sodelovanje pri eventuehieni posojilu Nemčiji.
Nemško časopisje odklanja francoske pogoje!
Berlin, 17. jul. A A. Pogoji, ki jih bo po časopisnih poročilih iz Pariza stavila francoska vlada Nemčiji za finančno pomoč, so naleteli na oster odpor večjega dela nemškega časopisja. Celo glavno glasilo rentruma »(iermuniat poudarja, da so fran voski pogoji preostri in nesprejemljivi. List nadaljuje. iln bi take pogoje sprejela edlnole država, ki bi bila pripravljena odpovedati se svoji politični in gospodarski neodvisnosti.
Demokratsko časopisje pa meni. da so francoski pogoji maksimum, kar zahteva francoska vlada in da se bo dalo o njih govoriti. Drugi listi pa menijo, da je čudno, da Francija zahteva take stvari od Nemčije, ko pozdravlja prihod nemških ministrov v Pariz. List končuje, dn se ne sme pozabiti, da ima tudi Nemčija svoje predlogo in opombe k pariški in londonski konferenci.
Cisto nespravljiv je sevedn ton nacionalističnega časopisja. Ti listi pišejo, da je Francija v zadnjih letih redno pred pričetkoni kake mednarodne konference prišla na dan s svojimi zahtevami s ciljem, da okrepi svoj položaj že v naprej. »miki desničarji smatrajo francosko zahtevo, da naj Nem fija obljubi, iln bo III let mirovala k svojimi mhle-vami po reviziji, za nesprejemljivo. Kaka obveza bi nemško zunanjo politiko obsodila k popolni pasivnosti. Zahteve, ki jih stavi Francija, so veliko prevelike za posojilo 500 milijonov dolarjev, ki bi ga dobila Nemčija. Ako bi morala Nemčija vračati ta kredit v desetih letih, bi morala plačevati vsako leto približno 200 milijonov. Ta renta ni tako velika, da bi se Nemčiji izplačalo spraviti sebe v popolno odvisnost od Francije in inozemstva. Poudarja se pa. da Nemčija ta kredit vsekakor nujno potrebuje, ter se pričakuje, da bo pari-ka konferenca našla način, da pride Nemčija do tako nujnega kredita. Te/koče za dobavo kredita so vzrok. <la sina trnjo nekateri pariški sestanek zn važnejši, kakor je londonska konferenra.
Težak potožaS Hudi izgredi
Dorlmnnil. 17. jul. tg. Snoči okoli II je pri.lo tukaj ponovno do teikili izgredov. l'o utirali -o ne ubrale relike množice demonstrantov, ki s« iz rednih kamnov napravile barikade. Tramvaj se je um ral ustaviti. Vsa polirija je bila nn nogah. Policija je morala sistematično zavzeti »ni del mesta, kjer ho hili demonstranti /brani. Po vesteh očividcev je pndlo v boju več kot sto strelov. Vendar pa. kakor ne je moglo ilo sedaj ugotoviti, ni bil nihče ubit.
Leipzig, 17. jul. tg. Tovarna vagonov Werdau. ki spada h konrernu Dnnat bnnke. je odpovedni« vsem delavcem in uradnikom kukor tudi vodstvu službo zaradi evcntiielne ustavitve obrala.
Berlin, 17. jun. tg. Kadi velikih naporov se je včerajšnja izplačitev mezd po vseh mestih popolnoma posrečila. Kolikor je bilo šc raznih težkoč tehnične narave, so bile danes odstranjene. Ceni se, da je bila izplačana vsota 500 do 600 milj. mark. Radi tega pa ni bilo mogoče hranilnicam zadostiti zahtevam vlagateljev v popolni meri.
Berlin, 17. jul. AA. Po poročilu nemške državne banke se je v drugem tednu julija kritje bankovcev v zlatu in v tuji veljavi zmanjšalo na 35.8%. Zaloga zlata in tuje valute je padla za 302 milijona mark in znaša zdaj 1490 milijonov mark. Obtok bankovcev se je zvišal za 57 milijonov mark.
Amerika hoče načeti ves evropski problem
Newyork, 17. jul. tg. Dejstvo, da bosta na londonski konferenci zastopala Ameriko kar dva državnika, je izzvalo v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Smatra se, da je ta korak proti tradiciji evropske politike Amerike. Politični in gospodarski krogi v Ameriki hočejo, da bi se na londonski konferenci dosegla formulacija gospodarskega sanacijskega načrta za Nemčijo na podlagi dolgoročnih posojil. Dalje naj sc doseže snrava med rvemčijo in Francijo.
V vladnih krogih poudarjajo, da ameriška delegata nista dobila za londonsko konfercnco posebnih pooblastil. Vendar pripisuje Hoover koute-renci veliko važnost, ker bo omogočala izmenjavo mnenj ne samo v gospodarskih vprašanjih, ampak tudi v drugih perečih problemih. Stimson bo namreč brezdvomno spravil na dnevni red vprašanje razorožitve in se nc bo bal diskutirati tudi o problemu dolgov in rcparaeijskih dajatev.
Berlin, 17. jul. AA. Listi poročajo iz Ženeve, da so tamošnji mednarodni krogi zvedeli, iln sta Hendcreon in Stimson razpravljala v Parizu o novem rnioroiitvencm načrtu. Po tem načrtu naj bi Nemčija. Italija. Francija in Anglija za določeno dobo prekinile svoje pomorske gradnje.
Naše devizne odredbe
Belgrad, 17. jul. ž. Devizni valutni predpisi, ki jih je poslala centralna industrijska korpor;\r'i:i svojih krajevnim članom, so končno objavljeni, in sicer: L Za vsa posojila v inozemstvu, zn kredite v inozemstvu in za pošiljke denarja v inozemstvo se mom imeti predhodno oilobrenje Narodne banke: 2, za nabavo deviz zn potovanje v inozemstvo, za plačevanja v inozemstvu, knkor honorarji itd ne velja gornji preiluis. čr iimiio banke pooblastilo ■a to.
Pot v Pariz
Tudi Hooverjeva pobuda je pokazala, da je rešitev Evrope v sporazumu med Francijo in Nemčijo. Preko VVnshingtona, ki sicer skozi svoje zlate zobe lahko izdaja Evropi rezka povelja, je šel nemški klic ua pomoč, toda svel bi ga bil preslišal, da se mu ni odzvala Francija in pristala na Hooverjev predlog po pogajanjih, ki so so vodila v Parizu. Samo obotavljanje Francije, ki ni hotela takoj sprejeti ameriškega predloga, je stalo Nemčijo poldrugo iniljardo mark, ki so jih odnesli iz Nemčije inozemski kapitalisti iz strahu pred njeno bodočnostjo. Tudi ameriške banke, ki so sicer bile vedno pripravljene odpreti svoje blagajne Nemčiji, so se nemudoma skujale, češ, da ne morejo dati denarja, dokler se Nemčija ne sporazume s Francijo. Ker ni nemške grožnje s samopoinočjo nihče v inozemstvu smatral za resne in se je Henderson ua poli v Berlin sumljivo dolgo zadržal v Parizu, je ostala nemškim državnikom na izbero samo pot v Pariz ali polom.
Brez sporazuma med Francijo in Nemčijo ni mogoče zagotoviti Evropi miru, ki ga tako nujno potrebuje, da zaceli svoje telesne in duševne rane. Pri reševnnju mednarodnih problemov v še tako zakoinem delu Evrope in tudi vprašanj svetovnega značaja, vselej zadenemo na mrtvo točko, na napetost med Francijo in Nemčijo. Kljub obstoju Društva narodov se je v povojni Evropi razbohotil sistem meddržavnih zvez. ki se naslanjajo na dva bloka; ta sta zgrajena na podlagi gesla :za ali proti ohranitvi mirovnih pogodb«, za Francijo ali za Nemčijo. Mussolini je zgradil drugega, da si pridobi Nemčijo. Sporazum na brodovni konferenci je preprečila večna napetost med Francijo in Nemčijo. saj ni mogla Francija pristati na pariteto z Italijo, ako Mussolini tako rad grozi s svojo zvezo | z Nemčijo.	i
Na zbližanju francoskega in nemškega naroda j je torej interesirana vsa Evropa, lahko rečemo, | ves svet. llazvoj zadnjih dogodkov v Nemčiji, kjer destruktivni elementi levice in desnice prežijo na plen, je v svarilo vsem državnikom, kam bi lahko dovedel končni razdor med Nemčijo in Francijo. Priznajmo, da je gospodarstvo vsakega naroda v dobi železnice, brzojava in radija navezano na gospodarstvo drugega in da bi torej ne mogli mimo gledati gospodarske propasti kateregakoli naroda. To neglede na človeško vzajemnost, ki nam jo nalagajo božji zakoni, ln kdo more jamčiti, da bi zajezil anarhijo, pa naj v njej vlada desnica ali levica, v mejah nemške države? Na jugu čaka fašistični Kim, na vzhodu Mokva in oba oznanjata trpečim masam univerzalizem svojih naukov.
Briand je nekoč dejal Stresemannu: »Ničesar bolj ne želim, kakor da bi pustil v zgodovini ime človeka, ki je s francoske strani dovršil zbližanje med obema državama.« Briand je ostal zvest svojemu geslu, ki bi ga bilo nedavno, ko so Nemci nerodno udarili v svet s strašilom o Anschlussu, skoraj stalo glavo, in hodi vztrajno po tej poti neglede na svoje nasprotnike na desni. Pri tem ima.za seboj večino francoskega naroda; res je, da marsikateri F'rancoz ugovarja njegovi taktiki — desničarji bi skušali doseči isti smoter s politiko Hlželezne pesti — todn zbližan ja z Nemčijo si želi vsak povprečen Francoz.
Georges Clemenceau je v svoji zadnji knjigi, ki jo je napisal tik pred smrtjo, oslro prijel Brianda zaradi njegove zunanje politike, češ, da Nemcev ne pozna. Za Brlandovo partijo bi bilo treba Nemcev dobre volje. Upamo, da se Briand ni prevaril. Stresemann je umrl, a zato ni danes v Nemčiji ni? manj glasnikov sprave s Francijo. V zadnjem času se zanjo odločno zavzemajo glasila katoličanov. demokratov in socialistov. Zahtevajo pa od Francije, da ona kot zmagovalka prva ponudi roko. S povabilom Briininga in Curtiusa v Pariz je Francija lo tudi slorila. Že lokarnske pogodbe niso Nemri podpisali več kot premaganci, temveč kot predstavniki enakopravne In svobodne države. Sedaj jim je Francija drugič ponudila roko. Koliko vode je steklo po Renu od versajsko pogodbe 1 »Zmaga! Kaj so se drznili napraviti iz tebe!', vzklika v grobu zmagovalec Clemenceau in z njim večina franroskegu naroda. -Po manevrih, ki so nam odnesli glavni del potrebnih nam reparacij, kaj bomo rekli, kaj bomo napravili, kadar bo nastopil dan, ko nam bo Nemčija izjavila, dn ne more več plačevati vojne odškodnine po Y°ungovem načrtu in nas povabila, naj to srečno priložnost porabimo in končnoveljavno zapečatimo naše prijateljstvo s pogodbo popolnega desinteressomenta — sicer popolnoma v našo čast? Ne bo nam preosta-jalo drugo, kakor da preskrbimo Nemčiji nove kolonije in da v njeno korist razkosamo Poljsko in vse razdeljive države, da izvemo, v katere meje nas bo Nemčija blagovolila zapreti, da umremo.?:
V Parizu so vnovič napravili eno tistih velikodušnih geut. ki se jib je tako bal rajni Clemenceau. Zdaj je na Nemčiji, da z dejanji pokaže, da so bile njegove napovedi za Francijo in njene prijateljice boljše, za Evropo, prečrne, da Nemčija ne misli iz-podkopavati mirovne pogodbe. Potem je mir Evropi zagotovljen in klicev .Mi hočemo vojno, izzvali bomo vojno in zmagali bomo v vojni I«, ki prihajajo z nemirnega juga, se nsni ne bo Ireba bati.
Briining in Curtius odpotovala
Berlin. I", jul. tg. Državni kancler dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta se odpeljala v Pariz danes zvečer ob 10 z brzovla- I kom. V Pariz dospela jutri popoldne ob 2. Ml- i ■■istrski svet. ki sc je danes Se enkrat sestal na | sejo, tla tla zastopnikoma direktive zn pariške razgovore ter za konferenco v U»ntlonn. jima ni vezal rok. rln bosta imela pri konferencah lažji položaj. Pred odhodom v Pariz so se danes sklenili še zadnji notranje politični ukrepi, v prvi \ rsti proti begu kapitala iz države.
Parlament se ne skliče
Berlin, 17. julija. AA. Odbor senijorjev nemškega državnega zbora je odklonil resolucijo narodnih socijalislov in komunistov za takojšnje sklicanje državnega zbora. Pred glasovanjem je predsednik Lobe prečital pismo državnega kance-larja Briininga, kjer zahteva kancelar, naj se reso- j lucija zaradi kritičnega položaja v državi odkloni, j Odbor je končno sklenil, da bo 23. iulfja ponovno ' glasoval o tej resoluciji.	'
Delavski nemiri v Španiji
Vse republičanshe stranke so se združile
Madrid, 17. jul. AA. Stavkajoči so danes v glavnem mestu skušali prerezati telefonski kabel, ki spaja Madrid z inozemstvom. To je edina zveza, ki danes obstoji mod Španijo in ostalo Evropo. Do-zduj se jo posrečilo obraniti to zvezo navzlic poskusom sabotaže.
Madrid, 17. jul. AA. V Cartageni je prišlo do neredov in izgredov brezposelnih delavcev. Deset-tisoč se jih jo zbralo pred mestno hišo iu čakalo, tla se vrne deputarija, ki je šla k mestnemu načelniku predložit njihove zahteve. Načelnik pu jc izjavil, tla to vprašanje no spada v njegovo pristojnost. Ta odgovor jc delavce tako razdražil, da so
j pobili vso opravo v njegovi pisarni. Razeu tega je i množic« razdejala tudi mestno posvetovalnico, škoda jc ogromna.
Madrid, 17. jul. štiri največje republikanske skupine v ustavodajni skupščini so se ztlruiile v en sam parlamentarni klub, ki bo štel 130 poslancev, tako da so socialisti, ki imajo 120 poslancev, šele druga najmočnejša skupina skupščine. Zdru-, ženi republikanci in socialisti bodo tvorili vladno večino, kateri bo stala nasproti močna opozicija. Mogoče pristopi k vladni večini še nekaj poslancev - izmed 100, o katerih sc sploh ne ve, kam pripa-i dajo. Vseh poslancev konstituante je točno 474.
Fašistična vzgoja je vzgoja k sovraštvu
Rim, 17. julija. »Osservatore Romano* pripominja k znanim sklepom Osrednjega vodstva fašistične slranke, tla ne gredo v bistvo okrožnice Pija XI., temveč, da obravnavajo postranska vprašanja. List z zadovoljstvom ugotavlja, tla ni moglo vodstvo potemtakem v ostalem, to je v bistvu, zavrniti okrožnice. Glede trditve, tla je r-v. oče s svojo okrožnico poklical na pomoč tujca, meni :.0sser-vatorec, da je bila enciklika naslovljena na škofe vsega sveta, ker je Katoliška akcija, ki obstoji v vseh državah, življenjskega pomena za vso Cerkev. Obdolžilev Vatikana, da je v zveza s Iraniasoiistvoni
Strast a nesreča na Ogrskem
Budimpešta, 17. jul. ž. Snoči se je zgodila strahovita nesreča na Andini-Fdidu poleg Budimpešte. Novo zgrajena štirinadstropna stavba se jc zrušila in pokopala pod seboj veliko število delavcev. Komisija, ki se je po nesreči sestala, je ugotovila, tla sc je stavba porušila radi malomarne graditve. Aretirana sta bila stavbenik in poslovodja. Na mesto nesreče so prihiteli ognjegasci in vojaki, ki so začeli odkopavati ponesrečene delavce, kuterih število znaša <>n. Izpod ruševin so potegnili do polnoči 3 mrtve delavce. Ostali delavci, ki so jih rešili, so bili težko ranjeni, nuiogo pa jih leži še pod ruševinami.
Finančna sfrsfta Madjarske
Budimpešta, 17. julija, tg. Madjarski ministrski svet je na snočnji seji, ki je trajala do pozno noči, izdelal načrt o sedemdnevni prehodni dobi k normalnemu bančnemu poslovanju v državi po treh dneh bančnega praznovanja. Vprašanje ma-djarskega posojila radi težke nemške krize še ni rešeno. Prehodna doba k rednemu bančnemu poslovanju bo trajala do vključno 23. julija. V tej dobi bodo eicer banke poslovale, vendar pa .^m<> poti strogim nadzorstvom narodne banke. Izplačila bodo omejena, vendar pa bo morala vsaka banka izplačati zahtevane vsote, ako upnik dokaže, da rabi denar za plače, mezde, stanovanjske najemnine in najemnine lokalov, za pokojnine, alimenle, davke in slične javne dajatve.
V izredni odredbi je vlada strogo omejila trgovino pengbja i inozemstvom. Pengb se bo mogel prodati v inozemstvo le s posredovanjem narodne banke. Prestopki bodo strogo kaznovani z zaporom tlo dveh mesecev.
Grof Bethien je izjavil, tlu je sedauji finančni položaj na Madjarskem le prehodnega značaja. Odredbe vlade imajo namen, da se finančni položaj v državi zboljša.
Madjarski let po zraku
Budimpešta, 17. jul. AA. Madjarska letalca Endresz in Magyar sta snoči o pol 8 pristala na madjarskem ozemlju. Priletela sta iz Harbour Orača na Novi Fundlandiji. Njun polet se ni popolnoma posrečil, ker nista prišla do svojega cilja v Budimpešti. Zaradi pomanjkanja bencina sta namreč morala pristati v Szallu 40 km od Budimpešte. Njuno letalo je nosilo napis Dajte Madjarski pravico*. Še snoči so oba letalca prepeljali s pomo/nim letalom v Budimpešto. Na letališču Mathiasleld ju je pozdravil predsednik madjarske vlade Bethien. Za polet sla rabila 20 ur, kar je nov rekord.
Arktična ekspedieija
Moskva, 17. jul. AA. V soboto bo ledolomilec Maligin odplul iz pristanišča v Arhangelsku. Na svojem potu v polarno ozemlje se bo srečal z zrakoplovom »Grof Zeppelinom«. Polarni raziskovalec prof. Wiese, ki potuje z »Maliginomc, je izjavil, da bo ladja v bližini Francjoželovc zemlje spustila v zrak zrakoplov, ki ga bo mogoče zaradi njegovih žarečih barv in kompliciranega zrcalnega sistema videti na razdaljo 60 km.
Nemiri v Indiji
Bombaj, 17. jul. AA. Silna agitacija proti povišanju premoženjskega davka je povzročila včeraj v mestu Pudukota v južni Indiji velike nemire. Demonstranti so napadli javne urade, policijske stražnice in zasedli jetnišnico. Izpustili so vse jetnike. Končno so obkolili poslopje predsednika deželne uprave in ga skušali umoriti. Množica je bila več časa popolna gospodarica mesta. Demonstranti so zažgali več hiš. Nemiri so trajali do večera. Končno je prispelo v mesto vojaštvo in je po daljšem boju pregnalo upornike.
Pri tem so bile ubite tri osebe.
Državniki na london. konlerenei
London. 17. jul. Ig. Nu londonski konferenci, ki si; prične v ponedeljek, bodo zastopane Anglija, Francija, Nemčija. Kaliju, Amerika, Japonska in Belgija. Anglijo zastopala Snowden in Henderson, Francijo Laval in Briand. Nemčijo Briining iu Curtius, Ameriko Stimson in Mellon, Japonsko baron MaLsudeira, londonski poslanik, in Belgijo ministrski predsednik Renkin <er zu nanji minister Hymans. Ne ve se še kdo bo zastopal Italijo.
je za vsako resno osebo vprav absurdna. Neverjetno je, da ni fašizem že prej vedel, da zadoti Cerkev v njenem središču, v njenem poglavarju in vsem, kar ima najdragocenejšega v Rimu in Italiji, kakor tudi na vsem svetu, to je zadeti krščansko vzgojo mladine, pomeni užalostiti in žaliti vse ka'oličane in dati priliko vsem sovražnikom fašizma, tla se veselijo. Že n tvoji okroinici je »r. Otc poudaril, da je fašistihin vzgoja v polnem vnsprolslvu s krščansko, ker sistematično vzgaja k sovra&lcu, nespoštovanju in nasilju.
Evharistični kongresi
Split, 17. julija, ž. Za evharistični kongres na Visu in v Šibeniku vlada na otokih hvarske die-ceze in v vsej severni Dalmaciji velikansko zanimanje, Gotovo vse župnije so sporočile svojo udeležbo. Kot se čuje, se bosta kongresa udeležila tudi dubrovniški škof dr. Carevič in splitski škof dr. Bonefačič. Šibeniški škof dr. Mileta je izdal poseben proglas, po katerem ee bo vršil kongres od 25. do 27. t. m.
Siišak. 17. jul. ž. Zanimanje zu evharistični kongres ua Trsatu je zelo veliko. Odboru prihajajo vsak dan številna vprašanja. Čim bodo tiskane legitimacijo za 50% popust na železnicah, bodo legitimacije razposlane. Legitimacije stanejo 0 Din in se bodo na iste izdala brezplačna prenočišča.
Naznačenja v armadi
Belgrad, 16. julija. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za poveljnika pehote donavske divi-zijske oblasti brigadni general Pavel Pavlovič, adju-tant Nj. Vel. kralja. To mesto bo opravljal poleg svoje redne dolžnosti. Oproščen svoje dolnžosti pa je poveljnik donavske divizijske oblasti in maršal dvora, generalštabni brigadni general Aleksander Dlmitrljevič. Postavljen je za vršilca dolžnosti poveljnika letališča VII. zrakoplovnega nolka zrako-plovni kapitan I. razreda Franc Rus. Oproščen do-sedanje dolžnosti zrakoplovnega kapitana I. razr. je Jože Zupančič.
Vrnitev D. Bauerja
Zagreb, 17. julija, ž. Včeraj sc je vrnil iz Solčave v Sloveniji prevzv. nadškof dr. Ante Baucr v spremstvu kanonika dr. Aniona Slamiča.
Uradne ure skrajšane
Belgrad, 17. jul. ž. V vseh ministrstvih so se spremenile uradne ure zaradi prevelika vro'ine. Uradne ure so od pol 8 do pol 12 dopoldne in od 4 do 0 popoldne.
Delni'-ke družbe
Eflgrad, 17. julija, AA. Po obvestilu, ki so ga dobile gospodarske organizacije, popravlja posebna komisija strokovnjakov pravosodnega in trgovinskega ministrstva odredbe trgovinskega zakona, ki sc tičejo delniških družb.
Zakon o delavnicah
Belgrad, 17. julija. AA. Po obvestilu, ki so ga dobile gospoda ske organizacije, je trgovinsko ministrstvo začelo proučevati zakon o delavnicah. Gospodarske organizacije io zaprosile trgovinsko ministrstvo, da bi se tudi one smele udeležiti dela pri sestavljanju tega zakona.
Gos; odarshi položaj
Belg> ad, 17. julija, ž. Vlada je izdala uprav-nim oblastvom strogo naredbo, da sc točno kontrol ira in najstrožje ka7ni vsaka prodaja poljskih pridelkov z njiv. Po tej naredbi bosta kaznovana tako kupec, kakor tudi prodajalec, če se pregrešita proti naredbi,
Belgrad, 17. julija, ž. Za izvoz jabolk in orehov, ki niso v zavojih, veljajo odredbe iz lanskega leta. Isto lako velja žel. tarila iz preteklega leta, če sc blago pošlje do izvoznih cenlral z direktnim voznim listom. To velja za sledeče postaje: St. Ilj, Jesenice, Passau, Salzburg, Buchs, Limbach in St. Margent.
Belgrad, 17. julija, ž. Ponudbe prašičev so zelo velike, medtem ko je povpraJcvanje zelo ma.-hno. Iz Slovenije je bilo izvoženo manjše število svinj v Francijo, močnejša izvozna kampanja pa se pričakuje za avgust in september, Istotako je izvoz masti in slanine zelo majhen. Do sedaj sc ic izvozdo nekoliko goveje živine, ovac, razne druge živine m malih prašičkov.
Spomin na viško bitko
Rim, 17. julija, ž. Italijanska ladja -Dorln< ie našla tri milje od otoka Visa sidro, na katerem je bilo pripetih nekoliko razbitih obročkov. Strokovnjaki so ugotovili, da lo sidro pripada ladjam, ki so se borile za časa viške pomorske bitko lota 1860. Lisli pišejo, da sidro najbržo pripada italijanski vojni ladji Palrstra« fn admiralski ladji Re d- Italia . ki ju je potopil junaški avstrijski admiral Tegellhoff.
Slabi časi
Dunaj, 17. julija. AA. Korbiro poroča: Finanč-ni odbor avstrijskega parlamenta je »prejel znane zakonske predloge o Kreditanstaltu in o gledališčih, po katerem sc stornirajo vse pogodbe, ki jamčijo višjo plačo kakor mesečnih 800 šilingov, ter naposled zakonski predlog, ki vlado pooblašča, da sme, kadar nima trgovinske pogodbe s kako državo, okleniti z njo trgovinsko konvencijo.
Zadnja poroilla
»Bilo srečno lu
Berlin, 17. jul. tg. Odhod nemških ministrov
v Pariz s kolodvora ua Friedrichstrasse se je vršil popolnoma mirno. Policija je pred kolodvorom koncentrirala veliko število svojih uradnikov. Več-stoglava množica ljudi je bila na kolodvoru, vendar pa se je vzdrževala vsakih manifestacij. Samo ko je vlak odpotoval, so klicali ljudje ministrom srečo na pot in v Parizu.
Angleži optimistični
London, 17. jul. tg. Ves angleški tisk presoja položaj optimistično. O pripravah k povabilu nemških ministrov v Pariz se izvejo sledeče podrobnosti: V sredo ponoči je bil položaj tako slab, da je Macdonald sklenil takoj sklicati konferenco v London. O tej stvari se je telefonično razgovarjal z Lavalom. Laval, ki je bil prvotno proti temu predlogu, je končno pristal, toda s pogojem, da sc vrši prej v Parizu sestanek nemških ministrov s francosko vlado. Ob 1 ponoči je nato Laval poklical k sebi nemškega poslanika in povabil nemško vlado v Pariz. Nato so se vršili telefonski razgovori z Berlinom. Briining je pristal na londonsko konferenco in na sestanek v Parizu pod pogojem, da se pariških razgovorov udeleži tudi Henderson.
London, 17. jul. AA. Ker je upanje na ugo. o rešitev nemške krize naraslo, se je položaj na današnji borzi precej izboljšal. Tečaj nemških in angleških pairjev se je dvignil. Posebno ugodno je vplivala vest o mednarodni konferenci v Londonu in o napredku informativnih razgovorov v Parizu.
Nemška marka
Praga, 17. jul. tg. Današnja devizna borza je prvič po enem tednu zopet notirala nemško marko, in sicer je notirala marka 775, dočim je zadnjo soboto notirala 800.
Potres
London, 17. jul. tg. Kakor poročajo iz Equa-dorja, j- velik potres uničil mesto Latacunga s 15 tiseč prebivalci. Potres je zahteval mnogo žrtev. Preoivalci so zbežali iz mesta.
300 hiš zgorelo
Praga. 17. julija. AA. ČTK poroča: V vas! Vazet, nedaleč Poprad« v Slovaški, je zgorelo danes 300 hiš, med njimi šola in cerkev. Močan veter je povzročil to veliko katastrofo. K sreči še no po. ročajo o človeških žrtvah. Odposlana jo vojska, da pomaga prebivalsvu.
Šahovski furnir
Praga, 17. julija. Ig. Danes so se odigrale viseče paril ji- iz 4., 6 „7. in 8. kola s bjedočini rezultatom: 4. kolo: Češkoslovaška-Amerika pol :
3	in pol, Italija-Dauska 2 in pol : 1 in pol. 6. kolo: Aiigltja-Ccškcslovaška 2 iu pol : 1 in pol. Avstrija-Amerika 2 in pol : 1 in |>oJ, fevetlska-Lilva 3 : 1, Francija-Norveška 3 : 1. Madjuiska-ltalija 2 in pol : 1 in pol, Latvija-llolandska 3 : 1, Nemčija-Danska
4	: O, Romunija-Šjuiriija 3 : 1. 7. kolo: Češkoslovaška Italija 2 in jkiI : 1 iu pol, Švica-Danska 2 in pt4 : 1 in pol, Nemčija-Latvija 2 in pol .
1	in pol. Mola nd > kn-Mad ja rs ka 2 : 1 (1), Fraruija-Anglija 2 in i>oJ : 1 in pol, Amerika-švedska
2	in pol : 1 ln pol, Jugoslavlja-Litva 2 in pol : 1 in pol. 8. kolo: Jugoslavija-Amerika 2 in pol : 1 in pol; dr. Astaloš je premagal Marsh«Ila; Bved-ska-NorveSka 3 : 1, Avstrija.Anglija 2 in pol :
1	iu pol, Malija-Francija 2 : 1 (1).
V 9. kolu so te dosegli sledeči rezultati: Avstrija-Italija 3 in jiol : pol, Jugoslavija-Norve-ška 2 : 0 (2). Švedska-Anglija 1 in |»ol : I in pol (1), Danaka-Rom unija 2 : 1 (1), Amerika-LItva
2	: 1 (1), Latvija-Bpanija » : O (11. Madjarsku-švica 2 in pol : pol (1), Nemčija-Ceikonlovašk« 2 in pol : 1 iu pol, Franeija-Holandlj« 2 : 2.
Pred poroko prinerse Ileane
Bukarešt, 17. julija, ž. V Sinaji sc vrše velike priprave za poroko princese Ileane in Antona Habsburškega, Nevesta je dobila mnogo daril od svojo sestre, jugoslovanske kraljice Marije, med drugim garnituro lepega pohištva, od Friderika Hohenzollerna, starejšega brala pokojnega kralja Ferdinanda, je dobila dvorec, ki sc nahaja v Aachenbergu. Njen zaroinik je podaril nevesti d.a-gocen prstan in polno drugega nakita.
Zbližanje v Romuniji?
BukareSt, 16. jul. ž. Listi pišejo, da je dosc danji trgovinski minister Manoileicu imenovan ra. guvernerja narodne banke. Manoilescu je poplavljen na zahtevo narodne kmečke stranke tudi na nepolitičen položaj. Dr. Aleksander Vajda-Vojvod je ob priliki svoje avdijence pri kralju zahteval, da se Manoilescu umakne iz političnega življenja, ker onemogoča normalno politično življenje v Romuniji. Trdi se, da bo prillo do zbližanja med vlado in narodno kmečko stranko. Z druge strani pa se širijo govorice, da narodna kmečka »tranka ni zadovoljna s to spremembo v vladi in zahteva, da sc sklene enotna erdeljska fronta.
Da Vam ho
POTOVANJE
s parobrodoni, autum, vlakom i. t. d.
PPIJEIN0
^•mmmmmm^mmmmmmmm
vzemite seboj na pot 1 steklenico
5LG3
»ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti!
»ALGA« dobiva sc povsod I steklenica Din I6'—.
VELIKA TUJSKO-PROMETNA RAZSTAVA V LJUBLJANI
Ljubljana, 17. julija.
Poročali smo že ponovno, da se bo vršila v prvih dnevih septembra v Ljubljani cela vrsta prireditev. Največja prireditev bo tujsko-prometna razstava v zvezi z razstavo kmetijskih proizvodov. Razstava bo zavzemala vse razstavne prostore ljubljanskega velesejma in ima namen, da vrši propagando za pridobitev tujcev v Dravski banovini in da zbere materijal, ki bo služil za podobne bodoče razstave v inozemstvu. Razstava bo nazorno pokazala hotelski, zlasti pa gostilničarski obrat in bo podala sliko našega tujskega prometa in hotelske industrije. Razstava bo obsegala več oddelkov, kakor propagandni oddelek, higijeno goslilničarskih obratov, domačo umetnostno obrt, folkloristično razstavo, tiskarski in litografski oddelek, reklamne tiskovine in lepake, razstavo narodnih noš, historično razstavo in literaturo. V posebnem paviljonu pa bo razstava slovenskih mest in umetniška razstava pokrajinskih slik. O razstavi mesta Ljubljane poročamo na drugem mestu.
Ravnatelj velesejma dr. Milan Dular je že izdelal načrt za to razstavo. Posebne paviljone bodo imele: pohištvena razstava in razstava preprog; kmetijski stroji in orodje; kmetijski proizvodi, zlasti vino v sodih in buteljkah, brezalkoholne pijače, mlekarstvo, sadje, sočivje in med. V naslednjem paviljonu bodo razstavljeni industrijski izdelki, ki pridejo v poštev pri tujskem prometu. Na tujsko-prometni propagandni razstavi pa bodo razstavili: banski tujsko-proinetni svet, dalje fotografi, domača umetnostna obrt, razstavljene bodo narodne noše, tiskarski in litografski izdelki, literatura, historična kmečka gostilna in razni strokovni tečaji.
Razstavo »Higijene gostilničarske in hotelske stroke-' bo organiziral direktor Higijenskega zavoda dr. Iva. Pire. Ves veliki paviljon K bo rezerviran za razstavo slovenskih mest. Paviljon M pa za umetniško razstavo pokrajinskih slik. Dalje bodo na razstavi še razne druge zanimivosti, kakor »vzorna gostilna«, vzorna kuhinja«, točilnica, pivnica, posebna soba, kopalnica, tujska soba, mala dvorana, kavarniška soba itd.
V propagandnem delu tujsko-prometne razsta-
ve bodo imele letoviške občine (Bled, Bohinj, Celje, Cerknica, Dobrna, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Kranjska gora, Laško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Pohorje, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Višnja gora in dr.) vsaka svoj razstavni prostor. Te občine bodo nazorno pokazale promet tujcev s statističnimi slikami, umetniške slike in fotografije prirodnih krasot, relijefe, kli-matične razmere, cene za sobe in kompletno pen-zijo, zabavišča, prireditve in prospekte. Posebna pažnja bo posvečena načelu, da je treba predvsem živ materijal v modelih in kolikor mogoče malo slik, ki ubijajo razstavo, ki jo delajo enolično in nezanimivo.
Akcijski odbor za zvezo s Sušakom bo razstavil najbrže relijef z železniško traso. Avtomobilski klub bo razstavil v posebnem oddelku relijef banovine z označbo cest, s stanjem cest, mednarodne cestne označbe, organizacijo avtokluba, fotografije in slike športnih prireditev, trofeje in dekorativni materijal. Nazorno bo pokazan tudi avtobusni promet v Dravski banovini. Športni klub »Ilirija« bo razstavil modele kopališča, prostorov za tenis in drsališča.
Jadranska plovidba in druge paroplovne družbe bodo razstavile modele parnikov, njih notranjo opremo, modele pristanišč, relijefe naše primorske in dalmatinske obali, slike itd.
Razstave se bo udeležila tudi Jugoslovanska športna zveza, ki bo zlasti razstavila relijefe striu-škega terena in modele skakalnic. SPD in Skala bosta razstavila relijefe planin, modele in lege koč, markacije potov, trofeje, športno opremo.
Velik bo tudi razstavni materijal Zveze za tujski promet v Ljubljani in Tujsko prometnega sveta >• Mariboru-'.
Uprava državnih železnic v Ljubljani in uprava pošte in telegrafa pa bosta najbrže pokazali z velikimi relijef i železniške zveze, telefonske in telegrafske zveze v Dravski banovini. S primernimi svetlobnimi efekti bodo ti modeli prišli še posebej i do veljave.
Velik in zanimiv bo tudi materijal ljubljanskega velesejma. ki bo podal nazoren pregled svojega enajstletnega dela.
i■ J V •
mm

: - • ■ i 1 , '--v
iS ^
/••v. &
y
o Ulit -ihti

Stari trg pri Ložu, 16. julija.
Zdaj, ko radi suše ni v napajališčih in javnih vodnjakih skoro nikjer več užitne vode, ko silno trpi živina in ljudje, ko se je pojavil (v Kozariščah) zopet tifus in bi bile vse brizgalne proti ognju brez pomena (v dolini sta že dve motorki), zopet sprašujejo po vodovodu. Tudi tisti, ki so bili svoj čas proti tej akciji bivših »klerikalcev«. Ima pa res pisano zgodovino ta akcija za prepotrebni vodovod. Leta 1020 spomladi sta dosegla naš župan in župnik s pomočjo takratnih poslancev gg. dr. Natlačena in inž. Serneca pa Higijenskega zavoda v Ljubljani, da je država obljubila 400.000 Din irve pomoči, lamsko društvo je z občinsko in ob-iastno podporo raziskalo vse vode, generalni inšpektor g. Zbrizaj in univ. prof. dr. Zupančič sta kot edino uporabno bazo za vodovod, označila studenec in žago pri Belem malnu. Občina je to parcelo kupila, higijenska oblast je vsled endemicnega
Pol stoletja v službi cerkve
C
Novonicsto, 17. julija.
V šinihclu pri Novem mestu živi naš jubilant, g. Bele Anton, cerkovnik farne cerkve Smihelskc. 71 let že ima, pa so mu ne vidi, mla-deiliško čil je še in kar veselje ga ie jioglodati. kako ročno se obrača pri oltarju ali pri procesijah. Vse vidi, |iovsod je zraven; vse mora pod njegovim vodstvom iti Kot namazano. Že 51 let
Majdica že zna to.
Mala Maidica gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj baje „prav tako dobrega". Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozne v tej stvari. »Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion ; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo.
PERE SAM IN VARUJE PERILC ZAJAMČENO BREZ KLOR/
o naših beračih
Letošnje absolvcntinje - katoličanke belgrnjskega ženskega učiteljišča s svojim katehetom
g. Ulago.
Vprašanje starotršhega vodovoda
tifusa silila na izvršitev. Ker je obljubljena drž. podpora v znesku 400.000 Din vsled velikih sprememb v državi propadla, je pospeseval g. dr. Ko-
rošec kot minister prizadevanja, da država da brezobrestno posojilo na 20-letno odplačevanje, oblastni komisar dr. Natlačen je nato spravil cevi v oblastni (nato 1. banski) proračun, a so pozneje izpadle vsled nedostatnih dohodkov. Pri sprejemu županov v Belgradu je Nj. Vel. kralj na županovo prošnjo ukazal sestaviti po pobočniku-generalu zapisnik, da se ima kot največja in najnujnejša |iotreba te velike obmejne občine pospešeno zgraditi vodovod. Vse sosednje občine: Orahovo, Bloke, Prezid. Cerknica, Rakek ga že imajo. Lani in letos je gosp. okrajni načelnik povpraševal po potrebah krajev in glede vodovoda obljubil vso pomoč. Sedanja suša in težave pa strašne nevarnosti ognja in tifusa zopet vzbujajo vsestransko spraševanje: Kdaj bomo dobili prepotrebni vodovod? Zakaj ga še ni?
se ukvarja s cerkovniškim poslom in je vedno vesten in natančen. Ko zjutraj odbije ura tri, že jiotegne za vrv in z zvonenjem naznanja, da se dela dan. Kako tejio je poslušati ubrano pritrkavanje oh večjih praznikih. On sani je namreč naučil svoje sinove lepega zvonenja in vsi štirje so zvonili ob slovesnejših prilikah tudi že v novomeških cerkvah. O njem samem pa gre glas. da tako vestnegu in natančnega cerkovnika ni zlepa dobiti.
G. Bele je bil rojen I. 1860. v Smolenji vasi pri Novem mestu v fari šmihelski. Šolo je obiskoval v šinihclu. Ko je šolo dokončal se jc šel učit krojaške obrti k nekemu Ogrincti. ki je še hodil od vasi do vasi delat. Delali so takrat še brez šivalnih strojev. Pozneje, ko je g. Bele postal samostojen mojster, si je nabavil šivalni stroj in ljudje so v trumah drli k njemu gledat novo čudo. Imel je naenkrat toliko dela, da je komaj vsem postregel. Pa um je kar nagloma umrl 1. 1880. njegov oče. ki je bil takrat žc 50 let cerkovnik smolenjske cerkvice, podružnice šmihelske. In tako se jc zgodilo, da je moral naš jubilant jKiprijeti tudi za to delo, ki pa mu jc donašalo vedno več posla. Teda j pn jo moral nu nabor. Rajnemu župniku g. Peterlinu pa so je mladi fant tako prikupil, da je napravil prošnjo na vojaško oblast in dosegel, dn so ga oprostili vojaške službe.
G. Bele je cerkovnikov« 1 nato polnih 25 let v Smolenji vasi. Kar na lepem pu je dobil od župnika Petcrlinn povabilo, naj pride zn cerkovnika^ fari, ker d« je nrejšnji cerkovnik g. Knafeljc svojo službo pustil. G. Bele se je temu povabilu odzval in prišel 1. 1005 z družino v šmiliel zn cerkovnika, kjer še danes opravlja z veseljem že 26. leto to službo.
Dobremu, mladcniško čilemu starčku želimo. dn bi se dolgo služboval zdrav in čvrst.
V socialnem oziru so kraji ob velikih cestah najbolj zanimivi. Vzemimo za zgled Šmarje pod Ljubljano! Ker leži vas ob drž. cesti, zato dirja skozi nešteto avtomobilov ter smo pralni že kar navajeni. Pa še nekaj druzega! Mislim, du ne pretiravam, če trdim, da nas dnevno nadleguje do 50 beračev, potepuhov, ciganov, delo-mržnežev, opičnrjev in tudi usmiljenja vrednih članov človeške družbe. In kako so nekateri drzni! Ne prosijo, ampak zahtevajo kakor taki. ki imajo oblast! Vsakdo pa misli, da je prvi in da pred njim še ni nobeden prosil in tisti dan tudi ne bo. Vsakdo mu seveda kaj da. če več ne, vsaj 25 par, ker se sicer boji, du mu iz maščevanja ne zažge. Obero pa vse hiše: gostilne, trgovine, poljedelce in pa predvsem žuipnišča. Bes je. da se pričakuje, da bo v žuipnišču doma milosrčnost, toda kar se od župnišča pričakuje danes, presega dolžnost usmiljenja. Ali naj je župnišče javna ubožnu kuhinja? To danes večkrat jo. ker pritisk brez|x>selnih in tudi izgubljenih eksistenc jc velik. Ali je mar župnikov« in kaplanova plača tako sijajna? Če pa ima župnik posestvo, ga mora obdelovati s tujimi ljudmi in pregovor pravi: kar drugi storijo, tudi drugi pojedo. Poleg tega je treba plačevati davke.
Pa človek se vsemu privadi, toda če sturši pošljejo, oziroma pustijo otroka samega, da gripo svetu beručit, to je pa če/ vse žalostno. Včeraj v mraku pride prav prijazen deček, 9 let
Junaška rešitiplfica
Novo mesto. 16. julija.
Naša lepa Krka, ki je nekatera prejšnja leta v kojKilni sezoni zahtevala kar po več človeških življenj, je bila letos še dosti mirna. V vsem času je zahtevala le življenje 8 letne deklice iz Smo-lenje vasi, o čemer smo pred kratkim že poročali. — A kakor bi se ii baš s to prvo letošnjo žrtvijo vzbudila sla po človeškem življenju, zlasti pa jxi dekliškem, je pričela zopet divjati. Culi smo ie parkrat, da so se potapljala nekatera dekleta, a vsaka je bila še vedno pravočasno rešena. Zadnji slučaj pa je bil prav resen in, da ni bito navzočo pogumne rešiteljice, bi bili zopet utonili dve <le-ldici. — V sredo 15. t. m. |>opoldne okrog štirih i sta se prišli kopat na jez pri mestnem mlinu. 12 letna Sandiea Vodnikova, hčerka kiparja, in prav toliko stara Andrinka Ipavčeva, hčerka železničarju. Veseli sta hiteli v vodo. držeč druga drugo okrog pasu. Obe deklici znata lo malo plavati, pn sta se kljub temu spustili precej daleč od brega in uganjali v vodi svoje burke. Naenkrat pa se je pričela Sandiea potapljati. Andrinka pa se je je Se bolj krčevito držala Ker je bila Andrinka še iznad vode, ni nihče mislil na kaj hujše, ga. Ko pa Sandice le dalj česa ni bilo na površje, rp je na klic njene gospe mame. ki je prav la čas j prišla tja in videla kaj sp godi. — vrgla v valove dijakinja gdč. Aniča Kambičeva. ki je ravno zadnji hip jiotegnitn Sandlco in Andrinko iz vode. ju privlekla na breg ter iu tako rešila gotove smrti. Bil je res zadnji hip. kajti Sandica je bila žp čisto brez moči. .Junaški rešiteljici vsa čast I
Vetih požar v Komendi
Komenda, 17. julija.
V	noči od 16. na 17. julija je pogorelo celo gospodarsko poslopje Andreju Križmanu, posestniku iz Mlake pri Komendi. Zgorela je delna oj>ra-va. orodje in prašiči. Ob jk>1 11 ponoči, ko odhaja vse k počitku, sta začela gorpfi kozolca, napolnjena s pšcnico in dotpljo. Vetor pa je močno rnznn-šal ogorke in se je tako radi nastale vročine vnelo ludi sosednje gospodarsko poslopje pose-Inika Križ-mana. Ogenj so zapazili domači. Prihitela so takoj tudi sosedna gasilska društva iz Most, Toplic in Cerkelj. Z avtomobilom je prispel tudi gasilski župni načelnik Cerar iz Kamnika. Gašenje z briz-galnami je bilo naporno, ker jp voda oddaljena 1 km v dolini. Živino so rešili in spravili iz hlevov na prosto. Slama, seno in druga oprava v hiši — vse je zgorelo. Kako je požar nastal, ni znano, mogoče pa je, da je kdo nevede vrgel kak ogorek rigare pod kozolec, posebno še. ker se le ta nahaja ob poti proti Tunjlcam. Oškodovani posestnik je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici. Škodo, ki jo je povzročil požar, bo ocenila za to določena komisija.
S češnje je padla
M. Sobota. 16. julija.
V	tukajšnji bolnišnici se zdravi 60-letna Frančiška Č. iz Lucove. ki je postala žrtev nesreče. kakršna doleti navadno otroke.
Starki sc jo zahotelo češenj. Ker ni bilo nikogar, ki bi jih ji nabral, se jc odločila, da j si jih sama nabere. S jjomočjo lestve je splezala na precej visoko češnjo. Srečno jc prišla do vej ( in jc začela z užitkom zobati lepi zreli sad. ! A ni se dolgo veselila. Hipoma jc pod njo za-I lireščala veja in preden jc mogla starka ugotoviti. kaj sc godi, je žc padala. Ujeti se ni uogla. Na tla jc priletela /. vso težo.
Padec jc bil zelo nesrečen. Uboga starka si je strla levo roko in nogo ter je dobila ludi druge manjše poškiKlhe. \ bolniinici zelo toži nad nesrečo in vsakemu zatrjuje, tla več ne bo šla češenj brat.
star, po Šmarju beračit. Pove. da je iz Sodra, žice, očetu menda ni doma, mati pa je rekla: »Nimam vam kaj dati jesti, če hočete jesti, pojdite prosit!« In fant je šel tako mlad, dober in nepokvarjen |io svetu beračit in je navajal kot vzrok tudi to, da je po Sodražici pobila toča. V neki gostilni so se dečka usmilili, mu dali večerje — fant je bil silno lačen — ga jireno-čili, zjutraj so mu dali zajutrek in ga lepo opomnili, naj ne gre naprej, ampak naj so vrne domov. Kaj neki misli mati. ki |>usti. da gre 9-letni sin po svetu prosit? Saj mora vedeti, da je to [Kit do beračenja tudi v starosti. Kaj zaslužijo taki starši? Nuj sodi javnost!
Oblast |>a spričo tega prosimo in nujno prosimo, naj uzakoni in dosledno izvede sledeče načelo: vsaka občina naj svoje reveže suma hrani in naj jih ne pusti prosjačiti po drugih občinah. Občinski urad bo imel evidenco vseh občinskih revežev iu tako bo s prostovoljnimi ali pa uzakonjenimi prispevki občanov te reveže vzdrževal, ker bo vedel, kdo rabi hlače, kdo srajco, komu manjkajo čevlji, vedel bo pa tudi._ da ne rabijo žganja in drugih opojnih pijač. — Dokler sc pa to ne izvede, smo pn vsi nadlegovanj in sicer veliko čez mero in veliko bolj. kakor pa zmoremo dajati miloščino. Svoje domače reveže bomo na prav radi podpirali, ker se bo tudi kaj poznalo, malha tisočih tujcev jia nima dnu.
Češki akademiki na Gorenjskem
Jesenice, 16. julija.
Z današnjimi jiopoldanskim brzovlakom se je pripeljalo na Jesenice 20 čeških akademičark in 14 akademikov. Ker je bilo časopisje prepozno ob-veščeno o prih<xlu čeških visokošolcev, ni bilo pravzaprav nobenega jiravega sprejema na postaji. Sprejeli so jih zastopniki ljubljanske univerze, jim izrekli dobrodošlico ter jih nato spremili z vlakom do poslajp Lpscp. Pri sprejemu je bila navzoča tudi Cehinja gospa Saplja, soproga progovnega inže-norja. ki je svojim rojakom želela najlepših dni v lepi Gorenjski.
V Lescah so akademiki zasedli pripravljene avtobuse in avtomobile ter se odpeljali v Hegunje. kjpr bodo nastanjeni v ondotni osnovni šoli. Zveče-r so jim ljubljanski akademiki priredili svečan banket. Gostje so zadivljeni nad lejioto prelepe Gorenjske, katero bodo tekom tega in prihodnjega meseca prehodili v vse smeri in obiskali tudi naše gorske velikane. Obenem pa se bodo vršilp v Beg-njali razna predavanja, katerih se bodo udeleže-vlai tudi jugoslovanski akademiki.
Tudi mi želim i, da odneso z naše lepe domovine najlejišp vtisp.
Obrežno zidovje ob Prešernovem suomenihu poditevh
i: :;
i« " vtŽnP^fr i-® • lil
Hp
Sgrr
Gornja brv ob frančiškanskem mostu je sedaj že močno opažena z lesom in bodo v kratkem pričeli nadaljevati betoniranje. Za spodnjo brv pa so tudi že zgradili dva betonska temelja v sredi struge, ki bosta nosila podporno leseno ogrodje, ki bo nosilo železobetonski lok. Na levem bregu pa je mostu na poti že zgrajeno obrežno zidovje. ki so ga začeli podirati v dolžini 4 m. Podiranje starega železobetonskega obzidja, ki je prav na tem mestu izdelano v verando, gre jako jiočasi od rok. Čeprav rušijo zid / dvema dletoma na komprimi-rau zrak, bo trajalo še precej dolgo, predno bo zid porušen tako daleč, kot sega levi fetnelj mostu.
Ljubljanska občinska uprava sprejema važne sklepe
Luckmanova hiša: V2 milijona ■— Novo zavetišče za onemogle — Novi Čevljarski mos! bo lam, kjer slari — Nova službena pragma-lika — Kaj je z zaupnimi seslanki — Promet v Selenburgovi ulici
Ljubljana, 17. julija.
Danes ob 5 popoldne se je pričela redna seja ljubljanske občinske uprave, ki je sprejela mnogo važnih sklepov. Drugače skoraj prazno galerijo so do zadnjega kotička zavzeli skoraj sami mestni uradniki, ki so pričakovali razprave o njihovi novi službeni pragmatiki. Občinski svetniki so bili pol-
prag.	.
noštevilno prisotni. Bansko upravo je zastopal zastopal banski inšpektor dr. Guštin.
Sejo je otvoril župan dr. Puc, ki je sporočil, da je sprejel iz kabinetne pisarne Nj. Vel. kralja in iz raznin ministrstev zahvalne odgovore za uda-nostne in pozdravne brzojavke, ki jih je občinski svet odposlal o priliki polaganja temelja nove carinarnice in ob otvoritvi tramvajske proge Vič—-Šiška. Zastopnika mesta Ljubljane podžupan prof. |arc in obč sv. Tavčar sta izročila parniku »Ljubljani« ljubljansko zastavo z grbom. Jadranska plo-vidba je poslala lepo zahvalno pismo. Dvakrat smo oficieluo sprejeli rojake iz Amerike. Prva skupina je poslala z izsljeniškega kongresa zahvalno pismo, KSKJ pa se je zahvalila s posebno deputacijo. Tehnična srednja šola je letos slavila več lepih jubilejev. Mestna občina se je v tem zahvalila bivšemu županu ministru n. r. Ivanu Hribarju, ravnatelju Reisnerju in prof. zboru za njihove zasluge. Dr. Bohinjec odlaga radi prezaposlenosti mesto v delavski bolniški zavarovalnici, ob. sv. Turk pa je zaprosil za dopust. Občinski svetniki bodo morali po novih predpisih vlagati vse predloge ločeno in pismeno.
Poročilo finančnega odseka
je podal obč. sv. Tavčar. Z lastnikom hiše, katera | pomenja resno prometno oviro v Gradišču, g. Luck- j Inannom je bil dosežen sporazum za odkup te hiše. | G. Luckniann zahteva za to hišo in za svet na njej | ter za ureditev raznih drugih problemov v tej hiši j 1,200.000 Din, ter še razne druge ugodnosti. Fi- i nančni odsek je na to ponudbo pristal. Obč. sv. I Drago Kosem je mnenja, da ta stvar ni tako nujna in da je hiša predrago ocenjena. Župan dr. Puc in obč. sv. Rado Hribar pobijata njegove trditve. Nakup te hiše je bil sprejet proti glasu g. Kosma.
O računskem zaključku Mestne hranilnice poročamo ua drugein mestu. Sprejet je bil soglasno. Prav tako tudi računski zaključek Kreditnega društva Mestne hranilnice, ki navaja 33 milijonov Din poslovnega prometa, 9,717.00!) aktiv in 141.000 Din čistega dobička.
Atestna občina je bila pred težkim problemom, kako dobiti
novo zavetišče za onemogle.
Dosedanje zavetišče je bilo nemogoče povečati, prosilcev za sprejem pa je bilo vedno več. V tej stiski se je mestna občina obrnila na Mestno hranilnico in ta se jc odločila, da votira v proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja znesek 5 milijonov Din za zgradbo zavetišča. Mestna občina bo na bivših pekovskih parcelah v Svetokriškem okraju odstopila dovolj velik svet za zgradbo poslopja,
1.	. ' _ ___ ,1.....■Anlnlim urluift.
poročali. Od zakoncev Tomšič bo mestna občina odkupila del sveta za razširitev Aškerčeve ulice.
Zgradba Trnovskega mostu in Trnovske brvi se odda stavbeniku Matku Curku. Podžupan prof. Jarc izjavi ob tej priliki, da je mestna občina v zadnjih letih napravila toliko mostov, kakor že več stoletij ne. Dalje poroča govornik o novem gradbenem zakonu, ki je moderen, zahteva pa od mest veliko dela v regulacijskih vprašanjih. Sestavili se bosta za to dve komisiji, širša, v kateri bodo strokovni mestni uradniki in 5 občinskih svetnikov, ter ožja, v kateri bodo 3 strokovnjaki in 2 obč. svetnika. Proti pokopališču se bo otvorila nova 40 m široka ulica iz sedanje Linhartove ulice.
O razstavi mesta Ljubljane
poročamo na drugem mestu. Na razstavi bo razstavljen tudi model mesta Ljubljane iz leta 1650. Obč. sv. Rupnik poroča, da se bo vršil sedaj kongres jugoslovanskih plinarn in proslava 70 letnice ljubljanske plinarne. Zato priporoča, da bi se ljubljanski plinarni dal na razstavi primerno velik prostor. Dr. Bohinjec pa sporoči, da izdeluje univ. prof. Mclik karto o gospodarski situaciji Ljubljane.
Poročilo
personalno-jscavsiega odseka
poua dr. Bohinjec.
O novi siggžb.pmgmafski
ki je danes predložena mestnemu občinskemu svetu izjavlja, da so jo zavlekle razmere v bivših občinskih upravah in da je delno krivo temu mestno uradništvo samo. Nova pragmatika uvaja sistemizacijo službenih mest. Mesto avtomatičnega napredovanja stopi v veljavo napredovanje po kvalifikacijah. Pragmatika ukinja kategorijo uradnika in pozna le skupine, enako, kakor pri državnih uradnikih. Za uradnice velja v bodoče celibat in se uradnica odpusti iz službe, ako se poroči. Poleg redne plače bodo sprejemali mestni uradniki še stanarino, rodbinske doklade in razne doklade pri prevedbi. (Med občinske svetnike je bila razdeljena tiskana obse/na pragmatika.)
Enotne linije sicer ni mogoče potegniti iz vseh pragmatiki priloženih tabel, ki razporejajo uradništvo. Vse je razmetano. Tudi za 3 uradnike ni mogoče najti istega načela, po katerem bi bili enako prevedeni. Zato naj se vse uradnike plevele po stari službeni pragmatiki na ta način, da dobi vsak uradnik tisto pozicijo ,kakor bi jo dobil če bi se predpisi stare pragmatike držali. Za vse naj velja enaka pravica od začetka naprej. V kategorijo A pridejo uradniki s fakultetno izobrazbo, ali če imajo vsaj 1 državni izpit fakulfetskegu študija. V kategerijo B pridejo vsi, ki so dovršili srednjo šolo, ali enakovredno strokovno šolo iu tudi vsi tisti, ki so /. uspehom dovršili najmanj B razredov srednje šole iu so odslužili 15 efektivnih let v kategoriji B pri mestni občini, ali pa 20 efektivnih le! pri mestni občini sploh. Tistim
se črta 100% stanarina vdovam, ki vodico lastno
gospodinjstvo iu da uslužbenci, katerih žene dobi vajo j« katerikoli zakonu stanarino, dobijo lo razliko stanarine, ki jo prejema žena med stanarino, ki jo dobivajo žene, in ki bi jo imeli dobiti uslužbenci, mesto polnih 75%. Glede dopustov je mnenja, da so preveliki, pač jki gre delavcem več kot doslej. Ur. Ravni bar omenja, da je dosedanja pragmatika, ki je bila že povsein nemogoča iz leta 1913, bila ustvarjena povsem pud drugimi razmerami kot dane« in da je prišel prvi poizkus nove pragmatike, ki pa se radi razpusta ni posrečil. Izvedla se je sicer pozneje dejiia pragmatika za dohoda rstvene uradnike, v osla lem pa je ostalo le vse pri poizkusih. Omenja, da je linearno poviševanje doklad krivično in da je diferencijacija povsem potrebna. Z novo pragmati-ko bo vse to urejeno, nehali bodo krivični preskoki. Prehodno določbe so relativno zelo pravične in z ozirom na finance umestno. Občinski svetnik Hribar pred-j laga, naj se postavi ravnatelj mest. doh. urada iz 4. , v 3. skupino.
S tem je bila debata zaključena, na kar je : referent dr. Bohinjec povzel besedo in ugotovil. da bo z novo pragmatiko prišlo končno redno življenje vsega urailništva, iu da ne bo nihče prikrajšan. ker so v pragmatiki določene dopolnilne doklade. dokler uradnik ne bo službeno tako napredoval. da. bo prišel do istega, kakor ima sedaj. : Povsem se strinja s spreminjevalnimi pre<Il-ogi inž. I gubica. Zupančiča in Pavlina. Gosp. Kosmu obrazloži, da so doklade povsod maksimirane in da j je zato ilana možnost zn n a pred o vanje, pač pa je za i plačan dopust delavcev. Predlog o razširjenem celibatu, ki naj velja tudi za omožene uradnice, ki : še ne prejmejo pokojnine, e prejme. Predlog gosp. j Hribarja odklanja, ker bi raditega moral imeli ravnatelj dobodarslvenega urada fakultetno izobrazbo. Predlogi dr. Pipenbavherja pa so že v smislu pra-gmatike. so pa že obseženi v smiselna razlagi pra-gmatike.
Župan nato predlaga, da se sprejme službena pragmatika v celoti za vse tiste točke, za katere ni bilo spreininjevalnib predlogov. Občinski svet jo je sprejel soglasno. Prav tako se sprejmejo vsi 1 sprcminjevalni predlogi predlagateljev. Predlog g. Kosma v omenjeni obliki kot je pristal nanjo g. Bohinjec. G. Hribar pa je svoj predlog umaknil. Prav
tako sprejme občinski svet vse že omenjene predloge personalno pravnega odseka, ki se tičejo službene praginatike.
Za poilicijsko • zdravstveni odsek
poroča g. Sušnik in predlaga, da se dovoli |io Se-lenburgovi ulici samo tramvajski in avtomobilni promet, dočim sc promet dočint se promet z vpregami radi tega, ker se ne more akumulirati na hitrost tramvaja, prepove, izvzet jc seveda nujno potrebni lokalni promet. Prav tako je prepovedan promet avtomobilom s tovornimi gumami in avtomobilom s priklopnimi vozovi. Postajanje osebnih avtomobilov pa je dovoljeno Ic za toliko časa, kolikor je potrebno, da potnik izstopi oz. vstopi. Nadalje predlaga, naj se začasna omejitev prometa na Aleksandrovi cesti ukine. Občinski svet predloge sprejme. Pri samostojnih predlogih se predloga dr. Bohinjca glede nadur v mestnih podjetjih in glede dvojnih zaslužkov ter o utrditvi novih smernic pri razpisu in oddaji javnih del izročita pristojnemu odseku. Isto se sklene za nujne predloge občinskih svetnikov Olupa in Freliha. Nato omenja župan, da je podžupan Jarc vložil nujen predlog, naj zaprosi ljubljanska občina za participacijo na zemljiščih, ki pridejo po novem zakonu o agrarni reformi zanjo v poštev. Prav to je storil že sam in je občina že na delu, če se ji bo kaj jjosrečilo. Končno vpraša stolni župnik in kanonik dr. Klinar, kako je to, da se na zaupne sestanke pred občinsko sejo vabijo le nekateri občinski odborniki in ne vsi. On in ostali prizadeti se radi takega postopanja lahko upravičeno čutijo užaljene in se lahko smatrajo tudi sedaj za nepotrebne. Župan mu odgovarja, da kakega predhodnega sestanka on ni sklical in da mu o čem takem tudi ni ničesar znanega. Pač pa se bo o tem informiral.
Nato je župan zaključil javno sejo, nakar se je takoj vršila tajna seja, na kateri se je ugodila prošnja dr. Otmarja Krajca, bivšega mest. fizika, za reaktiviranje; prav tako prošnja Marije Grobel-nikove, vdove po dohodarstvenem pregledniku, za določitev prejemkov in posmrtne četrti ter prošnja licejskega prof. dr. Pretnarja za brezplačni dopust. S tem je bila tajna seja ob četrt na 10 zaključena.

azstava mesta Ljubljane
/a vrt in za stavbišča še za druge socialne ustano- pa, ki so odslužili do t. julija 1U31 najmanj 3 leta ve. Dosedanje zavetišče v Japljevi ulici šteje 251 pri mestni občini, se prišteje pri prevedbi za vsa-oskrbovancev in bo obstojalo še nadalje. V novem ko odsluženo ieto še 3 mesece za 2 do (i mesecev, zavetišču pa bo prostora za skoro 300 oseb. Poslopje bo last hranilnice. V njem ne bo velikih dvoran, temveč male sobice z eno ali dvema posteljama. Občinski svet je to sprejel na znanje z zahvalo Mestni hranilnici. Dela za zgraditev novega zave- ; tišča bo vodil jioseben odbor dveh zastopnikov ob-činskega sveta in petih zastopnikov Mestne hranilnice. Načrte za novo zavetišče iti stavbno vodstvo ■ prevzame mestni gradbeni urad.
Upravnemu odboru mestne plinarne se dovoli
najetje posojila 2 milijona dinarjev za razširjenje plinskega omrežja.
Do sedaj je prosilo za plinsko napeljavo 434 strank. ,lIuarjev ,Ilunj. nB<11 mlD] Po razširjenju plinskega omrežja pa bo možno dati k() §e vp<Jno	odpadle
plin priblično 1000 strankam. Vodi bodo slali 1 mil). tehničnemu osebju, kar se 200.000 Din, potrebna tlakovalna dela pa 710.000 Din. Posojilo se bo amortiziralo v 10 letih in ho znašala letna anuiteta 290.000 Din, ki bo krita z kupnino za plin. Upravnemu odboru mestnega vodovoda se dovoli najetje posojila 1.500.000 Din. I.ani je mestni vodovod napeljal 11.000 m novih cevi. letos bo pa |>otrebnih vsaj S000 m novih. Odkloni se pritožba Josipa Možine proti predpisu pasje takse. Prav tako se zavrne pritožba Josipa Jamnika proti predpisu prirastkariue.
Poročilo gradbenega odseka
jc podal podžupan proi. Jarc. Ugodi sc: pritožbama Valentina Berganla in I ranca Jerka proti regulaciji, prošnji Vzajemne zavarovalnice za sprejem parcelacije, prav tako prošnji Kajfeža in Pipana, prošnji Železniške družbe za parcelacijo, pritožbi Stavbne družbe proti regulaciji in prošnji Danijela Battellina za stavbno regulacijo, dalje prošnji Noča in Ocepka za parcelacijo, ponudbi Ljubljanske gradbene družbe za odstop sveta za podaljšek Kot-uikove ulice, prošnji Josipa Kirbischa za stavbno parcelacijo. Pekovskemu društvu se zaradi korekture meje na mestno parcelo odproda 110 kv. m sveta po 50 Din. Frančiška Borštnar se odstopi del zemljišča, zadrugi Mali dom se odstopi del sveta. Odklonijo se ponudbe Bahovca za nakup hiše ob Dolenjski cesti. Avgusta Magistra za odprodajo zemljišča, Ivana Somrajca. Pavla Šimenca in Ivana Vrhovca za odkuji zemljišča. Proti tvrdki Škrbec & Bartol se uvede ekspropriacijsko postopanje. Hišni jiosestniki v okolišu Groharjeve, Gorupove ulice, Prul, Privoza, Zrinjskega iti Strosstnajerjeve ulice bodo letos uredili Irotoarje. Najcenejše jih bo to veljalo, če dajo trotoarje zgradili mestni občini.
Živahnejša razprava se je vnela
o prestavitvi in napravi novega Čevljarskega mostu
ker so nekateri Senjakobčani izrazili županu željo, naj h' novi Čevljarski most tvoril podaljšanje Nove.,;! trga na Stari trg. Podžupan prof. Jarc in /tipan dr. Puc sta dokazovala neumestnost takega predloga, ker bi to mestni občini in Ljubljani mno-»o škodovalo, šenjakobčatiom pa nič ne koristilo. Župan je tudi zavračal očitke, da Ljubljana na bent-iakobski okraj do sedaj ni nič naredila, ker je res nasoroino, kar dokazujejo nove hiše na Prulah, novi troloarji, tlakovanje Starega trpa, urejeni Šentjakobski tr." itd. Vedno pa ne morejo biti samo eni „ j»U okraji na vrsti. Sprejet je bil nato predlog, da »e Čevljarski most končnoveljavno prenese za bolnišnico, mesto njega pa se zgradi betonski most n„ sedanjem mestu. Obe deli sta bilt oddani tvrdk; 'lng. Dukič. Odložena je bila razprava o regulaciji
še 1 mosec, za ti do 10 mesecev še 2 meseca. To načelo je izredno pravično in naj služi za prehod v novo pragmatiko, katerega določajo obsežne prehodne določbo.
Znižale so se draginjske rodbinske doklade in so se skušale približati višini državnih doklad. Uradniki sicer izgube na dokladah. pridobe p« na potožajnih plačah in imajo s tem toliko boljše, ker | imajo pravico do večjih pokojnin. Tako se znižanje ne bo poznalo, tudi v resnici nikakor nc bo občutno. Za zgled: uradnik, ki je vslopil leta 1031 z gimnazijsko maturo v insgistratno službo, pre-j .iema za 9 otrok doklade in plačo v iznosu 63.000 dinarjev letno, sedaj bo pa prejemal na leto (»050 dinarjev manj. Radi lega odbilka bo pravtako lah-
so nadure nižjemu l>a na drugi strani zopet uredi. Končno omenja še nekatere korekture v službeni pragmatiki. Tako naj se dostavi k $ 2, da velja tudi za upokojence službena tajna?t, v (»talem pa naj se uvažuje smiselna uporaba paragrafov, ki se tičejo upokojencev.
Personnlnopravni odsek predlaga: 1. da se službena pragmatika za mestne uslužbence iu pravilnik o rodbinskih dokladah v celoti sprejme. 2. Sedanje stanje uslužbencev se smatra za začasno sistemizacijo do sprejetja stalna sistrmiTui iic, ki so izvrši s proračunom z letom 1032. S. V roku fi. mesecev mora biti izdelan in *prcj?t nov službeni red za delavstvo ki naj osvoji načela nove pragmntike in uredi službeno razmerje delavstva napram občini. 4. Pri oddaji razpisanih slstemizi-ranih mest, je smatrati vse uslužbence ko: celoto (za službo lahko kr.mprtirajo vsi uslužbenci, ne samo uslužbenci dotičnega oddelka).
Zupan da predloge personalnepravnega odseka o pragmatiki v debato. Prvi je govoril občinski svetnik Orehe k in izvajal: ?,e po vojni se je začelo govoriti o novi službeni pragmatiki, nikdar pa ni prišla zadeva do zaključka. Krive so v-e po-litičiie stranke brez izjeme in nje uradniki. Vse lo lahko popravi sedanji občinski svet, s čemur bodo popravljene marsikatere posledice. Uradniki pa morajo biti v svoji službi objektivni, pa naj pripadajo kakršnikoli ideologiji.
Inž. Šubic predlaga, naj so paragraf 11. spremeni lako, da naj pride mesto magistralnega direktorja izven razreda in naj se upelje mesto devet le osem skupin, čemur bo zajamčena popolna enakovrednost fakultetni izobrazbi. Inž. Z u -pančič predlaga, da se naj za geometre, ki so po sedanjem statutu poslavljeni v srednješolsko skupino, popravi v toliko, da pridejo v skupino s fakultetno izobrazbo, radi razlike studijskih let pa naj se konča njih napredovanje v drugi skupini. Hkrati predlaga, da postane lahko direktor mestnih uradov vsak, ki rma fakultetno izobrazbo, s čemur bo še bolj poudarjena enakopravnost vseh fakultet. Inž. Pavlin predlaga, naj se vstavi v Iretjo skupino imenoma še inženorja mestne plinarne, prav tako. kakor je sedaj imenovan inžener elektrarne. Vrh tega predlaga, da se naj določijo prehodi v določbah, dn smejo listi, ki bodo prišli po prevedbi dn nižjega naslova, kot ga imajo sedaj, obdržati višji naslov še v naprej, če jim je dana možnost, da napreduje do lega naslova. Obč. svetnik Kosem poudarja, da je znižanje doklad precej občutno zlasti še zalo, ker predvideva pragmatika Se eventualno večje znižanje, če bi se znižale doklade tudi državnim uradnikom. O celibatu predlaga, da se naj razrešuje službe tudi vse one uradnice ki so že omožene. pa še nimajo pravice do pokojnine, zakar dobe itak primerno odškod-okoli Figovca. O tej regulaciji smo svoi Cas ic jiino. J'ri i 50. ki določa stanarino, predlaga, da
Ljubljana, 17. julija.
Na današnji seji ljubljanske občinske uprave je poročal podžupan prof. J a r c o programu mesta Ljubljane na jesenski razstavi mest v Ljubljani.
Iz tega programa je razvidno, da bo razstava mesta Ljubljane zelo obsežna, izčrpna in pod učna ter da bo osnovama po modernih načelih. Razstava bi v tem načrtu obsegala: Grb mesta, dalje grafično predočenje načrta mestnega okoliša, mesta samega, mestnih zemljišč in poslopij in slike starega in novega mesta v celotnih pogledih.
Bogata bo zbirka starin na ljubljanski razstavi. Tako bodo razstavljene razne slike ali fotografije starih poslopij, stare slike ljubljanskih ulic, slike eeirkva. mestne hiše, razstavljen bo stari pranger, mestno žezlo iu druge občinske relikvije, kakor rihtarski meči, stari pečali, ustanovne in druge važne listine javenga in zasebnega značaja. Dalje staro pohištvo, sliko znamenitih javnih delavcev, županov, pisateljev, meščanov itd. Relikvijo cehov in starih meščanskih rodbin, spomini na meščanske garde, cehe in stare zastave, lako mestne, cehovske ild. Obilo materijala k tej razstavi bo' prispeval tudi mestni arhiv.
Drugi del razstave bo posvečen sodobnemu mestu. Predočeno bo z velikimi zelenimi ploskvami. kakšen obseg imajo ljubljanski parki, vrtovi in gozdovi in bo iz tega točno razvidno, da je Ljubljana »travo mesto. Predočene bodo razne Športne naprave, kopališča, dalje botanični vrt m mestna vrtnarija. Velik del razstave bo posvečen stanovanjski akciji, tako javni, kakor ludi zasebni in moderni arhitekturi v mestu. Tako bo stanovanjska akcija predočena s statistiko in na grafi-
čen način in bo vsakemu obiskovalcu umljdva v vsem svojem obsegu. Razstavljeni bodo modeli in slike raznih vodnih zgradb, kanalov in mostov, regulacije mesta, regulacijski načrti mest in trgov, načrti in projekti za bodočnost. Da ima Ljubljana že sedaj sodobno gasilsko in reševalno službo, bo dokazal razstavni del, posvečen lema dvema čini-teljema. Tako bodo razstavljeni modeli gasilskega orodja, gasilstvo in reševalstvo pa bo razstavljeno tudi z grafiko, slikami in modeli. Velik del razstave bo posvečen mestni industriji in mestnim objektom. S statistiko in grafiko bodo reprezenti-rani mestni vodovod, njega kapaciteta poraba, vode in cena. dalje plinarna, elektrarna, ki bosta predo-čeni po uporabi, po cenah, po fotografijah strojev in načrtih za bodočnost. Klavnica bo razstavila model modemih naprav. Pogrebni zavod slike in modele, prav tako tudi mestne vožnje.
Velik del razstave bo jx>svečen socialnemu skrbstvu in zdravstvu in nič manjši tudi mestnemu šolstvu. Mestni denarni zavod, to jo •Mestna hranilnica, bo s svojim gradivom tudi dostojno rejnin" zentirana na razstavi. Pcseben del razstave pii bo posvečen tudi mestnemu proračunu, ki bo natančno pokazan z grafikoni in s številkami.
Poročali smo že, da se bo v času velike jesenske razstave vršil v Ljubljani velik festival. Določeno je že končno, da se bo vršila predstava »Gorenjskega slavčka v Tivoliju, .Slehernika- pa pred Nunsko cerkvijo. Pred Nunsko cerkvijo nastopi tudi ogromen pevski zbor »Pevske zveze, do sedaj je priglašenih IliOO pevcev. Nastopila bo tudi godba Sloga-, ljubljanska in mariborska, s približno 100 godbeniki.
© Dragoceni gotski spomenik, trokrilni altar iz ptujske farne cerkve je prof. Sternen pravkar odlično restavriral in je sedaj na ogled razstavljen v Narodni galeriji. Štiri table le najpomembnejše umetnine gotskega slikarstva v Sloveniji so delo Konrada Laiba iz leta 1450. — V nedeljo 19. julija ob enajstih bo predaval dr. Štele o delu in mojstru v Narodni galeriji; vslop prost.
0 Zn razširjenje ljubljanske bolnišnice je tedaj predvidenih 75,000.000 Din. Ta velika vsota opravičuje, da se lo vprašanje temeljito prouči. To je pa le mogoče, ako se pritegne k takemu posvetovanju strokovnjak-specialist svetovnega slovesa, ki naj na podlagi danih mu informacij izdela generalni načrt, in po odobritvi tega nato še detajlni načrt. Doma nimamo takih strokovnjakov-specialistov, ki bi se le z uredbo bolnišnic in sliSnih zavodov pečali, iskali jib bo treba v inozemstvu. Tisočaki izdani za take strokovnjaške načrte bodo rodili ne stoteri, tisočeri sad iu bi bilo vsako štedenjo na tem mestu pri izdatkih 75,000.000 neopravičeno. Odločite se za osebo tozadevnega strokov^aka-specialisla, povabite ga v Ljubljano, da jte mu vse potiebne podatke, in imeli bosle zavest, da sto vse storili za ugodno rešitev tega vprašanja. Tako sodelovanje domačih strokovnjakov s strokovnjakom-speciali-stom bo rodilo sigurno dober sad, saj se naše domačo moči pri takem sodelovanju tudi za bodoče kaj nauče.
0 Robhov vodnjak pred magistratom je včeraj izgubil svoj opaž in danes so dokončnli zadnja dela na nJem. Spomenik je sedaj prav lepo renoviran, oklesan in štokan, popravljene in zalite so vse razpoke in zajedo, ki jih je naredil mraz in dež tekom dolgih let. Odlični spomenik je na ta način ohranjen zopet za dolgo vrsto let v vsej svoji lepoti.
0 Pred magistratom popravljajo stopnišče in poslavljajo kameniti podstavek iz podpeškega apnenca za spomenik kralja Petra. Delo gre sicer počasi iz rok, vendar so postavili že dve vrsti stopnic in prvi zunanji veliki kvader kainenitega podstavka, ki kaže kako visok bo podstavek za spomenik. Stopnišče bo izredno položno in bo segalo skoro popolnoma do meje hodnika. Magistrat, ki bo v notranjosti skoro ves popolnoma prenovljen, bo dobil z novim zunanjim stopniščem krasen zaključek. Upamo, da bodo hkrati s stojmiščem pričeli tudi regulacijo hodnikov in Mestnega Irga tako, kakor je to zamislil naš mojster Plečnik, s čemer bi šele prišel magistrat s spomenikom kralja Petra na stopnišču v arhitektonsko zaokroženo celoto, ki bo izredno efektna.
© šolske počitnice so se pričele, uKenri in učitelji so šli na oddih krepčat se za bodoče šolsko leto. — Grobna tišina vlada v vseh ljubljanskih šolskih poslopjih, okna hermetično zaprta, zaveso doli spuSčene, da ja noben solnčni žarek in noben prepih svežega zraka nima vstopa v zaduhle šolske prostore. Nobenega človeka ni videti, ki bi snažil jirostore, odpiral okna, nobenega delavca, ki bi izvrševal sigurno obstoječe potrebno poprave. Človek so nehote vpraša, ali res nimamo nobene šolske in zdravstvene nadzorne oblasti, da bi se vsaj nekoliko brigala za sedaj prazua šolska poslopja, da jili
osnaži, popravi, zrači. Saj mora vsakemu najpri-prostejšemu lajiku biti znano, dn je solnčna svetloba najboljši razkuževalec; kajti če bi to ne bilo, bi ne bilo nobenega bilja na svetu. Zakaj torej tako trdovratno branite vstop solnčnim žarkom v prostore, ki so tega nujno potrebni? Zakaj no osnažito temeljito sten, tal, klopi, oken i. t. d. prostorov, katere je obiskovalo toliko tisoč in tisoč mladih zdravih in bolnih bitij skozi mesece in mesece sedaj, ko je čas za to, in pripravite zdrave prostore zn novo šolsko leto. Ali ne računate s tem, da tako snažni, popravljeni prostori narode na mladino ugoden vtis. in jo zopet vzgajajo za snngo tudi izven šole'.' Vsi šolski prostori bi se morali med počitnicami vedno zračiti noč in dan. vsi šolski prostori bi se morali vsako loto temeljito prebeliti, tla temeljito osnažiti in namazati, šolske klopi, vrata, okna umiti. Potrebna popravila pri straniščih, stopnicah, pri vodovodu. elektriki, kurjavi in sploh, se morajo sedaj izvršiti, ko je čas za to, ne pa tik pred pričetkom šolskega leta, ko se tako delo izvršuje v naglici, to je polovičarsko, ali pa takrat, ko se je žc pričel šolski poduk. Temeljito sneženje in zračenje se pa mora vršiti, saj je med učečo so mladino sigurno tudi veliko bolnih, posebno na pljučih. Knko bodo pa izgledali šolski prostori ob začetku šolskega lota, če bodo ti prostori med počitnicami hermetično noč in <lan zaprti, če se ne bodo temeljito osnažili? Šolska in zdravstvena oblast stori svojo dolžnost!
Prijatelj šole.
© Razne nesreče. V ljubljansko bolnišnico so včeraj sprejeli tri ponesrečence. 9 letni Poldek Okoren, sin delavca pri lleinricharju v Škofji Loki, jo gledal na travniku, kako kosci kosijo. Eden od koscev ga je po neprevidnosti s koso usekal v desno pelo. — Andrej Štempihar, 28 letni hlapec v Zeleni jami, Prešernova ulica 8, je opravljal živino. Med tem delom pa ga je vol sunil v desno liro in mu ga razparal. — 58 letni užitkar Gabriel Demšar iz Železnikov je padel doma na domačem pragu in si zlomil desno nogo.
Rogaška slatina
_ Najlepše nuše jugoslovansko kopališče Ro«. guška Slatina jc tudi letos, ko druga letovišču tožijo, do ni toliko gostov kot prejšnja lota, jako dobro zasedenu. Prijazni g. ravnatelj stanovanjskega urada jc včasi v veliki zadregi, kje bi nastanil na novo prihajajočo gosto. Tudi več naših ameriških rojakov jc prišlo semkaj, da vidijo ta biser slovenske zemlje in si popravijo zrahljano zdravje. Naj omenimo našega odličnega vmlitelja ameriških Slovencev, g. župnika Rev. John Plevnikn, duhovnega voditelja KSK Jednote. Zdravilna voda Rogaške Slatine mu jc jired nekaj leti tukorckoO vrnila življenje in zato je tudi lotos prišel semkaj, tla se okrepča jiri virih zdravja in moči. Naj 1h> njemu in drugim Aiucrikanccm prijetno bivanje v naši sredi l ^
Dnevna kronika
cenec.
Koledar
Soboto, 18. julija: Friderik (Miroslav), niu-
Osebne vesli
44-letnico duhovnega pastirovanja so j
obhajali 15. juliju gg.: češenj Andrej, župnik Podgrudom. llludnik Janez, župnik v št. Vidu pri Stični, Lesar Janez, župnik v šmartnem pod Šmarno goro, Hromeč Janez, vpok. župnik, se- i daj v Stožicah pri Jezici, Oblak Janez, župnik ; ua Bledu, Schiffrer Avgust, vpok. župnik, sedaj i ua Bregu pri Kranju, Zupane Ignacij, župnik v Predosljili in žužek Alojzij, misijonar iz družbe Jezusove. Od 14. ki so šli I. 1887 v duhovno pasti rstvo jih živi še 8, od katerih sta samo 2 vpokojenu.
— Izpit so napravili med drugimi za čin rezervnega pehotnega podporočnika naslednji nared-niki-dijaki, gojenci VIII. razreda šole za rezervne
pehotne in topniške častnike: Henrik Skerget, Ivan Kestl, Josip Ham, Ivan Vujica, Rafael Maesto, Oto Radan, Viktor Hamilto, Emil Hale, Izidor Koh,
Leopold Mavec, Franjo šamunek, Gašpar Rajs, Stanislav Zupan, Davorin-Branko Jager, Vilim j Tahler, Stanislav Zavratnik, Eugen Culek, Adolf ! Karius, Atilan Kren, Marjan Dobovšek, Albin Ba- j čer, Drago Gobec, Hubert Ciril, Josip Pihler, Ciril i Zalokar, Martin Ul, Ivan Kracaj, Viktor Goldberg, ! Anton Smokvina, Vladimir Kovačič, Vinko Jttrin, j Jožef Berdnik, Jožef Krajec, Edvard Kraus, Milan Badera, Franjo Delač, Leo Dajzinger, Oto Hof-batter, Augustin Pogačnik, Bogdan Deljanin, Ale- ; ksander Maiksner, Jožef Senica, Edvard Grebenšek, i Artur David, Ladislav Lanfer, Vladimir Kreft, Ra- ' tomir Jakopec, Rudolf Domanji. Franc Klemene, j Oroslav Kraigher, Vlado-Josip Kac, Franjo Bege-man, Vladimir Benc, Josip Engel, Miroslav Rak, Mirko Kovač, Anton Zupan, Mirko Kohanek, Robert Rinšnajder', Ciril Dsbcvec, Peter Skrivaneli, Maksimilijan Rudolf, Janez Rozman, Miran Cvetko, Josip Štern, Dragotin Breder, Anton Grad, Vladimir Heveši, losin Zidar, Dragotin Dobriia, Nikolaj Novak, Adolf Reja, Leopold Gorjanc, Franc j Sak, Karlo Košenina, Amand Aliger, Filip Biber, j Dragotin Bajer, Vladimir Vrhovnik, Ivan Trputec, '• Leopold Komati, Leopold Vider. Štefan Pfajfer, Gustav Bombek, Janez Belec, Matija Trstenjak, Egon Vorko, Lavoslav Polak, Ignac Vager, Albert Mandič, Rudolf Dombi, Ernest Goldberger, Branko Zidarič, Anion Kosi, Otmar Fučkar, Liudevit Va-lecki, Franc šuštašič, Dragotin Turčič, Albin Kuret, Franc Strus, Hugo Bernas, Ivan Cuk, Ivan Tihi, Milan Herak, losip Mohorko, Štefan Kajzer, Mirko Kesler, Franjo Makaus, Jernej Koštomaj, Rudolf Jančar, Ivan Štiglic, Jožef Alkalaj, Tomislav Do-minis, Leo Prajs. ložef Tratnik, Milan Fajdiga, Silvester Fajdiga, Konrad Kotnik, Julijus Hara, Franjo Hefner, Janez Mesaric, Bogdan Domicelj, Karol Anžlovar, Dušan Grubač. Franc Poljanšek, Vekoslav Benusi, Josip Trepo, Friderik Presinger, Ervin Zamalo, Ivan Pretnar. Viktor Sirola, Dragotin lančič, Kazimir Grulih, Franc Jernejčič, Franjo Volf, Ljudevit Belobrk, Friderik Hufnagel, Alojz Mejač, Ivan Juranič, Josip Sič, Josip Jordan, Ivan Pintarič, Jakob Dernač, Mirko More, Jožef Kocbek, Viktor Horvat, Emil Korbar, Vojtek Lindtner, Franjo Caplar, August Kalan, Vladimir Cabavšek, Josip Zalokar, Mkob Glajer, Josip Vidic, Janez Le-sjak, Gabor1 Klajn, Franc Bezjak, Emanuel Fran-cus. Milan Cimperšek, Alojz Pregelj, Štefan Kovač, in Franjo Jambret.
= Upokojen je aktivni konjeniški narednik-vodnik 8. konjeniškega polka »Kraljeviča Andreja" na službi pri voj. drž. tožilstvu savskega divizij-ekega voj. sodišča, Franjo Kuražija.
= S pošte. Nastavljeni so: za slnžitelja II. skupine. Kožic Viktor v Murski Soboti iu za dnevničarko Vehovčeva Cirilu v Meži. — Premeščeni so: admin. ur. VI. skupine Brus Lavoslav od 31. odseka za načelnika k 3. telegrafskemu. telefonskemu, tehničnemu odseku v Ljubljani; tehnični ur. VI. skup. Fajgelj Ludo-vik od 35. t. t. t. odseka v Celju k 23. t. t. t. odseku v Dubrovnik in Bano Karel od 3. t. t. t. odseka v Ljubljani k 4. t. t. t. odseku v Veliki Beekerek, pristav VIII. skup. inž. Eržen Rafael od poštnega ravnateljstva za načelnika mestnega t. 1. odseka v Ljubljani; tehn. ur. VIK.
<Dole$ni želodca, slabo prebavo
in nepravilno rretje urejuje „FIOOL". .FIGOV pospešuje tek. Cisti m otvezuje kri; krepi telo. — Priporoča se odraslim in otrokom.
Figot se dobiva v vsaki lekarni, po pošti g" razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič. Dubrovnik 2144, 3 stekl. s poštnino 105 Din. S steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din.
skupine Kochler Miroslav, arh. uradnica VIII.
skup. Roggijeva Jožica, prakt. tehn. IX. skup. Kavčič Anton in I urlan \lojzi.j, prakt. tehn. V skup. Kavčič Silvester iu Cerkovnik Miroslav, vsi od 3. t. t. t. odseka k mestnemu t. t. odseku v Ljubljani: tehn. ur. VIII. skup, Lenassi Milan od 35. t. t. t. odseka Celje k 3. t. t. t. odseku Ljubljana, prakt. tehn. IX. skup. Puntar Jožko od 35. t. t. t. odseka Celje k 3. I. t. t. odseku Ljublja na, tehn. ur. IX. skup. 1 urk Ludovik od 10. t. t. t. odseka Maribor k It. t. t. t. odseku Vinkovci, pb. uradnica IX. skup. Rcdžičeva Marija iz Murske Sobote na glavno ljubljansko pošto, prakt. tehn. X. skup. Erat Milan od 33 t. t. t. odseka Celje k 4. t. t. odseku Sarajevo, p. t. manipulant X. skup. Mežih Jožko iz Vraništa na glavno ljubljansko pošto in Ebbrova Iled-vika iz Celja v Šmartno ob Paki. ur. priprav, inž. Podboj Stane od 3. i. t. t. odseka Ljubljana k 10. t. t. t. odseku Maribor, zvali. III. skupine Petkova Frančiška z Rakeka v Stari trg pri Ložu, služ. II. skup. Povšičeva Rozn iz Mežice v Celje, Trontelj Alojzij z. ljubljanske kolodvorske pošte v šiško, Zanoškar Anton iz šiške na kolodvorsko pošto v Ljubljani, Zimmerlovn Marija iz Guštanja v Prevalje, Arkova Marija iz Starega trga pri Ložu na Rakek in Zupan Bogomila z ljubljanske glavne nošte v Brežice. — Prestanek službe: pb. ur. VIII. skup. Dularjeva Mara v Kranju in služ. 2. skup. Cafova Elizabeta v Meži sta podali ostavko na poštno službo; služba je odpovedana pogodbenemu poštar ju Cr-meiu Kristijanu v Solčavi. — Poroke: pb. ur. Vil. skup. Amb rožič Miloš na ljubljanski glavni pošti se je oženil z Zupančičevo Leopoldi no, služ. 2. skup.: Verovn Karel na mariborski kolodvorski pošti s Ferkovo Štefanijo in ITedl Ivan na kolodvorski pošti v Mariboru z Liponikovo Marijo.
Ostale vesti
—	Družba sv. Vincencija Pavelskegn vabi s tem ponovno vse delavne člane vseh konferenc nu občno zborovanje, ki bo jutri, t. j. 19. t. m. v Marijanišču. Zjutraj ob tričetrt na 7 bo sv maša s skupnim sv. obhajilom v Marijanišču, potem ob pol 9 zborovanje oz. seja centralnega sveta, pri kateri bo volitev predsednika. Opoldne skupno kosilo za tiste člane, ki so se priglasili. Po[>oldne bodo ob 2 litanije. na to občno karitativno zborovanje, "redaval bo stolni župnik kanonik dr. Klinar Tomaž o: »Sodobna caritas«. K temu popoldanskemu slavlju so povabljeni poleg članov tudi vsi številni dobrotniki in dobrotnice družbe, kakor prijatelji in prijateljice krščanske dobrodelnosti sploh. Pridimo polnoštevilno, da sc ob zgledu velikega našega vzornika sv. Vincencija Pavelskega užgcino za dela krščanskega usmiljenja!
—	Zadnja pot Mihajla Webra. Pogreb prve letošnje žrtve naših planin, pokojnega mladeniču Mihajla Webra iz Novega Sada, se je vršil včeraj ob četrt na 4, inesto ob pol 10 dopoldne, kakor je bilo napovedano, ker so nastale neke zapreke. Pogreba se je udeležilo lepo število po-grebccv, med temi zlasti letoviščniki na Jezerskem in pa ljubljanski stanovski tovariši pokojnika, ki so mu prinesli krasen venec. Pogreba s e je udeležila tudi pokojnikova mati, ki je dospela v zadnjem hipu. Pokojnik je bil že v krsti, vendar so na željo prijateljev krsto odprli, da bi ga ti še enkrat videli. Ni ga pa bilo možno spoznati, ker je bil ves razbit. Užaloščeni materi seveda niso smeli pokazati njenega pokojuegu sina. Pogrebne cerkvene obrede je izvršil župnik na Jezerskem g. Gostiša, nad krsto so pokojnikovi prijatelji zapeli pesem »Vigred«, eden od njih pa je imel ginljiv govor, tako da so se vsem zasvetile solze iz oči. Za le)) pogreb se je posebno trudil g. Vinko Topina. ga. Diernbach iz Osijeka pa je zbrala nekaj denarja. Ta denar so izročili pokojnikovi materi, ki jo je Mihajlo redno podpiral in je komaj nekoliko okrevala. Pokojnikove znuncc in prijatelje prosimo, naj bi se zaradi spomina na Mihajla Wcbra spomnili na primeren način tudi njegove matere, ki so ji planine ugrabile njeno edino podporo. Naj Mihajlo Webcr sladko sniva v vznožju naših planin, ki jih je toliko ljubil.
—	Prav lepe slike prinaša zadnja, julijska številka ilustrirane mesečne revije »Ilustracija« iz vseh krajev sveta, od domačih krajev in mnogo zabavnega branja. Ne pozabite si ogledati to številko. Dobite jo v vsaki knjigarni in trafiki po 10 Din izvod. Uprava revije »Ilustracija«, Ko-pitarjeva ul. 6-1.
—	500letnicu šibeniške katedrale. 24. t. m. se prično velike slavnosti v proslavo 500 letnice šibeniške kutedralc. Slavnosti bodo trajale mesec dni. V okviru slavnosti bo prirejena velika otnografsko-umetniška razstava, ki bo nazorno lK>kazalu kulturno življenje šibenikn v preteklosti. Dalje se bodo vršila kulturna predavanja in razne športne prireditve. V zvezi s proslavo se bo vršil 25., 26. in 27. juliju evharistični kongres. Višek vseh prireditev bo brez dvoma veli-
HSIro in varno
drči Vaš tovorni voz ua Continental obročih. Močni profilni bloki omogočajo hitro vožnjo iu zaviranje, ter nudijo varno oporo nu ovinkili.
Viktor Bohiuec, Ljubljana
častna iluminaciju katedrale, ki jo bo razsvetljevalo znotraj in zunaj veliko število reflektorjev. Odobren je že 50odstotni popust na vseh železnicah in parobrodih od 23. julija do 23. avgustu.
—	Dva požara. Iz Starega trga pri Ložu poročajo: V sredo 15. t. m. popoldne se je vnel radi neprevidnosti velik kos gozda nad Knežjo njivo. Velik dim in plameni, ki so švigali visoko čez drevje, so priklicali ljudi, ki so omejili požar s tem, da so izsekali okrog in okrog pas. preko katerega ogenj ni mogel. KljuJ) temu pa je uničen velik kos gozda. — V Bukovici pri Bubnein polju so v noči iz srede na četrtek pogorele tri hiše.
—	Nagla smrt vojaka nn cestL V četrtek je v Zagrebu naredniku Dušanu Majstoroviču nenadoma prišlo ua cesti sla.bo. Naenkrat je izgubil ravnotežje, se zazibal in padel nu tla. Priskočili so mimoidoči, toda bil je že mrtev.
—	V Dalmaciji je vino po dinarju liter. V Šibeniku in okolici je okrog 40.000 hI neprodanega vina. Ker je izvoz vina povsem prenehal, so te dni cene vina silno padle. \ vinskih kleteh se dobe najboljša vina po 3 do 4 dinarje za liter. Predvčerajšnjim se je v neki točilnici prodajalo vino po dinarju liter. Kot v znsrueh temu se po nekaterih šibeniških gostilnah prodaja vino še vedno ]H> 10 do 12 Din za liter.
—	Aretacija družbe elegantnih žeparjev. Za časa sokolskega zleta v Splitu so razni žeparji oškodovali nekatere udeležence zleta za okroglo
: 100.000 dinarjev. Policija pa je pljunila v roke ' in res se ji je kmalu posrečilo izslediti tolpo. Aretirala jc 18 moških in 5 žensk, ki so po dolgih zasliševanjih priznali nekatere tatvine. So i to sami elegantni zločinci, ki so stanovali po i najboljših splitskih hotelih.
—	Zopet požar v Sarujevu. V Sarajevu je te ; dni zopet izbruhnil silovit požar, ki sc je maho-| ina razširil na cel kompleks poslopij. Pogorelo
i jo šest hišic, tako da je ostnlo brez strehe deset
siromašnih družin.
—	Veliki gozdni požari po vsej državi, že včeraj smo poročali o številnih gozdnih požarih, ki jih povzroči večinoma silna vročina in z njo združena suša. — Na Psunju pri Novi Gradiški je v plamenih 1200 juter gozda. — Ogenj na Kleku, o katerem smo včeraj poročali, sc jc l>osrečilo gasilcem lokalizirati, vendar nevarnost novega ognja še ni povsem izključcua. — Tudi v okolici Mostarja je bilo te dni več gozdnih požarov. Tako gori v neketn gozdu že tri dni, ne da bi mogli gasilci kaj pomagati, ker leži gozd v višini 1500 metrov in je nemogoče napeljati votlo tako visoko. — Katastrofalen požar na Zagrebški gori, o katerem smo tudi poročali že včeraj, so sedaj po silnem naporu lo-kalizirali. Kako hitro se jc požar širil, vidimo iz dejstva, da so morali ogljarji, ki so v gozdu žgali oglje, pustiti vse pri miru in bežati nu vse kriplje. da so si rešili vsaj zdravo kožo. — V bližini Sarajeva je padla iz drvečega vlaka iskra in takoj vžgala suho travo ob progi. Ogenj se je takoj razširil na bližnji gozd, ki je bil v pol ure ves v plamenu. Šele, ko je gorel velik predel gozda, so požar opazili in pričeli z lokalizi-ranjeni. Požar še vedno truja.
—	Katustrofulni požari v Liki. V Sincu pri izviru Gacke je prišlo te dni do katastrofalnega požara, ki je uničil 25 zgradb in povzročil, dn je 14 revnih družin ostalo brez rodnega krova. Ogenj je nastal v neki leseni koči, v kateri je gospodinja kuhala perilo. V pol ure je bila vsa vasica v ognju. Pihal je južni veter, vrhu tega pa že 43 dni ni bilo nič dežja. Gasilcem, ki pa so morali prihiteti precej od daleč, se je po napornem trudu posrečilo j>ožar omejiti, škoda jc ogromna, zavarovanega nič. — Nad vasjo Ličko Lešče, občina Sinac, gori žc nekaj dni gozd. Nu mestu požara je zbran bataljon vojaštva, orož-ništvo iz vse okolice in velika množica kmetov. Vendar do sedaj požara šc niso mogli mejiti, ker piha silen južen veter. Boje se, du se ne ponovi slučaj iz leta 1928. ko je trajal požar poldrug tnesec in je zgorel ogromen kompleks gozda.
Bratislavski slovanski kongres
Drugi dan kongres
Delegati so ves dan zaposleni z napornim delom. Vsako predavanje in vsak razgovor se vrši v jeziku govornika, vendar se delegati vseh slovanskih na rodov dobro razumejo. Predavanja v plenumu drugega dne kongresu so skušala podčrtati z znanstvenimi razlogi slovaško narodno samobitnost in pokazati mednarodni pomen slovaške zgodovine. Vladni svetnik ing. Štefan Janša k, predsednik drž. tehnične komisije za Slovaško jc govoril o raznih problemih Evrope in o Slovakih. Z lahko um-Ijivimi globokimi filozofskimi in zgodovinskimi razlogi je pobijal nemško klasifikacijo ras v polnovredne, kulturonosnc in manjvredne, obsojene k hlapčevstvu iu zunikti. Z zanimivimi podatki iz socijalnc in agrarne zgodovine .je dokazoval, kako so Slovaki morali trpeti strašne jioslcdice te teorije, \aglusil je. kako so se veliki Slovaki od Fandlija pa do štura in Murbana borili proti njej z uma svitlim mečem. Dokazoval je. da je uveljavljcnje teorije o nad-vrednosti nekaterih slovanskih narodov škodljivo ne samo vsemu slovanstvu, ampak tudi v pogubo tistemu narodu, ki jo prnkticira.
P r o f. dr. J u r a j II o do 1 je govoril o no-kristjanjenjtl Slovakov, podložnikov kneza Ko-celu in Svetopolka, kar je imelo za posledico pokristjanjenje vseli Slovanov po direktnem ali indirektnem delovanju sv. Cirila in Metoda. Ker so se v boju s slovanskimi neprijatelji obdržala v versikem in narodnem oziru samo tista
slovanska plemena, ki so sprejela krščanstvo po posredovanju sv. bratov, dočim so se druga vtopila v nemškem morju in pozneje v protes-tantstvu, imajo Slovaki zasluge za vse slovan-stvo in za vso Cerkev. Bilo bi znak surove ne-hvaležnosti, če bi jim |x> 1100 letnem kulturnem življenju kdo hotel vzeti unrodno samobitnost sedaj.
Cirilmetodijska ideja je v ozki zvezi s so-cijalnim vprašanjem. Ziedinjenje cerkvu jc največ odvisno od poglobitve krščanstva med katoličani samimi. Bistvo krščanstva pu je v ljubezni do Boga in do bližnjega. Dokler bo med katoličani toliko socijalnc bede. toliko ljudi brez posla in stanovanja tako dolgo pravoslavni nc bodo videli potrebe, da bi se približali katoličanom. Kjer je smisel za cirilmetodijsko idejo. tam jc tudi praktično pravično reševanje socijalncga vprašanja. Toda naprej treba jasnih misli; dejanja se rodc šele iz misli. Zato je kongres posvetil zelo mnogo pozornosti socialnemu vprašanju in poglobil v tem oziru svojo ideologijo.
Predavanje Poljaka inž. dr. C" rs lav a S t r z e s z. c w s k c g a o marksizmu, kapitalizmu in Slovanih ui prineslo sicer mnogo novega, zato pa jc bilo tem zanimivejše originalnejše in modernejše izvajanje pravoslavnega Rusa docenta dr. Valerija V i 1 i n s K e g a o so-cijnlneni progrumu slovaiustva. Prof. dr. Vilin-skij je pokazal na skupni temelj kapitalizmu in boljševizma ter obsodil kapitalizem z vso odločnostjo kot najnevarnejšega sovražnika krščanstva in slovnnstva. Razvil je konkretni krščan-sko-socijulni program, ki bi naj združil ne samo vse res dejansko verne katoličane, ampak tudi oravoKlnvnc. Zanimivo jc, da je ravno on prcd-
— »To je moja smrti« V neki gostilni v Osjeku se je predvčerajšnjim pripetil nenavaden slučaj sainoumora z. zastrupi jen jem. Okrog dveh popoldne je prišel v gostilno 38 letni Božo Marušič. V roki jo držal kozarec, v katerem je bila neka tekočina. Vstopivši v gostilno, je za-klical natakarici: »To je moja smrt!« Predno se je natakarica zavedla, kaj pomenijo njegove besede, je že nagnil kozarec, v katerem je bila raztopina solne kisline, in ga izpil v dušku. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar je le malo upanja, du bo ostal pri življenju.
—	Vkuhananjc in konserviranje sadja in zelenjndi opisuje obširno knjiga »Sadje v gospodinjstvu«. Spisal M. llumek. Cena 24 Din. — Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreben kažipot vkuna-vati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporalK) v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, nn kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Izšla jc v 2. izdaji knjižica »Marija, moja Mati«, ki velja kot sprejemnica v Mar. vrtec. Ker so gg. izrazili željo, da bi bil format malo manjši, se je temu ustreglo. Cena ostane ista: Din 2.— za izvod. Knjižica se je voditeljem m otrokom zelo prikupila. Pove v kratkem V6c, kar naj otroci vedo o Mar. vrtcu, njega ciljih in deloivanju. V dodatku ima 3 Mar. pesmi z notami, med njimi himno Mar. vrtca: »V Marijinem vrtcu«. Naročite jo v pisarni Mar. družbe Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Poštnino plačamo sami. Pri večji naročbi damo 10% popusta. — škof. vodstvo Mar. druž.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianla velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti.
— Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevilt, prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Jo^efe greučiee.. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Joseft vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh sjjolov uporabljujo z ugodnim uspehom. *Franz-.losel« grcnčica se dobiva v lekarnah, drog^ri-jah in špecerijskih trgovinah.
Vid pri Slični
Suša hudo pritiska. Vse 6labo raste, ker ni vlage. Tisti kmetovalci, katerim je 21. jun. toča potolkla, so žito večinoma pokosili, da so
vsejali o.jdo. Morebiti bo pa ajda bolj uspevala in dala žita zu črni kruh. Hudo ix*man,jkanje vode je povsod, zlasti pa v vasi št. Vid. Na vse zgodaj čakajo ženske pri vodnjakih na vodo. ki se je čez. noč natekla. Toda nihče je ne dobi toliko, kolikor bi jo rad imel. Kako potrebni smo vodovoda! Le sredstev za napeljavo vode ni. Dežek v jutro 16. julija je sicer rast nekoliko pokrepčal. n vode ni dal vodnjakom. Tudi orati je šc vedno težavno.
Nesreča. V ponedeljek. 13. julija je tovorni avto, ki je vozil iz Trebnjega v Ljubljano prešiče, zadel ob voz in zlomil konju nogo. Konja so zaklali in oddali v mesnico. Nesrečo je vzrok voznik tovornega avtomobila, ker je prehitro vozil in ravno po sredi ceste, dn ni bilo dosti prostora za umikanje nasproti prihajajočemu vozu.
lagal, nuj se Leonova okrožnica Kerum novu-rum prevede v ruščino in razširi meti pravoslavne Ruse.
Delo kongresa se je razdelilo v posamezne skupine, ki bi naj izdelale delovni program in določile smernice za stalne sekcije. Osnovale so se cirilmetodijska. socijalna ter kulturno-in-formativnu sekcija, razen njih pa šc organizač-na in komisija za izmenjavo dijakov.
Slovenci igrajo vodilno vlogo ne samo v plenumu. ampak tudi v sekcijah, a to ne radi vsiljivosti, ampak vsled izredne duševne nad-moči in avtoritete prelata dr. Grivca in vsled tegu, ker edino slovenska delegacija zelo dobro pozna cirilmetodijsko ideologijo in socijalno vprašanje. K priljubljenosti Slovencev jc mnogo pripomogel njihov kvartet. Po Bratislavi postane vse pozorno, čim se. oglasi slovenska pesem. Po mestu sc jc rn/nesel značilni izrek: Trije. Srbi regiment, trije Hrvati parlament, trije Slovenci kvurtcl.
Nu kongres ugodno vpliva prisotnost 7 pravoslavnih Rusov, ki zastopajo tri smeri ruskih organizacij. Rusi so se zahvalili za simpatije in dejansko krščansko ljubezen, ki jim jo izkazuje apostola I sv. Cirila in Metoda. Njegovo delovanje jim kože kfltoličnnstvo v tako prikupljivi obliki, da so smatrali za svojo dolžnost udeležiti se kongresa. Neugodno je vplivalo nu delegate v seli slovanskih narodov brez, izjeme, da se ukrajinska delegacija ni udeležila tega kongresu. Bilo bi poljskemu in ukrajinskemu narodu sumo v korist, če bi se tudi Ukrajinci udeležili tega kongresa, ,ki uglaja narodne spore in ustvarja pogoje zn bratsko sožitje slovanskih narodov.
(DaljeJ
Radio
Programi RndJo-LftjMfona t
Sobota, 18. julija. 12.15 Plošče. — 12Ab Dnevne vesti, 13.00 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved, šport. — 13.30 Borzne ve-sti. — 18.30 Salonski kvintet. 19.30 G. prof. N. Kurct: Nove smernice Ljudskega odra. 20.00 G. dr. Čant-pa: Časnik in časnikarstvo. — 20.30 Delavska godba »Zarja«. — 21.00 Prenos z Bleda. — 22.00 Salonski kvintet.
Nedelja, 19. julija: 9,00 Kmctsko predavanje: 0 kmetski izobrazbi (g. Jože Krošl.) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje: g. p, Angelik Tominec: Rerum novarum. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Časovna napoved, dnevne vesti. — 12.15 Plošče. — 13.00 Vremenska napoved. — 15.30 Kcatz in Neal: Veleturist II. del (Ljudski oder). — 16.00 Rezervirano za prenos nogometne tekme za drz. prvenstvo Ilirija:Hajduk. — 20.00 Citre solo, igra g. Emil Mezgoliles. — 20.45 Na hromatično harmoniko igra g. Albert Fonda. — 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu. — 22.15 Salonski kvintet.
Dragi programi»
Nedelja, 19. julija.
Belgrad: 11.30 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert. 20.45 Vopalni koncert. 22.20 Ciganska glasba. — Zagreb; 11.30 Koncert orkestra. 20.30 Citre (Iv. Skalar). 21.00 Valčkov večer. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba. 19,45 Igra. 20.30 Orkestralni koncert. — Dunaj: 10,30 Deški pevski zbor. 11.05 Simfonični orkester. 13.25 Koncert (C. Lorens). 19.30 Pesmi. 20.00 »Mi-kado«, opereta, A. Sullivan. 22.20 Večerni koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. 12.30 Pestra glasba. 19.05 Pestra glasba. 20.55 »Človek, ki se smeje«, opera, A. Pedrallo. — Oslo: 11.00 Cerkvena glasba, 13.00 Orkestralni koncert. 20.00 Komorna glasba. 22.05 Plesna glasba. — Praga: 19.00 Koncert mandolin tr. kitar. 19.45 Bratislava. 22.15 Čeiki orkester. — Langcnbcrg: 20.00 »Rigoletto oprea, Verdi. 22.30 Nočna glasba. — Rim: 13.00 Pester koncert. 21.00 Peater koncert, komedija, —■ Berlin: 19.20 Zabavni koncert. 20,30 *Potsdamska cesta 17a«, igra. 22M Plesna glasba. — Katovlce: 12.15 Večerni koncert. 23.00 Lahka in plesna glasba. — Toulouse: 12.30 Nabožna glasba. 20.30 Koncert. 21.00 Orkestralni koncert. 23.30 Koncsrt --Stuttgart: 20.05 Večerni koncert. 22.20 Ples. tflaAo.
Nemški državni predsednik Hindeuburg ob pri-iiodu v Berlin, kamor je zaradi kritičnega položaja prišel z dopusta.
Potres izprememl dno Severnega morja
V teku zadnjih mesecev je bilo v Sever ner* morju več potresov, ki so povzročili veliko valovanje morskih voda in poplave na obalah. Nedavno je plul norveški parnik Harbis v megli iz Baltskega v Severno morje. Da bi dognali lego, so merili globino. Tedaj so ugotovili prej neznane globine in plitvine. Kjer je prej znašala globina 228 čevljev, so namerili sedaj samo 110 čevljev, potem pa zopet nove globine. Parnik je nato izvršil sistematične meritve in ugotovil, da se je dno Severnega morja na splošno izpremenilo; nove vzpetine znašajo do 30 metrov in podobno obsežne so nove globine. Spričo skoraj šilastih peščenih gričev, ki se nahajajo v Severnem morju, se je nevarnost zn parnike, da nasedejo, po zadnjih talnih izpre-mcmbuh znatno povečala.
Zadnje priprave na „Zeppelmu"
Na »Zeppelinu« so odstrunili še dva prostora za moštvo, da prihranijo težo. Dne 21. jul. 1m> zrakoplov popolnoma pripravljen za polet. Dne 23. t. m bo izvršil poizkusilo vožnjo, katere se bodo udeležili vsi znanstveniki ekspedicije, dn preizkusijo svoje instrumente. S posadko vred 1k> štela ekspedicija 46 oseb. ■»
Koliko siane Češkoslovaško brezposelnost
Čehoslovaška državna blagajna je izplačala letos od 1. januarja do I. julija za 128 milijonov Kč brezposelnih podpor. Država prispeva v zadnjem času za brezposelne podpore dve tretjini, eno tretjino pa strokovne organizacije. Do nedavnn je plačevala država samo polovico, a ko so bile blagajne strokovnih organizacij izčrpane, je mornla podporo povišati.
»Za shrambo kožuha čez poletje je treba plačati 200 Din.«
»To je ostudno drago. Ali mora biti?«
»Gotovo, drugače pridejo vanj molji.«
»Potem pu nesi kožuh čez poletje raje v zastavljalnico. Tam ga tudi dobro opraše proti
moljem, pri tem pa dobiš še denar...«
*
Mamica in mala Danica srečata na izpre-liodu mamičino znanko, ki vozi svoja dvojčka v vozičku tako, dn imata visuk nn enem koncu glavico. Mamica je seveda vsa »vzhičena« nad dojenčkoma, ki ju ne more prehvaliti. Knko sta ljubkn itd. Ker se Danica nič ne zmeni, jo pokliče mama, češ: »Poglej no, Danica, kako srčka no je to!«
Danica pa z.akliče znnieljivo: »Oh, naš doma je mnogo bolj srčkan, čeprav ima samo nu eni strani glavo...«
Najnovejši avto vitleške^u princa v zrakoplov ni obliki. Motor jc nu zadnjem koncu vozu.
Telefon - avto - radio
Grof Schvverin v. Krosigk, zastopnik Nemčije na Hooverjevi konferenci v Londonu.
Redek zgled
O teh pridobitvah našega časa kramlja na duhovit način Američan H. L. Mencken:
»Kar imenujemo napredek,« je menil nekoč Havelock Ellis, »je 'zamenjava enega zla z družini«. Saj morajo biti ljudje, ki jim telefonsko svonenje napravlja radost, toda če so, moram lendur reči, da jih Se nikoli nisem videl. Najbrže predstavlja telefon, kakor ga danes poznamo, več čistega možganskega dela, kakor katerakoli druga človeška iznajdba. Toda noben človek ni mislil na to, da bi telefonski signal olepšal. In vendar bi mogli ta zvok z majhnim trudom poglobiti, ga napraviti blagoglasnega in celo pomirljivega. Telefonski inženerji ga pu- . ščajo neizpremenjeiiega in vsako uro dneva : trpe zaraditega milijoni ljudi!
Telefon je po mojem mnenju največja dobrota, ki so jo bile mrzkosti kdaj deležne: dvignil je njihovo staro umetnost do novih možnosti in jim pomagal, da so prodrle do zadnjih utrdb zasebnega življenja. Vsi ukrepi proti tele-tonujoči mrzkosti so se izkazali kot brezuspešni. Tu je n. pr. tajna številka: poprečno nadarjena mrzkosit ji bo kos, kakor bi bila otročja igrača: izvohati tajne telefonske številke spada med začetne spretnosti njenega rokodelstva. Mrzkost jo najde z avtomatično gotovostjo knkor Newyor-čani naslove šepetalnih pivnic. In tako oblegajo naročnika s tajno številko tako viharno, kakor bi bila njegova telefonska številka z ognjem zapisana nn nebu. Njegovi prijatelji pa pozabijo š-tevilko ravno ob kritičnih prilikah in ga tako oripravijo ob marsikako prijetno opravljanje in tehtno povabilo na vino.
Ne samo težko, ampaik skoraj nemogoče si je svet predstavljati brez telefona. Telefonski aparati so postali za človeštvo, posebno v Združenih državah, tako ueutrpljivi, kakor steklo zu okna, časniki ali jedilni prašek. Tod in tam se
avtomobilskemu športu. Svoje vozilo sem prodal že 1919. 1. iu se tega nisem nikoli kesal. Če se moram gibati v mestu, ki je za udobno tekanje postalo preveliko, vzamem taksi, ki je cenejši in varnejši nego zaseben voz in napravlja človeku mnogo manj jeze iu neprilik. Če pa nameravam potovati kaiu dalje, potem se zatečem v Pullmunov voz, ki je daleč preti vsako drugo človeško iznajdbo za udobno potovanje.
Radio, to moram priznati, ima šanse, ki jih pa ne bo mogoče izkoristiti, dokler bo zrak nasičen in okužen z juzzom in pa s slaboumnimi predavanji sleparjev, ki o stvareh, o katerih govore, nimajo nobenega pojma — in še s strašnim grgranjem pevcev in pevk devete stopnje. V gramofon boni pa s celim srcem veroval še-le tedaj, kadar bo kaka družba izdala dobro ploščo z Brahnisovim sekstetom B-mol, opus 18. Doslej sem zaston j prebrska I po taki plošči vse mogoče kataloge.
Slučaj ali namemba?
r M nogi liodo morda v naslednjem videli
slučaj, todii prigodilo se je že tolikokrat, da sem trdno prepričan, tla je bilo to delo božje Previdnosti.« Tuko je pisal insgr. Belezzze iz švvnzilnndije Klaverjevu družbi. »To namreč, da pošiljatev Vaše družbe dospe vedno v tistem trenutku, ko je sila in potreba največja. Izmeti 7 predstojnikov prefekture me jih je 6 prosilo za nujno pomoč, da bi tnogli pravočasno plačati kutehiste. Zdaj po bom mogel Vaš poslani denar razdelki mednje. — Šolsko vprašanje je in ostane najvažnejše za naš mi-sijon. Rešeno bi bilo takoj, ko bi imeli dovolj denarnih sredstev na razpolago. Morali pa smo 15 šol zapreti in jih bomo morali še več, ako nam božja Previdnost o pravem času ne pride na pomoč. Vlude vedno več zahteva od šol; vsled tega se dvigajo plnče za učitelje, podpore od strani vlade, ki bi človek pričakoval, da bodo temu primerno večje, so pa manjše, vsaj zaenkrat. Nihče pa ne ve, kedaj se bodo povečale. Iz svoje blagajne noramo letno pri spevati za šole 1000 angl. funtov. In to za šole, pri katerih še nimamo nastavljenih učiteljev. Zato se priporočilni molitvi Vaših dobrotnikov.«
Kdor izmed nas je že kedaj občutil po- i sebne vrste veselja, ko mu je pomoč prišla 1 baš o pravem času, tu >o razumel, kako mora biti pri srcu misijonarju, ki je navezan le na tujo pomoč, ako mu tn pomoč buš v najhujši stiski pride. Zato bomo gotovo skušali, da mu večkrat to veselje napravimo. Darovi za vzdrževanje šol v poganskih deželah naj se blagovolijo poslati na klaverjevo družbo v Ljubljani, Metelkovo ul. !.
Sir Isaac Isaacs, prvi avstralski guverner, ki je bil rojen v Avstraliji, se je spričo gospodarske krize, ki stiska deželo, odpovedal svoji plači v znesku 1100 funtov sterlingov (okroglo 500.000 Din) mesečno Žc preje se je odpovedni svoji sodniški pokojnini v znesku 1400 funtov | Sterlingov in posebni odškodnini, ki so jo plačevali prejšnjim guvernerjem, v znesku 2000 funtov sterlingov.
ČehosiovašM turisti
Prof. \V. VViese, vodja »Malvginove« ekspedicije ua sever.
vedno zopet sliši, du je kak mož, ki se je hotel rešiti telefona, zbežal v kako pozabljeno vas, da bi premišljeval knkor grški filozof; toda njegova premišljevanja veljajo slednjič rožnim križurkam, single taxi, agrarni 'pomoči uli kaki tlrugi novosti. Jaz suni sem že več ko desetkrat odredil, tla naj telefon odklopijo, a vedno zopet je naneslo naključje, da sem se ga poslužil v v nujni zadevi, predno je prišel mož, ki naj bi bil aparat odklopil: tako sem vselej sprejel moža z opravičevanjem in čašico žganja. Neki tak telefonski Janez mi je pravil, tla dobivajo vsak dan do pol stotine naročil, naj odklopijo zasebne telefone, tla pa teh nalogov nikdar ne izvrše. Jaz sam imam sedaj že tlva telefona v hiši in se pravkar pripravljam, tla si naročim še tretjega. V desetih letih bomo nedvomno tako daleč, da bo imela vsaka soilm svoj telefon, kakor danes po velikih hotelih.
In kljub temu ostanem teoretično sovraž- j nik telefona in ga dalje preklinjam. Je to ve- i lika iznajdba, ki je prinesla človeštvu veliko koristi, meni osebno pa vsaj toliko zlega kolikor dobrega. Kolikokrat mi je en sam telefonski poziv uničil delo celega večera, mi razdra-žil tluha in priščipnil dohodke!
Dovolj sem star, da se spominjam časov, ko so bili telefoni še zelo redki, in sem tudi romantičen dovolj, dn verjamem, koliko srečnejši sem bil tedaj nego danes. Vedno sem imel od telefona več nego od drugih dnevnih čudes, od radia, gramofona, električne luči, kina in avta. Morda sem prvi Američan, ki se je popolnoma iskreno in resnično odpovedni ■
Caspur Schmitt, kemik v Heidelbergu, ki jc iznašel postopanje, po katerem sc da bombnžno seme predelati v izvrstno živilo. Bombažno seme vsebuje 50% beljakovin ter mnogo fosforjeve kisline in aluminijevih soli, ki so za človeško telo dragocene. V Egiptu Schmittovo iznajdbo že izkoriščajo; bombažno seme predelujejo v moko in kakao.
Dovtip, ne iz$ava
Zadnjič smo priobčili izjave bivšega nemškega cesarja, ki jih je bil objavil neki pariški list. V izjavah je Viljem obetal Francozom re-vanžo in imenoval Hindenburga tatu. Sedaj je iz Doorua izšel demanti, ki označuje »inter-vicvi-r kot oonolnoma izmišljen
Grad Achilleion na otoku Krfu (last cesarice Eli zabete in kasneje Viljema II.), ki ga namerava j kupiti neka belgijska družba ter ga preurediti v moderno igralnico.
Nn Čehoslovnškem jo vsega nad 163 tisoč organiziranih turistov. Planinskih društev je 15. med temi je največji Klub čehoslovnških turistov s 77 tisoč člani. Drugo mesto zavzema I nemški Hauptverbnnd der VVantlervereine s 56 , tisoč člani. Rnz.cn loga je precej delavskih turističnih organizacij z. znatnim številom članov.
Najdaljša g .silska lestev v Evropi, ki so jo te dni preizkusili puriški gasilci na slavoloku.
Neko pariško sodišče je te dni prejelo j tožilo na ločitev zakona, ki tujvaju nenavaden ■ vzrok. Gospa, ki zahteva ločitev, navaja, kako se je poročila z mladim vdovcem kmalu po smrti prve žene. Sprva je bil zakon popolnoma srečen; potem pa se je mož vdal spiritizmu in ! je vsako noč klical duha svoje prve žene. Točno o polnoči je skočil ved nt) iz postelje, se »zamaknil«, pohištvo pa je začelo plesati. To vse naj bi še bilo. Toda naposled se je začel duh pokojne žene mešati v domače razmere. »Vidiš« — je dejal duh možu — »ti sedaj nisi več tako postrežem kakor si bil preje vajen. Predvsem pa tvoja nova žena ne zna kuhati.« Umljivo, da nova soproga tega ni mogla mirno požreti. Poslej je nastalo v hiši celo peklo, prepirov in izgredov ni bilo koncu. Tega tožiteljica ne prenese več in zahteva zato ločitev.
Sokolov, novi zionistieni predsednik.
Stava za hmetsho pamet
Stara avstrijska in madjarska aristokracija je bila znana po svojih muhah in domisle-kih, ki so včasih stali cela ogromna premoženja. Tako sta nekoč sklenila stavo eden izmed knezov Schvvarzenbergov in eden grofov Karo-ly-jev za 100.000 kron. Predmet stave je bilo vprašanje, kateri kmet je bolj prebrisan: avstrijski ali ogrski. Vprašanje naj bi se rešilo na ta način, da bi oba magnata privedla na Dunaj vsak svojo desetglavo kmetsko deputacijo, obiskala z njo dvorno zakladnico in nato naj bi vsaka deputacija povedala svoje mnenje, koliko približno so vredni tam nagrmadeni zakladi. Tako se jc tudi zgodilo. Ko so kmetje obšli vso zakladnico, so avstrijski kmetje zaskrbljeni začeli stikati glave in se posvetovati. Posvetovanje je trajalo dve — tri ure in nazadnje je stopil njihov vodja pred plemiča in imenoval visoko, miljardno vsoto. Ogrski kmetje se niso posvetovali dolgo. Komaj so se dobro ozrli po zakladih, je že zamrmral eden izmed njih. neki vaški načelnik: »No, toliko bo to že vredno, kakor lep, pohleven tležek v maju.« Ta odgovor, ki ne kaže samo prebrisanosti, marveč tudi dokaj življenjske modrosti, je grofu Kdroly-ju priboril stnvo
Ljubljanski gostilničarji zborujejo
40. redni občni zbor Ljubljanskih gos tU oltarjev.
Ljubljana, 17. julija.
Včeraj se je vršil na restavracijskem vrtu g-Fr. Kavčiča na Privozu št. 4, 40. letni redni občni zbor Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnar-jev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani. Načelnik Fr. Kavčič je ob navzočnosti 45 članov in članic ob 4 s pozdravom otvoril občni zbor, pozdravil tajnika Zbornice za TOl dr. Pretnarja in zastopnika obrtnega nadzorstva g. Rupnika. Omenjal je, da se bo jubilej 40 letnega obstoja zadruge proslavil slovesneje ob otvoritvi Gostilničarskega doma, in se spomnil v preteklem letu umrlih članov zadruge. Nato je prešel na dnevni red in tajnik Pinter je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, Po kratki debati o počasnem poslovanju mestnega doho-darstvenega urada, kadar gre za to, da vrne denar, se je zapisnik odobril. Nato je pozdravil tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar občni zbor in mu čestital k 40 letnici obstoja zadruge, Priporočal je, da naj občni zbor ne polaga painje na hitri in formalni potek občnega zbora, ampak naj polaga še večjo pažnjo vsem panogam gospodarskega razvoja, plasti tujskega prometa, ki se tičejo v prvi vrsti zlasti gostilničarjev. Saj so gostilne in hoteli v vsakem mestu ogledalo kulturne stopnje prebivalstva. Zanima naj se občni zbor tudi za organizacijo prometa, razpravlja o stanju naših cest, železnic, o vpeljavi letalskih prog itd.; ker to so žile, po katerih prihajajo tujci k nam, Če bodo dohodi r.a tujce prikladni in združeni s čim manjšimi ne-prilikami, jih bo vedno več in od teh bo tudi go-stilničarski stan lahko marsikaj pridobil. Govorniku se je načelnik zadruge zahvalil v imenu zadruge za vso podporo, ki jo je zadruga imela zlasti v Zbornici za TOI. Razvila se je majhna debata, v kateri se je podčrtavalo, da tako zadruga kakor Zbornica nista storili ničesar za gostilničarje, na kar je repli-ciral dr. Pretnar in dokazal, da izvirajo vsi napadi zgolj iz neinformiranosti. Sledilo je poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, ki je bilo soglasno sprejeto, in hkrati tudi računski zaključek, kt izkazuje 94. 085 Din dohodkov, 61.667 Din izdatkov in torej čistega prebitka 32.418 Din. Celokupno imetje zadruge pa znaša 84.159 Din. Računski zaključek je bil soglasno odobren. Pri debati o proračunu se je sklenilo, da se zviša radi večiih izdatkov proračn od 60.000 na 70.000 Din, članarina pa naj ostane ista kot doslej. Nato so sc vršile volitve načelstva in odbora, ki so se pa radi formalnih debat močno zavlekle. Končno je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik Fr. Kavčič, pod-načelnik Krapež; v odbor pa so bili izvoljeni Škulj R., Stritar, Černe J. Banko L, Rist K„ Miklič Fr., Tome Hr., Šterk P.; za namestnike pa Breskvar Fr,, Zupančič L., Rot A., Bončar M.; za preglednike računov Brezovšek K„ Černe I.; za namesinika Hubad Jožko, Pri slučajnostih je poročal načelnik, da je prejel od mestnega načelstva okrožnico o slavnostnih dneh od 6. do 8. septembra, ki bodo
združeni z jesenskim velesejmom, razstavo jugoslovanskih mest, odkritjem spomenika kralju Petru, festivalom in tujsko-prometno razstavo. Ker bo tedaj naval tujcev v Ljubljano ogromen, naj se konstituira širši odbor, ki bo organiziral prehranjevanje in nastanjevanje tujcev po Ljubljani. V tega se izvolijo poleg odbornikom še sledeči: Skerlep, Tonejo, Lavtižar, Hubad, Košak, Rot rn Klasek. Vnaprej se sklene, da bodo gostilničarji do tedaj določili nižje cene za prenočevanje, prehrano pa bodo dajali v treh razredih po najsolidnejših cenah. Nato je občni zbor sklenil, da odpošlje spomenico, v kateri bo zahteval, da se zapre velesejem tudi na zabavališču najkasneje ob 8. uri, ker trpi radi tega gostilničarska obrt. Nato je prišla v debato nameravana odredba mestnega fizikata, da se mora prodajati kruh v vrečicah (kar toplo pozdravljamo; opomba uredništva). Občni zbor sklene, da bo zahteval od pekov, da jim dobavljajo kruh v vrečicah, kar sta storili tudi že dve ljubljanski pekarni. Nato opozarja tajnik hotela »Union« Skerlep na okrožnico, ki so jo dobili vsi hoteli in prenočišča s policijske uprave glede tujskega prometa. Opozoril jc takoj po prejemu o tej okrožnici zadrugo in ji svetoval, naj zadruga zaprosi na policiji za prepis okrožnice. Zadruga je to storila, pa okrožnice ni dobila. Zato je prečital okrožnico, ki zahteva najbolj natančno izpolnitev vseh rubrik v priglasnicah, razen tega pa to, da naj hotelski vratarji odvzamejo vsakemu tujcu vse potne listine, dokler biva v Ljubljani. Na ta način bi vsi tujci ostali v Ljubljani brez legitimacij in če bi se moral bodisi pri raciji bodisi radi česa drugega legitimirati, se ne bi mogel in bi moral romati na policijo. Podoben slučaj ae je zgodil prav radi tega že v zadnjem času na Bledu in jc vzbudil veliko ogorčenje tujcev. Zadruga je konstatirala soglasno, da bi pomenilo tako postopanje absolutno oviranje tujskega prometa, ki ga zlasti pri nas z vsemi silami skuša podpirati banovina in privatna iniciativa. Prav tako naj sc vnovič energično protestira proli 20% hotelski davščini. Nalo je bil občni zbor zaključen in se je takoj otvorjj občni zbor bolniške blagajne članov zadruge. Blagajna je prejela na mesečnih prispevkih 121.880 Din, skupnih dohodkov pa je imela 125.747 Din, vseh izdatkov pa je imela bolniška blagajna za izplačane podpore, zdravnike, zdravila, bolnišnico in prevozne stroške ter drugo 126.460 Din, izkazuje torej 713 Din primanjkljaja. Občni zbor je ugotovil, da marsikateri člani izrabljajo bolniško blagajno, zlasti premožni, ki zahtevajo previsoke podpore. In vendar je ta blagajna n^cenejša in izplačuje vsote kot nobena druga. Ker s sedanjim prispevkom 50 Din bolniška blagaftia ne more izhajati, se zviša prispevek na 60 Din, Sklene se, naj vsi bolniki pokličejo zdravnika zadruge dr. Mavricija Rusa, ki bo določil za vsak slučaj primerno zdravljenje. Po nekaterih podrobnostih je bil občni zbor zaključen ob 7 zvečer.
deiiffloe: Hrvatska 50—80, KatoJiSm 58.50-55, j Kreditna 121—126, Union 150—152 (150), Juro 67 —68 (67), Lj. kiwt. 120 den., Narodna 6350 d«i„ Obrtna 36 daru, PraStodiom 957.50—066. Srbska 190—192, Zemafjaka 120—122. industrijsko dekni-ee: Nar. Sum. 25—80 (25), Guttmann 110—113, Slavonija 200—200 (200), Danica 05—70. Pivara Sar. 210 bi., Drava 235 d otl, Šečerana Osjek 215 den., Oej. ljev. 185 den., Brod. v a«. 321, Union 55—65, Vevče 120—122 (120), I »is 46 bL, Ragusea 300 d., Oceania 190 den., Jadr. plov. 480—520, Trboveljska 232.50—240.
Beltrrad. Narodna banka 6500, 7% iuv. pos. 85—86 (37.000), agrarji 40-49, vojna škoda 375-379 (5000 kom.), 11. 385-388 (200 kom.), 12. 390 (1000 kom.). 6% bogi. obv. 01—62 (3800), 8% BJer. pos. 90.50 bi., 7% Bler. po«. 79—80 (KXX) dol.).
Dunaj. Podon.-savsika-jadran. 93.45, \Viener Baaikvereui 14.50, Escomptegos. 149.70, Union 185, Aussiger Chemisehe 124, Alpino 14.85, Trboveljska 29.75, Kranj. ind. 43.75, Leykam 2.
Notacije driavnih papirjev v inozemstvu. Ixmi-don: 7% Bler. pos. 78—74.25, Nevvvork: 8% Bler. pos. 87—89, 7% Bler. pos. 70—74, 7% pos. Drž. hip. banke 75—75.25.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostai danes docela
neizprenieaijeu, ravnotako tudi cone.
Novi Sad. Vse neizprememjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 42 vagonov pšenice, 17 vagonov koruze, 7 vagonov moke, 1 vagon otrobov, 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena.
' Sombor. Pšenica sr. nova 79 kg 2% 169—171, slav. nova 79 kg 2% 107.50—170, koruza baf. 102.50—105, bač. julij 101—106, bač. ladja Donava slep 103—105, moka ba., gt. 2 245—265, oves bač, sr., slav. novi 150—155. ječmen bač. novi, kaša duplikat 101—106, sr. novi, kasa duplikat 106— 108, otrobi bač. prompt. 112.50—117.50. Tendenca prijazna. Promet: skupno \YZte vagona.
Živimi
Mariborski svinjski sejem dne 17. julija. Pripeljanih je bilo 258 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—80 Din, 7—9 tednov 90—130, 3—4 mesece 150—280, 5—7 mesecev 350—400, 8—10 mesecev 450—500, 1 teto 600 do 750 Din. 1 kg mrtve teže 9—10 Din, žive teže 6—7.50 Din. Prodani so bili 103 komadi.
Izvoz v juniju t. I. je po podatkih Zavoda za pospeševanje -zunanje trgovjjie znašal 135.953 ton in 77.822 kotu. (maja 1931 109.226 Ion in 61.693 kom.). Od maja na junij je aarastel izvoz les-mh izdelkov, sadija, perutnine in drobnice, dočim je izvoz oslulib predmetov po teži padel. Škoda ker zavod ne objavlja tudi imdatkov o vrednosti izvoza.
Gospodarska kriza in MUD
(Dalje.)
Naj bodo zaključki z ozirom na Italijo
kakršnikoli, je llersch mnenja — mogoče t nasprotju s svojo lastno miselmeUjo —, da vpliva stalno nazadovanje prebivalstva prej na poostritev začasnih kriz nadprodukcije in brezposelnosti, kakor pa ua njihovo omejitev. Pojajniti bi bilo treba, v katerem slučaju — če ne v obeh — ima prav ta strokovnjak, bodisi, če zatrjuje, da je brez.|>oselnosl v Italiji delom* posledica preobl judenosti, bodisi, če napravi splošni zaključek, dn je točasno protislovje v razvoju produkcije, ki izredno hitro narašča, in med prebivalstvom, čigar narast v zapadnih deželah skoraj pojenj it je.
Mogoče obstoja jedrišče vprašanj« v razdelitvi prebivalstva: nn eni strani na različne gospodarske panoge posamezne države, ua drugi strani v razdelitvi no različne države odn. dežele. Kakšne pomanjkljivosti izkazuje položaj sedanjega mednarodnega delovnega trga v de-mografjčnem pogledu? S tem vprašanjem se bo moral pečati mednarodni urad deln in mn v bližnji bodočnosti posvetiti posebno itažojo.
Šport
Skoti
mrifs.
Jutri na igriiču Ilirije ob 17.45 Hajdnk Pred tekma s Svobodo.
Tako namreč lahko imenujemo Hajdukovce radi njih lepe kombinacijske igre. To, kar so nam prosto nedeljo pokazali v tekmi proti Primorju, ni samo nogomet, temveč je že čisto klasična igra, s katero co dosegli prve učitelje kombmacijikega nogometa, Škote. Le malo je klubov v Evropi, ki so v stanu pokazati tako nogometno igro, k«k*>r so to napravili bajdukovci v tekmi proti Pritnorju Zatorej lUrijo ne čaka ravno lahka naloga. Ni upati na zmago, igralci morajo poizkusiti doseči samo dober rezultat. Vse drugo pride potem samo ob sebi.
Čeprav smo nazvali Hajdukovce z najjboi* častnim imenom, ki si ga more pridobiti nogometno moštvo, vseeno niso nenadkriljivi. Njihova igra je dovršena, brez napake pa ni, igrajo premalo energično. Radi tega škotski način igranja izgublja pristaše. Za zmago je dane« potreben drug način igre. Ne samo kombinacije, temveč vse akcij* morajo biti usmerjene naravnost na gol. To pa Hajduk prošlo nedeljo ni pokazal. Kombiniral je tako dolgo, da je nasprotnika izčrpal, šele potem so poskusili streljati. Zato tudi Hajdukova zmaga ni tako visoko izražena, kakor bi lahko bila.
Radi tega pa tudi Ilirija ni brez upanja na zmago. S pravilno taktiko lahko doseže lep, celo uspešen rezultat. Vse pa zavisi od načina igre. Domači igralci nc bodo smeh nasesti trikom in se pustiti izčrpavati s kombinacijami. Hajduk naj kombinira, do strela pa ne sme priti. Vsak igralec bo moral biti skrbno pokrit. Pri vsem tem ne sme-
Mestna hranilnica ljubljanska v I. 1930
Ljubljanski občinski svet je včeraj odobril .računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske- _	___
Ker je Mestna hranilnica ljubljanska po višini svo- i polagi z d7narjem"nateženta"p"ri M^TiThranilXi jih v log eden naših največjih denarnih zavodov, ; v Mariboru in sprememba naziva zadruge »Pobor-objavl)amo najvažnejše podatke iz njene bilance. | s]-a železnica«.
Hranilne vloge (na knjižice, domače hranilnike in tekoče račune) so lani narasle za 8.5 (1929 30,8) milj. Din, k temu pa je treba prišteli še ka-pitalizirane obresti 23.0 (20.4) milj. Din tako da znaša ves prirastek 43.6 (49.3) milj. in so dosegle vse vloge na koncu leta 1930 450.2 (405.6) milj. Iz manjšega prirastka vlog kakor prejšnje leto bi ce dalo sklepati na poslabšanje splošnega gospodarskega položaja. Hranilnica pa se poslužuje tudi drugih tujih sredstev, tako je imela lani iz re-eskonta 11 (11) ler iz lombarda 2.4 (2.4) milj. Din. Tako znašajo skupno vsa tuja sredstva 463.6 (430) milj, Din v primeri z 9.5 (7.1) lastnih sredstev vštevši letošnjo dotacijo,
Plasmani hranilnice so bili sledeči: hipotečna posojila 52.2% (30.2), občinska 77.3 (65.8), menična 11.0 (11.1), vredn. papirji 26.3 (28.1), tekoči računi 255,2 (224.0), naložbe 32.5 (50.4), Kreditno društvo 7,1 (6.6), nepremičnine 9.0 (9.2), gotovina 1.7 (1,0) itd. Iz teh podatkov je razvidno, da so se zvišala relativno najbolj hipolečna posojila. Poročilo ugotavlja, da je to povišanja pripisovati živahni stavbeni delavnosti v Ljubljani in bližnji okolici, de- . loma pa tudi v Zagrebu, kar se nam zdi potrebno i kritike, ker bi moral biti pač princip, da se naj | denar nalaga tam, odkoder je prišel, torej predvsem v naših krajih. Da so vredn. papirji padli, , je pripisovati večjemu izžrebanju in odpisom, no- j vih pa hranilnica razen delnic Agrarne banke ni j kupila. Svota občinskih posojil se nam zdi majhna, ker gotovo posojila občinskim podjetjem figurirajo v drugih postavkah, Naložbe zavoda so bc zmanjšale.
Iz računa dobička in izgube je razvidno, da lo znašali dohodki 33.1 (29.5) milj. od tega največ obresti, dočim je provizija padla od 2.8 na 1.6 milj. j V zvezi z naraščanjem posla so se zvišali upravni j itroikl (med temi tudi plače). Hranilnica ima gla- , som seznama danes 16 (lani 20) uradnikov ter j 13 (12) pomožnih uradnikov in uradnic ter 3 volan-terje. Odpisi so znatni, tako znašajo pri bančnem j tekočem računu 0.7 (1.35) milj. Slavenska banka j
ne
nostjm
druga pri Sv. Martinu pod Vurbergom r. z. z o. z. v lik v.
»Pohorska vzpenjača«, r. z. z o. z. v Mariboru ima svoj izredni občni zbor 23. julija ob 20 (hotel Orel). Na dnevnem redu je sklepanje o ponudbi tvrdke Fiihler et Schultze, Munchen o oddaji gradbenih in mehaničnih del, nadalje sklepanje o raz-
Poravnalno postopanje Pančevačke kreditne
banke. Že meseca maja je ta banka ustavila svoja izplačila ter je zaradi neuspelih poskusov sanacije zaprosila za uvedbo poravnalnega postopanja, ker upniki niso pristali na njen poravnalni predlog. Banka je bila ustanovljena 1904 ter je imela 3 milj. glavnice, vloge so znašale 30. junija 1931 12.5 milj. ; Din, na koncu leta 1929 še 20.8 milj. Din. Še za 1929 je delila 12% dividende. Zavoda ni zamenja- S vati s Pančevačko Pučko banko, ki ima nad 100 milj. vlog. V težkoče pa je zašla radi svojega bla- j govnega poslovanja kakor tudi zaradi industrijskih angažmanov.
Borza
Dne 17. julija 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so domaiega i ostali tečaji nespremenjeni. Med drugim je po-t pustil tečaj Newyorka, učvrstil se je jxi London. 1 Promet je biil znaten.
Ljubljana. Amsterdam 2275.55—2282.39, Bru
Vprašanje prebivalstva in brezposelnost. Osmi izvor motenja: Zapreke, ki ovirajo, dn se .	-,.„... .	, , ,
more gibanje prebivalstva prilagoditi mož- j Pj^brb, ^J0^} "»"»«» v	kombi-
,stim, ki bi mn odprle gospod,irske pomožne : nacijske ijre tiči. 1 udi oni so s svojimi potezam. '	vir,c. sveta.	• zc dostikrat zadivih gledalce. No in zakaj ne bi
dobro zaigrali tudi v nedeljo. Saj morajo precei popraviti. Svoje pristaše morajo končno tudi enkrat nagraditi z lepo igro in s tem popraviti vse slabe rezultate zadnjih nastopov. Škodoželjni jeziki
Materijal za razpravljanje o tem vprašanju je zbral Hersch, profesor statistike in demografije na univerzi v Ženevi Iz medna rod- ___________________________________________
nemu uradu dela razpoložljivih podatkov sledi,	j sicer že danes napovedujejo dež,	toda Ilirija ga
da sicer ne tvori slaba prilagoditev gibanja prebivalstva gospodarskim možnostim sveta bistvenega sovzroka za usodepolno naraščanje brez-jioselnosti, vendar pa moremo z gotovostjo trditi, da je vzrok krajevni brezposelnosti, ki vlada že deset let sem v gotovih deželah in državah.
Nezadostna prilagoditev j>rebivalstvu go-sjx>darstvu more pomeniti dvoje: Ali je prebivalstvo slabo razdeljeno z ozirom na gospodarske pogoje, ali pa ne odgovarja red mednarodnega gospodarstva pogojem razdelitve ljudi na zemlji. Če ugotovimo, da je na prostorno določenem ozemlju nesorazmeren del delavstva trajno brezposeln, more to pomeniti, da je število delavstva preveliko. More pa tudi pomeniti, da vlada pomanjkanje potrebnega kapitala (ali da ni razpoložljiv kapital primerno viporabljen), dn bi nudil delavcem na licu mesta produkcijska sredstva in surovine, du bi potom predelavanja ustvarjali izdelke, katere bi mogli postaviti na trg.
Kakor izvaja profesor Herseh, more nastati relativna preobljudenost tudi v državah, ki so sicer redko naseljene n. pr. v Združenih državah Amerike, kjer pride nn 1 kv. km le 15 prebivalcev, dočim v Evropi 49. Ta slučaj bi moral nastati, če bi bil prirastek prebivalstvu
v primeri s pričujočim številom prehjter. Toda tudi ta slučaj ne pride v poštev za Združene države Amerike. Prirastek prebivalstva, ki je
selj 786.85-789.21, London 273.94-274.76, Nevv-	I v primerj s p.t ,	. ,„„-„„,
.vork 5636.74-5653:74, Curih 1096.65-1^95, Du- V1-' ta t,uca*- ne-"rlde v ')ost?v ^ - ^^
naj792.87-795.27, Pariz 221.19-221.85, Praga 167.24	i Hr",VP Amen —167.74, Trst 294.71—295.61.
Zagreb. Amsterdam 2275.55—2282.39, Dunaj	i 792.87—795.27, Bruselj 780 85—789.21, London
273.94—274.70, Milan 294.71—295.61, Newyork ka-] bel 5647.74—5064.74, ček 5636.74—5653.74, Pariz 1 221.19-221.85, Praga 167.24-167.74, Curih 1096.65 —1099.95.
Skupni promet brez kompenzacij 7.4 mllij.
Belgrad. Amsterdam 2275.55—2280.39, Bruselj 78685—789.21, Omili 1096.05—1099.95, Dunaj 792.87—795.27, London 273.94—274.76, Newyork 5636.74—5653.74. Pariz 221.19-221.85, Praga 167.24 -167.74, Trst 294.71-295.61, Bukarešt 33.55-33.65, Stockholm 15.0899—15.1353, Varšava 6.3221 -6.3411.
1.284.7 milj. v letu 1929 na 1,448.9 milj
Zanimiva je primera ljubljanske mestne hranilnice z razvojem zagrebške mestne hranilnice Hranilne vloge so znašale (v milj. Din):
Curih. Belgrad 9.095, Pariz 20.19, London
je gotovo že odpisana. Pri vrednostnih papirjih	j	24.98, Newyork 514.75, Bruselj 71.675, Milan 26.87,
znašajo odpisi 1.4 milj. Čisti dobiček je po vseh	j	Madrid 48, Amsterdam 207.60, Dunaj 72.80, Stock-
»dpisih in stroških znašal 2.35 (2.2) milj., od česar i	hotel 137.65, Oslo 137.55, Kopenhagen 137.50, So-
ire pokojninskemu zakladu 0,1 (0.3), splošnemu	ti.i a 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, Atene 0.06,
rez. zakladu pa se je dalo 2.2 (1.45) milj.	i	Carigrad 2.4-1, Bukarešta 3.00, HeLsingfors 12.91.
Denarni promet hranilnice je nanutel od	VREDNOSTNI PAPIRP
Tendenca za državne papirje je bila danes čvretejša in so tečaji vojne škode popustili. Edino 7% Blerovo posojilo je bilo danes slabe j še in zaključeno po 75.50, dočim je bilo v Belgrad u prišlo do zaključkov po tečajih 79 in 80. jiaiičnd papirji so ostati neizprememjeni, Jugobanka je bila zaključena po afizpremenjeiieni lečaju. Union-banka jo popustila od 154 na 150. Več zaključkov je bilo v industrijskih papirjih, med katerimi jo bila v Ljubljani zaključena Kranjska industrijska družba po 313. Nadalje jo v Zagrebu prišlo do zaključka v delnicah Vevč po izpremenjeueni lečaju 120, in v delnicah Nar. šumske ter Slavonije, trboveljska je ponovno popustila.
Ljubljana. 8% Bler. ]>os. 90 b]„ 7% Bler. pos. 80 bi., Celjska 150 den., Lj ubij. kred. 120 den., Praštediana 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 318, Ruše 145 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 84—85. agrarji 46—50, vojna škoda ar. 373—378, kasa 373 —375, 373—376, 12. 375—376 (375, 373, 375, 376), Bler. pos. 89—89.50 (90), 7% Bler. pos. 75.50—77 (77.50). 7% pos. Drž. hip. banke 79— 80.50 (80.50), 6% begi. obv. 58.50—62. — Bančne
znašal od 1840 do 1850 30%, je od tega časa stalno nazadoval. Med leti 1890 do 1900 je znašal le 21%; od leta 1920 do 1950 le 16%. Pri tem ; pa moramo posvetiti pozornost okolnos-ti, da ne gre v tem slučaju toliko za narast prebivalstva ' sam na sebi, ampak za narast v primeri z na-I ravnimi pomožnimi viri in v primeri s pričujočim kapitalom, ki je potreben, da odpre te naravne vire. Tudi v tc.ni pogledu so dani pogoji, da bi moglo prebivalstvo v Združenih državah Amerike narasti veliko nad sedanje sts-nje. Kar se tiče prebivalstva Evrope, kaže llersch na tako občutno nazadovanje naravne i narasti prebivalstva, da se bliža v nekaterih državah ničli. V Angliji in Novo-južnem Wa!esu ' je znašal prirastek 1905 še 12 pro mille. Tu prirastek je padal od leta do leta. Leta 1929 so zaznamovali le 2.9 pro mille prirastka. Za Nemčijo so bile odgovarjajoče številke 14.4 in 5.3
ne rabi, škodoval pa tudi ne bo našim igralcem!
Domače mo&tvo nastopi v isti sestavi, kakor v nepozabni tekmi proti ConcordijL To pot kril-ska vrsta, ki nastopi v sestavi Oman, Unter, Pogačnik, gotovo ne bo zakrivila eventualnega poraza. S svojo borbenostjo bo potegnila za seboj tudi ostale dele moštva, tako da bo vse mo«tvo igralo požrtvovalno. To je pa ono, kar vsi pričakujejo od našega prvaka. Igra bo pa gotovo izredno lepa, kajti obe moštvi bosta pokazali vse svoje znanje. Gotovo je, da ne bodo belo-zeleni gledali umetnosti gostov, pokazali bodo tudi oni, kaj znajo. Znajo pa naši tudi nekaj. Posebno tehnično znanje je pri nekaterih igralcih belo-zelenih na precejšnji višini. Kar pa manjka, bodo morali paič nadomestiti z elanom. Tekmo bo vodil zagrebški sodnik Podaupsky. Ker bo igra igrana fair, ne bo imel ravno težkega stališča.
V predtekmi se pa predstavi našemu občinstvu kombinirano moštvo prvaka Ljubljane, Svoboda. Nasprotnik Svobode bo tudi kombinirano moštvo Ilirije, ki po znanju gotovo ne zaostaja dosti za prvim moštvom. Saj bo nastopila krilsk* vrsta, katera je igrala že v prvem moštvu. Na mesto srednjega krilca nastopi naš najpopularnejši igralec — Gabe — Zupančič, Od petih bratov, ki so vsi igrali dolga leta v prvem moštvu, je najuspešneje nastopal ravno Gabe. Kajti k* je on zapustil moštvo, je Ilirija nazadovala in še do danes ni prišla do stare veljave, katero so ji priborili največ ravno bratje Zupančiči. Zato bo ludi predtek-ma izredno zanimiva.
FOTOAMAfERJI!
Vse fotopotrebščine dobite t Jngoslovanski knjigarni v Ljubljani
Zahtevajte cenik!
Leto	Ljubljana	Zagreb
1926	259.0	206.2
1927	314.0	275.0
1928	357.3	323.2
1929	106.6	402,9
1930	450.2	475.2
Ta veliki dvig Zagreba jc razumljiv, če vpo-števamo velikost mesta in njegov finančni poinen. Zagrebška hranilnica jc bila ustanovljena 1914, ljubljanska pa 1889. Že I .1929 je kazalo, da bo zagrebški zavod prehitel ljubljanskega, kar je bilo j slučaj leta 1930.
1s
Vpis v zadružni register: Živinorejska zadruga v Leskovcu pri Krškem r. z. z o. z.
Poravnalno poslcpRnfe je uvedeno o imovini Mayer Karla Teodorja, Fotomayer v Mariboru, Go-»podka ulica 39, roka; 12. in 17. avgusta.
Likvidacije; Zadruga državnih uslužbencev za nabav o stanovanj v Ptuju, r. r. z o. /.., Brodska za-
Pravni nasveti
Okno v steni. J. T. K. — V svoji hiši imate na sosedov vrt hlevsko okno običajne velikosti. Vprašate, če smete to okno povečati odnosno če pro mille. Stalno nazadovanje naravnega pri- ! je sosed upravičen na svojem vrtu lo okno za rustka pa ni obvarovalo obe državi pred brez- 1	"
poseliiostjo. Nasprotno je jačja in daljša, kakor v vseh drugih državah.
Potem, ko je profesor Hersch preiskal večino držav, je prišel do zaključka, dn ni vredno omembe, da bi povzročila nečuveno brezposelnost, pod kutero trpe države z zapudno civilizacijo, prehitra narast prebivalstva. Ako mislimo nu bodočnost, ne moremo računati s jire-veliklm prirastkom prebivalstva, ampak bo natopilo stalno stanje ali pa skoraj gotovo še nazadovanje.
Za Japonsko je dokazal naš tamkajšnji so-trudnik, da ni tu dežela preobljudena /. ozirom na gospodarske pogoje. Ako p« vpoštevamo dotok korejskih delavcev več let sem. mora veljati Japonska dnnes liolj za vseljevalno kakor pa z« izseljevalno deželo.
Edina država, v kateri Ivorl po mnenju prfesorja Herschn število prebivalstva bistven sovzrok brezposelnosti, je Italija. Toda tudi v tej državi, kakor v vseh ostalih deželah z za-padno civilizacijo, se nagiba naravni prirastek Ii oslahljcnju. Leta 1914 je znašal prirastek 12.(i pro milic, leta 1929 pn je padel na 9.2 pro milic. Važen jc v tem pogledu tudi zastoj vseljevanju in povratek izseljencev, ki so pred veliko leti zapustili domovino.
staviti s kakim prizidkom nu Vašo hišo. — Če se nahaja omenjeno hlevsko okno v zidu 'že nad 50 lot, potom ste si pridobili služnostno pravico in Vam sosed ne sme odvzeti niti luči niti zraku pri tem oknu, t. j. sosed Vam tudi na svojem svetu tegu okna ne sme zazidati, če pa Vi to okno povečate, potem bi sosed smel to okno. \ kolikor so je povečalo, na svojem svetu zastaviti.
Kopanje vodnjaka. B. A. L. Kopati hočete zase vodnjak in vprašate, kako daleč mora bili od sosedovega vodnjaka. — Na svojem svetu lahko kopljete vodnjak, kjer se pač vam zdi za to prostor najbolj primeren; paziti morate le na lo, da bi se s tem sosedovemu zemljišču nc delala škoda.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačale naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročale inserafe in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popolUua Telefonska štev. 3030»
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
NajmanjSi oglas i S S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSe. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo^
Vajenke
za šiviljsko obrt sprejme salon Rodič, Miklošičeva cesta 10, Ljubljana.
Dekle
delavno in pošteno, vajeno vsega dela, dobi službo v vili. Ponudbe pod »Ljubljana« št. 8062 na upravo »Slovenca«.
Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušalcu dve dekleti kot
kuharica in sobarica
ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva sc samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7933.
Dekle
ki ima veselje do šivanja in bi za oskrbo pomagala v gospodinjstvu, sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8092.
Plačilno natakarico
perfektno, sprejme takoj Hotel »Tivoli«.
Službo dobi
pridna in poštena dcklica za pomoč gospodinji — s 1, avgustom. — Ponudbe pod šifro »Gostilna in trgovina« št. 8025,
Učenca
pridnega, poštenih staršev, sprejme trgovina mešanega blaga v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hrana, stanovanje v hiši« št. 8079.
Mesarja- prekajevalca
dobra, z dobrimi spričevali, se sprejmeta. Samo ustmeni dogovor. Naslov v upravi »Slovenca« pod, št. 8038.
Dekle z dežele
izučena šivilja, vajena tudi vseh hišnih del, želi službo najraje v trgovini. Poizve se Tržaška c. 19 v pekarni.
Za pekov, pomočnika
ki bo ta mesec prost, išče učni mojster zaposlenje. Je mlad, krepak in čedne zunanjosti. - Naslov pod št. 8024.
Lesni manipulant
oziroma prcvzemalec lesa, ali skladiščnik, dobro iz-vežban v lesni trgovini, išče službo pri dobrem podjetju. — Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 8070.
Stanovanje
v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki.
Stanovanje
2—3 sobno s pritiklinami v Mariboru išče stranka brez otrok, Ponudbo na upravo »Slovenca«, Maribor, pod .Boljša stranka'.
Krasen salon
za klube ali društva odda ceno Hotel »Tivoli«.
Lokal
pripraven za pisarno ali trgovino, na zelo prometni cesti, se odda. Naslov v upravi lista pod 8074.
Večjo trgovino
z mešanim blagom, v prometnem in industrijskem kraju na Gorenjskem, oddam takoj ali pozneje v naiem. Prevzeti bi bilo nekaj zaloge. Irgovina se sestoji iz dveh trgovskih lokalov, velikega skladišča in dveh kleti. Na razpolago je stanovanje s kuhinjo. Odda se zaradi bo'ezni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ood »Jako rentabilno« 8067.
Lokal
se odda. Poizve se: Ga-lusovo nabrežje 17/1.
Pisarniške prostore:
obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v centrumu mesta išče zavaroval, družba za takoj ali najkasneje za 1. november. Pismene po-| nudbe na upravo lista •»Slovenec« pod značko »Stalno« št. 8089.
Šivalne stroje
(Singer) Rabljene, spec. Overlok 2 niti (versenk-bare) Pfaff šivalni stroj nov, in več pletilnih strojev prodam. - Tovarniška ul. 27, Moste.
Pava
5 let starega ceno prodam. Schein Štefan, Jezero p. Preserje.
Spalnica
politirana, trda in kuhinjska oprava radi selitve tudi posamezno ceno naprodaj. Cankarjevo nabr. 3/1, vrata 4.
Premogovnik Oplenac
pri Arandjelovcu v Srbiji sprejme več delavcev rudarjev, v prvi vrsti ne-oženjenih.
Županstvo občine Breg pri Ptuja
razpisuje mesto popolnoma uorjenega
občinskega tajnika
Prošnje vložiti do 31. {ul.
Za slaščičarje
Najfinejša nougat maša in modelir marcipan, kilogram po 60 Din, nudi tvrdka
FRAN DOLINAR, Poljanska cesta 19, Ljubljana.
Kopalne obleke
od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna.
Berite
Slovenca-
in oglašujte v njem!
Wanderer limuzino
i malo, prodam ali zame-! njam z večjim. Naslov pri
Vino
rdeče in belo, prvovrstnih žlahtnih trt, čistega, finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. V zamenjavo kupi drva ali žaganice Vk in 1. Naslov v upravi pod št. 7970.
Mrl® očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEK je mast
Srečke, delnice,
obligacije	Prva celotna izdajal	Prva celotna izdajal
UuPbtauaP"re«e^rrg";	Doktorja Franceta PrcScrn«
ulica 6. II. nadstr.	JB n
Zbram icl#
Dve parceli	Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'—
po 700 m1 prodam po
ugodni ceni. Vrt popolno-1 Hucroslovanska knflparna v Lfubl?onI.
ma urejen. Izve se cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
upravi
»Slovenca« št. 7937.
pod
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni
IN SINOVA
St.Vid aad Ljubljann — nasproti kolodvora
1400 kom. vrčkov
i lepih, po 5 do 6 Din — proda Hotel »Tivoli«.
Pohištvo
Črešnjeve spalne oprave, lepo politirane in garantirane imam za prodati. -1 Ivan Mrhar, mizar, Sta-! nežice, Št. Vid nad Lj.
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
n. IfRNJAK
(ehnrnar --
Varujte se potvorb
Debele
fužina? te otrobe
kupite oaiceneje pri trrdlc
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24.
A^Aaiifl AAAA	A-A AA
VV	W W W W W WVW
t V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da nam je preblagi brat, svak, stric, gospod
mesar in gostilničar v Mežici
po težki operaciji umrl v Gradcu, dne 16. julija 1931.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v Laškem v nedeljo, dne 19. julija ob pol 17 popoldne. V Laškem, dne 17. julija 1931.
Žalujoči FRIDERIK in MARIJA V5VOT in sorodniki.
ZAHVALA vsem, ki so nas ob pre-
rani smrti naše mame
tolažili. Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem mestne hiše na Jegličevi cesti za poklonjeno cvetje, kakor tudi častiti duhovščini in gg. pevcem, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zaduš-nica se bo brala 20. julija 1931 ob 5.30 v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani,
Ljubljana, dne 16. julija 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Enonadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887.
Posestvo
obstoječe iz enonadstrop-ne hiše z gostilno, gospodarskega poslopja, sado-nosnika in njive, blizu Ptuja takoj proda Franjo Brus, Budina št. 13, pošta Ptuj.
Lepa enonadstr. hiša
z velikim vrtom, v Ljubljani, ki se obrestuje po 8'A%, se proda. Naslov pri upravi »Sloven.« pod št. 8059.
Čamernikova
šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosocii. št 16 zastonj. Pišite ponj!
Christofov zavod
vpisuje ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7/1. - | Vpisnina 20 Din, meseč. | »K šolnina 120 Din. ' ^

BElllH!
Zahvala
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo dobro sestro, teto in svakinjo,
gospodično
starino Hafner
posestnico in trgovko
izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno vsem ljubim sorodnikom, prijateljem, čč. duhovščini, »Sokolu«, gasilcem, pevcem in godbi za ganljiv način počastitve spomina naše nepozabne.
Ohranite jo v dobrem spominu! Škofja Loka, dne 16. julija 1931.
Žalujoči ostali.
S5*- S
;Oc

o M a -p
nO D^O
Otfrid v. Hanstein:
92

OSO. JU
■o.
.. ^
si a
C . H 09 .
a " "a
rb1?«
O ---
._	t- Lr"
= acog
J 33 5"« -BgiŽSo
■- <dN -g Nfce
S?® .
» I B3
.5
0
1	I a 5® bc 9 -
= 5.2 >»
o,
r- m -g « ai .. N . »Je
- <x> m „ o)
s S 5 > -S S £ > . -o >
s -h a n
N «3 v- o x
.= O co >n
SO
35
£
S, -O o a
O CS » J a a„>
IgSgB i
Divje so vse križem kričali, Korus in Američan pa sta se valjala po tleh in se borila.
Čim bolj sta tulila, tem bolj prostaški, tem bolj pocestni so postajali njuni izrazi. Očividno so vsi trije pozabili, da so olikani ljudje.
Naenkrat pa pogleda Egon, ki se je še najbolj vedel obvladati, na kupček na tleh: Zelo zelo se je zmanjšal. Zadri se je nad pretepačemai: »Za vraga, mirujte vendar!«
Tresoč se po vseh udih, ves škrlaten od togote, pograbi kupček in ga vrže skozi vrata v zatvorno cev, nato pa si da opraviti pri nekem vzvodu. Še nekaj časa, pa glasovi utihnejo. Bojevita petelina čepita na tleh; obleke sta si strgala s teles, zdaj pa vsa znojna buljita drug v drugega, ne da bi mogla razumeti, kaj naj vse to pomeni. Končno reče Korus: »Kaj se je pa vendar pripetilo?«
Egon se smehljaje spusti na zofo. Pozabita, kar je bilo, jaz sem vsemu kriv.«
»Zakaj Vi?«
»Razložite nama!«
»Imeli smo čisto navadno kisikovo omotico.
»Kisikovo omotico?«
»Povedal sem vama, da srna našli čisti kisik- Kepa je obležala na tleh, ko je mene premagal spanec. Električna toplota naše kabine pa tudi naša telesna toplota je začela zmrznjeni kisik počasi pretvarjati v plin. Plin se je kajpada razširil po kabini; zraku je prej že zmanjkovalo kisika, zdaj ga je bilo pa naenkrat preveč. Kisik je za življenje neizogibno potre-
ben, v prevelikih količinah pa vpliva na človeka skrajno dražliivo. Mistru Ali Rightu se je kaj veselega sanjalo, pa se je smeje prebudil, in midva sva mu pomagala. Zato smo torej bili najprej razposajeno veseli, nato se razburjali bolj in bolj, ker so postajali pač dražljaji hujši, in prišlo je tako daleč, da smo se psovali in pretepali kakor pocestni paglavci; saj se podobne stvari vedno zgodijo, če se ljudje ne morejo več obvladovati. Še sreča- da sem bil toliko pri zavesti in sem opazil pojemanje kisikove kepe in jo odstranil.«
Korus strme dostavi: »Midva bi se bila najbrž do mrtvega pobila.«
»Morda, pa umrla, bi tudi brez tega. Preveč kisika bi nas končno omamilo in prav natančno tako zadušilo kakor premalo kisika.«
Zopet so se smejali, toda topot lepo spodobno, in si podali roke.
»Zrak je zdaj kar izbotren.«
»Aparat ima zdaj zopet pravilno zmes, pa deluje kakor treba.«
Američan je sedel na zofi. »Čudno, prav nič več nisem truden.«
»Zato, ker smo se v ozonu okopali.«
Korus si je lase odstranil s čela*. Potem pa dolgočasno spanje kar pustimo! Doktor, počastite nas z dobro kavo!«
»Izjemoma naj bo, začeti moramo namreč tudi s toploto varčevati. Dva akumulatorja imamo, pa je eden že skoraj prazen. Saj smo pa tudi doslej toploto uprav razsipali.«
Korus se veselo zasmeje. Kaj za to, saj zdaj smo rešeni, ne?«
»Zaenkrat nam je smrt samo preložena.'
»Kaj se to pravi?«
»Doživeli smo isto kakor človek, ki je šel iskat jajce, pa je našel pečeno ščuko.«
»Stvar nama morale natančneje razložiti!«
»Zakaj pa ne. Da se sploh moremo vrniti na zemljo, nam je treba vodika in kisika. Da bom vodik našel, sem pričakoval, čisti kisik nam je pa nebo podarilo. Gospoda, ta dar je neizrekljivo dragocen, kajti jutri bi na zopel nem potovanju porabili zadnje tri bombe, v nekaj dneh bi bil pa tudi zrak v kabini pokvarjen, ker ga radi pomanjkanja kisika aparat ni več obnavljal.«
»Torej smo vendarle rešeni?«
»Zaenkrat pač. Vsaj dihali bomo lahko. Če se pa še moje upanje uresniči, da je vse, kar imamo v nahrbtnikih, čisti kisik, potem ga bomo imeli kar dosti. Lahko bomo sproti bombe polnili, dobro pa tudi vemo, da ga je v žrelu na drugi mesečevi poluti toliko, da se bomo lahko vedno zalagali.«
»No torej, kaj pa hočemo še več?«
»Vidimo, da smo zopet nekaj odkrili: V hišah, ki ne prepuščajo mraza, ljudje na mescu lahko živijo, ker je dosti zalog zmrzlega kisika!«
»Ali pa se bomo mogli tudi odpeljati?«
»Ne, ker stroji naše rakete uporabljajo pokalni plin, eksplozivno zmes vodika in kisika Ako tega plina ne dobimo, moramo ostati tukaj.«
Korus brezskrbno odgovori: »Bomo pa napravili na mesecu naselbino.«
»Egon pa, ga skoraj trpko zavrne: »Dokler boi kaj živeža. In kakor smo doslej gospodarili, ga bo kvečjemu še za dva do tri tedne.«
Korus skomigne z rameni. »Včeraj tri dni — danes tri tedne — mislim, da nam še ni treba obupa-vati. Gospoda, izborne kave vendar ne bomo pustili, da bi se ohladila!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Lfiihlianl: Karel Ce&
Izdaialelj; Ivan Bukovec.
Urednik: Dr. Aloizij Kuhar.